Št. 5 z dne 6. o k t o b r a 1911 p o n a v l j a s k o r a j isto p rošn jo . P r i j a t e l j j e t e d a j , 
ob tridesetletnici Jurčičeve smrti , objavi l beležnico, ki jo je našel v zapuščini 
J a n k a Kersnika (Veda 1911, 281, 382), za tem je hotel natisnit i tudi f r a g m e n t 
Ju rč ičeve igre — kar pos redno d o k a z u j e , da j e tudi ta rokopis našel v Kers-
nikovi zapuščini . 
T r e t j a dopisnica izpričuje, da je C a n k a r pozneje, n a j b r ž osebno, povedal, 
k j e j e rokopis ostal. P r i j a t e l j ga še ni mogel dobiti . Novi dopis ima d a t u m 
14. j un i j a 1917: 
Dragi Cankar! 
Pisal sem Tvojemu bra tu v Sara jevo po dotični Jurč ičev rokopis, pa mi ni 
odgovoril . D a j , poskrbi Ti, da ga dobim p re jk o p re j v roke, ker sem z a n j od-
govoren. Na svidenje v avgustu. Pozdrav l ja Те 
l v o J P r i j a t e l j 
P .S . Ali napišeš homag i j Leven? 
Tako j e končno dokazana pot Ju rč ičevega rokopisa , ki ga Leveč ni poznal 
in ki je ostal nedostopen celih sedemdeset let po Jurčičevi smrti . Zadnj i dopis 
nam tudi odkriva, da je C a n k a r hotel posebej počastit i spomin svojega učitelja 
F r a n a Levca, ki je umrl 2. decembra 1916, venda r tega ni storil. 
Fr. Koblar 
P O P R A V K I K I Z D A J I 
»S T A R O R U S K I E P S L O V O O P O L K U I G O R E V È t 
SAZU, L j u b l j a n a 1954 
Po izidu k n j i g e sem v teks tu in opombah ugotovi l več t i skovnih n a p a k ; 
n e k a t e r e od n j i h so b is tvene na rave , zato prosim, da b ra l ec »Slova« p o p r a v k e 
upošteva. Stoji n a j na s t ran i : 
17, v. I p r i p r e d z a d n j e m ods t avku osebnih 
24 v rekons t r . 3e in 4s -ЩЯ-
28 v rekons t r . 8x -ди, 9t -гая-
29 v t r ansk r . 7ia, u odi'n'b 
30 v rekons t r . 10a, 12ic соломеньмь 
51 v t r a n s k r . lOu čbsti', lir, më'stonvb 
33 v t r a n s k r . 1222 glago --, 13n Ти'гъ. 
36 v ed. pr. 18i5 недоста 
41 v t r ansk r . 22ю k-, 238 t v š č i m i 
42 v rekons t r . 24u -шя-
47 v t r ansk r . 31« ho fa ' 
48 v r ekons t r . 33« сулнц-Ь 
49 v t r ansk r . 32i s t r a ' ny 
50 v rekons t r . 34I5 - в л и 
51 v t r ansk r . 35ю T y j ï 
52 v rekons t r . 37ю j e mogel bit i že gen. za acc. 
53 v t r ansk r . 36» posë ' jani 
55 v t r ansk r . 37га dvop ič je (:) namesto z 
55 v p revodu 59i3 si names to s 
57 v t r anskr . 40s veli ' tb, 41o soko lvmb-
59 v prevodu 42s kot 
60 v r ekons t r . 46n -яш.г 
61 v t r ansk r . 44s n a isho'dy 
63 pod Зз, v. 5 av tor 
64, v. 8 n a v a j a 
69 pod 7io-i2 n a j se doda: мила брата po ждетъ m o r e biti p ravi gen., ne za асе. 
Gl. p r i m e r e pri D a l j u pod ждать 
71 pod 9ib_i7 na koncu p r e d z a d n j e vrs te n a j j e od 
77 p o d 18O-8, V. 2 I g o r 
82 n a j so vstavi : 247,» Names to inf. sta mogla biti po glagolu p r e m i k a n j a su-
p ina поискать in иепитъ, k e r se v l is t inah še v XIII.—XIV. s to le t ju n a h a j a j o 
p r i m e r i supinov (gl. N. Durnovo , Очерк истории русского языка, s t r . 329). 
86 pod 32и>-22 p r e d z a d n j a v r s ta j e čr tat i ve j i co po očeta 
89 n a j se vstavi 37io: Tu j e v e r j e t n o bil že gon. za acc. p lur . pr i i z razu za 
živa b i t j a 
91 pod 39/1-0 v z a d n j i vrst i n a j j e v Kijevu 
92 pod 39»/i n a j j e v rekonstrukciji 
95, v. 12 n a j j e были in v. 5 od s p o d a j v ods t avku pozneje 
98 in 99 n a j j e бълъванъ, 98 pr i брат1е : -ue 
104 j e vstavi t i »*доста gl. недоста« 
109 pr i конець j e dodat i »: -ьць« 
114 pri не j e dodat i з>18ю (v i zda j i недоста)« 
119 pri прегородиша j e č r ta t i gl. po »:« 
122 po *рькоста n a j j e рькошя 
125 j e vstavi t i »*соломеньмь gl. Шеломяиемъ« 
129 n a j j e Тьмут-
131 p r i Шеломяиемъ pr im. *соломеньмь ^ 
LETOPIS SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA 
od 15. do 17. poslovne dobe (april 1952 do jan. 1955) 
V petnajsti poslovni dobi (20. apr i la 1952 — 10. m a j a 1953) je slavistično 
znanost in druš tvo zadela težka izguba: 16. sept. 1952 je umr l prof. dr. Fran 
Ramovš. Od pokojn ika se je poslovil predsednik dr. Anton Slodnjak. Njegovemu 
spominu je druš tvo posvetilo žalno svečanost. Ob svoji 60-letnici je bil za čast-
nega člana imenovan dr. J anko Glazer. — V tem obdob ju se je up ravn i odbor 
moral spopri je t i z velikimi težavami, k i so začele ovirati reden izid druš tvenih 
publ ikac i j , zlasti »Slavistične revije«. P rav tako sta začeli zas ta ja t i zbirki 
Klas je in Slavistična knj ižnica . Rokopisi niso šli v tisk zaradi založniških težav. 
Delo ob l i terarni zgodovini je napredovalo . — Druš tvo je v tem letu pričelo s 
široko zasnovanimi p r ip ravami za ustanovitev Prešernove akademije , toda načr t 
za rad i zunan j ih ovir ni uspel. — Na razpis za nagrade Kidričevega sklada, ki 
se je preimenoval v Kidr ič-Pr i ja te l jev sklad, so mladi slavisti predložili n e k a j 
rokopisov, toda nag rade niso bile podeljene. — Druš tven ih p r e d a v a n j je bilo 12: 
v L j u b l j a n i 5, 3 v Toma ju , 2 v Mariboru in 1 na Brdu pri Lukovici. Up ravn i 
odbor je oktobra 1952 sklical širši sestanek slavistov v Tomaju . Udeležili so se 
ga tudi slušatelj i slavistike. — Druš tvo jo odkr i lo spominsko ploščo prof . Ivanu 
Pr i j a t e l ju na njegovi rojstni hiši v Vincah ter sodelovalo pri odkr i t ju spominske