Književna poročila.                                                    X
Vzporedno s temi bi uvrstil njegove erotične pesmi, katerim daje poseben čar neka izrazita formalna umirjenost, ki pa je le fino prosojno ogrinjalo, raz* prostrto nad škrlatnimi zublji trgajočega se srca. Ta tišina čudovito veje iz «Bolesti», «Najine žalosti» in «Verza». V «Prvem hipu ljubezni» in «Prebujenju» pa je doživetje tako silno in poglobljeno, da je v teh par stihih utesnjen za* rodek cele drame.
Višek čustvene jakosti in narodni pesmi sorodne priprostosti forme pa oči* tujeta «Zapuščena» in «Roža Marija», ki sta vredni, da prideta v kak zbornik slovenske moderne lirike; posebno zanimiva je zadnja, v kateri je najprikladneje dobila izraza pesnikova čisto slovenska pasivnost, v katero se zateče pred viharji zunanjega sveta in je obenem molitev pesnika katolika.
Brez škode bi pa lahko izostale — kot že omenjeno — «Pipico kadim», «Otrok posluša», «Maj», «Skrivnostno pismo», «Pismo», «Jutro» in «Zimska silhueta», katere bi mnogo bolj upravičeno nadomestil z nekaterimi, po raznih letnikih Doma in Sveta priobčenimi, seveda nekoliko predelanimi pesmimi, n. pr. «Bela smrt 1», «Jesen», «Park», «Koča na samoti», «Osivela mladost», «Blodnje», «Sirota», «Dež», «Njen god», «V vrtu» in «V zapuščenosti».
Lično opremljeni knjigi so pridejane F. Kraljeve slike. Toda tu naj pri* pomnim, da vsake — pa najsi še tako samostojno zamišljene ilustracije —JBLav občutno motijo. V tej knjigi pa še tembolj, ker vidimo združene umetnine dveh tako  različnih oznanjevalcev življenja kot sta F. Kralj  in Bevk.
Dočim sta za Bevkove pesmi značilni neka topla barvitost in nihajoče ob* čutje, pa vidi F. Kralj povsod le linijo, ostro začrtano misel, in je mnogo bližji Lovrenčiču,  dočim bi našel Bevk sorodnejšega interpreta v Jakacu.
Tako je n. pr. ilustracija k «Med rožami« ponesrečena, ker je popolnoma nasprotna občutju, ki veje iz imenovane pesmi.
Vesel pa sem bil slike na «Zapuščeno»; prapreprostost te pesmi je dobila v Kraljevih primitivističnih linijah skladno  odmevajoč izraz.          Miran Jarc.
M. Begovič:  Dunja v kovčegu. St. Kugli. Zagreb  1921. 220 str.
Desetletna^ .Rodjena tam nekje v dalmatinskem Zagorju se je zaljubila v triindvajsetletnega dijaka Dušana. Dušan pa je šel na visoke šole. Ob slovesu je poljubil Rodjeno na nedolžna usta, poljubil napol v šali, napol v zdravem nagonu krepkega mladeniča, slutečega v otroku več kakor otroka. «Moja, moja, moja Rodjena!» je drhtel in jo poljubljal. In ona «je samo prebacila glavu preko njegove ruke, zatvorila oči, otprla usne in pustila, da je cjeliva.» Nazadnje ji je dejal: »Rodjena, hočeš li zaboraviti svoga Dušana?» Tako je vzel s seboj vso njeno ljubezen, ves njen mir.
Sedem let ga je čakala, verovala vanj, skrivala, branila in hranila zanj ^ svoje srce, polno opojnih sanj, in svoje devištvo, polno čudnega koprnenja f in nemira. Nikogar ni marala, vsem se je umikala, z vsemi mislimi je bila le » pri Dušanu in je bila zanj kakor dišeča ku_tina (d u n j a) med perilom v kovčegu. *
Dušan v tujini ni mislil nanjo, marveč je po mili volji lahkomiselno osipal ¦ dekliško cvetje, kjerkoli je hodil, na Dunaju pa se je resno zagledal v koncertno " pevko  Kristino  in  se  zares  zaročil*ž njo.
Kot došolan arhitekt in mož tridesetih let je prišel ^Žez sedem let domov.
Z Rodjeno sta začela plesti romantično ljubezen, tajno in bojazno, sladkih bolesti   in  vročega   nepočakanja   polno.
Rodjena je živela do zdaj v neki omotici, v neki notranji zagledanosti in razmišljenosti, -•—' zdaj  pa je zakoprnela z vso  svojo  silno  čuvstvenostjo.
—   247   —
X                                                    Književna poročila.                                                    X
Tihi, romantični milje domačih krajev in prijetna bližina dorastle in raz* cvele Rodjehe in velik vpliv njegove osebnosti na ženske, — vse to je Dušana pomladilo in dražilo, da se je, ker ni bil izžet in nadut blaziranec, kljub svoji zaroki s Kristino,  strastno  zaljubil v  svojo  mlado  ljubezen.
Rodjena je zvedela, da ima Dušan nevesto. Naj jo ima! Zato ga ni imela nič mani„'iiada. Rada ga bo imela, ali mu bo kdaj žena ona ali pa katera druga, ali jo ima on rad ali pa ne:  rada ga bo imela, ker ga ima brezpogojno  rada.
Ljubezen jima je postala tako silna in vroča, da mu je Rodjena hotela biti tudi ljubicaf. Samo slučaj  je preprečil tako zvezo.
Po Dušafna je namreč nenadoma prišla resolutna Dunajčanka Kristina. Šel je ž njo skoraj skrivaj in kot srečna zakonca z mnogimi zdravimi otroki sta -živela v Zagrebu.
Sorodniki so bili prisilili Rodjeno, da je vzela nekega bančnega uradnika na Reki.
Žena mu je bila, a rada ga ni imela; pokorna mu je bila in kot žena voljna in vdana, a ljubica mu ni bila; hladna in molčeča se je otresala njegovih nežnih ljubeznivosti, ker je še zmerom spomin na Dušana dfišil njeno zakonsko ljubezen. Samo otroka, edinega otroka, je ljubila z vso ljubeznijo.
Otroče pa ji je obolelo. Vsa nesrečna in v velikih skrbeh mu je stregla in ga negovala. Ko je bilo otroku nekoč posebno hudo, je stekla kar sama v lekarno po zdravila. Na cesti se je nenadoma sešla z — Dušanom, ki je prišel po  opravkih iz Zagreba v  Opatijo in na Reko.
In Rodjena je pustila svojega umirajočega otroka in je letela za Dušanom v Opatijo, da je bilo izpolnjeno koprnenje njenega starega, še neutešenega nagona.
Sredi noči se je Dušanu iztrgala iz naročja in je iztreznjena v blaznem strahu in grizoči skrbi hitela k bolnemu otroku, premišljujoča vso pot, kako se naj izgovori pred možem.
Doma   je   našla   otroka   že   mrtvega,   moža   obupanega   in   razžaljenega.
«Gdje si bila?» je hotel vedeti.
Brez olepšav je neusmiljeno vrgla predenj vso resnico in je planila k mrt* vemu otroku.
«Mirko (njen mož) je . . . stajao . . . nepomičan, tvrd — opterečen orjaškom boli — kao kameni stup, na kome vise ogromni, glomazni svodovi... Samo je gledao u nju bezumnim, praznim pogledom... Nakon nekog vremena predje polako rukom preko čela.. . Zatim naglo pokrije laktom oči i — izleti na polje.»
To je vsebina lepo in prijetno pisanega romana, ki bi ga lahko imenoval dramo v obliki povesti, tako napeto, plastično in zanimivo teče  dejanje.
Dejanja je največ notranjega, v duši Rodjene in Dušana, okvir pa mu je -   realistična  narodopisna pestrost.
Vsa povest je ženska in za ženske, povest o razmerju ženske do moškega.
Tri ženske so glavne junakinje in trije moški so glavni junaki: Rodjena, Kristina in  Dušanova mati  ter Dušan, njegov oče in Mirko.
Dušanova mati je ljubeča mati, pridna žena in skrbna, umna gospodinja, ki podpira vse štiri hišne vogale. Svojim otrokom je še več ko mati: dekla jim je; svojemu možu je več ko žena: sužnja mu je, da skrbi in dela zanj, za vse in   trpi   telesne   in   duševne   muke.
Rodjena je sanjarka, skoraj histerična vihravka brez moči, brez notranje, moralne  opore;   ženska,  ki  nima  obzirov  ne   do   sebe,  ne  do   drugih,  obsojena
—   248   —
X
Književna poročila.
X
sebi v trpljenje, drugim v nesrečo. Tragika njene usode se začenja že tačas, ko jo začno objemati in slepiti sanjarije in ko ji svojci dajejo potuho, ker mislijo, da je zaradi svojih muh res kaj posebnega. Če bi ji bili dali naloge, dela, zavest dolžnosti, ali pa če bi jo bili hitro omožili, bi se bila sama v sebi razvijala v treznejšo smer. Ženska z nagoni kake Rodjene ne sme imeti pri= ložnosti  za  prazne  sanjarije.
Kristina je resolutna Dunajčanka, izobražena ženska, ki ve, kaj hoče. Iz prave, globoke ljubezni do Dušana premaga vse ovire in se nauči celo njegovega jezika.
Značaji vseh treh žensk so risani zelo prikupno. Človek z vsemi tremi globoko sočuvstvuje.
Dušanov oče je lenuh in sladkosneden požeruh, vešč poznavalec dobrih pijač in lokalen politik. Za otroke se ne briga dosti, ženo, ki živi Jkakor svet* niča in dela in trpi kakor živina, trpinči z ljubosumjem, zapravlja, kar mu pri* dobi  žena, in se malenkostno prepira  s  sosedi.
Mirko, Rodjenin mož, je šleva, ki klečeplazi za ženo, berači za njeno ljubezen in si je ne zna pridobiti z odločnim moštvom. Njegov konec ga je vreden popolnoma.
Dušan sam je lahkomiseln metulj, frfra od cveta do cveta, trga lilije in rože, nima ne volje, ne trdega značaja, v njem ni pravega moštva, ne moškega ponosa. Poštenost in vest in srečo in vse, kar je še imela Rodjena, je uničil iz same objestnosti, iz gole, plitve, niti globoko ne občutene strasti. Značaji teh treh mož so zelo realistični, všečni, vzgledni nam pa niso. Artur Grado je knjigi napisal dolg uvod, da bi za Dušana in njegovega očeta, ki je bil po svojih prednikih turškega pokolenja, dokazal vpliv nekake dedičnosti. Ves učeno pisani uvod me ni o tem kaj posebno prepričal, tudi kot komentar povesti mi ni t služil.
Jedro povesti je, kakor sem že rekel, v problemu razmerja med žensko in moškim.
V ljubezni, ki je v ženski čustveno in bitno globlja kakor v moškem, najde ženska samo sebe.  Kri jo  žene in podi  za njenim nagonom preko vseh ovir. Ženska ljubezen mora imeti svojega malika, da pokleka predenj  in mu daruje na   žrtvenik  vse   in   brez   premisleka.   Danes   je   njen   malik   operni   pevec   ali  t cirkuški  rokoborec,  jutri  spovednik  ali propovednik, potlej  profesor ali slaven   * mož.    Ljubi   ušivega   cigana,   gnusnega   malopridneža,   ljubi   razupitega   birica, ^ največjega zločinca,{.-+- ljubi pač tistega, ki je  zbudil njeno pozornost in  raz= "   buril njen nagon. Ljubi...
Rodjena je pustila bolnega otroka, dobrega moža in je šla za tistim, ki ji je bil prižgal misel ljubezni in ji bil razburil nagon.
Vsaka ljubezen ima svoje najprvotnejše korenine v seksusu, — ženska ljubezen jih ima samo in edino v seksusu.
:   Ženska,  ki  te  je  ljubila,  te  ni  pozabila  nikoli  več;   njeno  srce  te  ni  več spustilo. Če  si jo  ranil ali zametaval ljubezen, ti ne odpusti še na  sodni  dan. Ne bom  sodil  in  obsojal prečustvene  Rodjene  in nihče  nima pravice,  da bi  metal kamenje  vanjo.
Feministke čenčarijo o nekih enakih pravicah in o enaki morali, o morali, ki je enaka in ista za moškega in za žensko. In svetohlinci in potuhnjenci in ustrahovani zakonski «možje» pa še podpirajo histerične in prismojene feministke!
Ampak v resnici obstoja samo eno žensko vprašanje, in to se glasi: Ali me ljubiš?
—   249   —
X                                                    Književna poročila.                                                    X
Žengka ima samo en poklic, ki je tako velik, da presega vse druge poklice, in to je poklic materinstva. V tem poklicu je blaženost, je svetost. Kdor se dotika te svetinje in jo oskruni, je najgrši zločinec.
Krivičnost današnje socijalne družbe do žensk je največja in najhujša v tem, da ženska ni subjekt, ampak mora biti objekt, in da ji pretirana in lažnjiva morala jemlje pravi poklic in jo sili iz hiše v javnost.
Rešitev ženskega vprašanja je poglavitno v tem, da se ženski zagotovi dom, samo dom in ji omogoči udejstvitev ljubezni in materinstva brez omeje« vanj a in opredeljevanja po ne vem kakih socijalnih in moralnih določbah.
V zakonu postane ženska šele ženska in prosta. Prvi korak čez domači prag pa je zelo lahko vzrok,  da zlorabi svojo prostost.  Zakaj   slaba je, nečimurna •    in objestna, svet pa je grd in zapeljiv in poln grešnosti.
Mohamed je vedel, zakaj  je dal svojim vernikom — harem.
Morala mora biti dvojna. Gorje bi ga nam bilo, če bi bilo drugače.
Nezvestoba   moža   je  igrača,   zgolj   zunanjost   in   mimogrede.   Nezvestoba
> žene  je zločin, ki ugonobi srečo in  čast vse  družine.   Nezvest mož,  če  je  res
~^u"    - mož in ne lahkomiselna šleva, ne pozabi dolžnosti, ki jih ima kot oče do svojih
-ft. aiMju^s otrok. Nezvesta žena pusti po sledi svojega zločina svojo žensko čast, poštenje,
jf-ma^ „ ljubezen do otrok in vse in drvi v — pogubo.
ri_^i     '         Vsak zdrav, normalno razvit mož je bil, je in bo, dokler ne degenerira v
¦^1ov*j*   * Bog ve kaj, mnogožen, vsaj po svoji naravi je mnogožen, pa naj že potlej živi ^/^ -t. • tako ali tako.
Kdor trdi kaj  drugega, je ali pokveka ali pa —¦ hinavec.
Ženska bi ne smela biti mnogomoštvena, po svoji naravi, zaradi svojega glavnega poklica,   zaradi  materinstva  ni  mnogomoštvena.
Pri nekaterih afriških plemenih vlada iz gotovih ozirov mnogomoštvo. Otroci po takih materah imajo materino rodbinsko ime.
Dunjo^ ujcovčegu Jje.rp menda ženske prav rade. Ni čudno. Knjiga je pisana jako lepo, zelo diskretno in prizanesljivo, a živo in čustveno. Res, prava ženska knjiga.
Če bodo ženske znale najti v knjigi temeljni nauk, bo prav; drugače bo komaj prav.
Knjiga je taka, da bi lahko postala pravi ženski «brevir», ki bi ga pa človek mirno dal v roke samo zrelim ženskam.
Nauk, skrit nauk v knjigi pa je: Vsak človek ima dolžnosti, največja sladkost v življenju je zavest izpolnjene dolžnosti. Zato se ne obešaj s svojimi sanjami na zvezde, hodi lepo po zemlji, ki nam je pekel samo, če si ga sami zakurimo.
In: Največja zmaga je, premagovati in premagati samega sebe in svoje nagone. V človeku je več zlega kakor dobrega. V boju med dobrim in hudim zmaga dobro, če dobi za zaveznico zavest dolžnosti.
Dalje: Vsak naj nosi svoj križ, ki si ga je največ sam iztesal, potrpežljivo, če ga ne sme, ne more ali ne zna odložiti. Pod križem padajo samo slabiči in sanjači, ker ne gledajo pod noge.
Injtpnec nauka je tak, da je tista rečenica o šibkem ženskem spolu dosti* krat laž.   Narobe:  ženski  spol je  mnogo  močnejši kakor moški.
In slednjič: Tudi moški, klavrna krona stvarstva, nosijo svoj križ. Tešejo jim ga šlevavost, lahkovernost in strast in jim je tem težji in hujši, ker morajo. dostikrat  imeti  ženske  kakor  je Rodjena  za  žene  in  za  matere  svojih otrok.
Dunjo v kovčegu sem bral z velikim veseljem. Človek malokdaj dobi tako zanimivo knjigo v  roke.                                            __                      Ivan lorec^TCZ
/   L-   250 /—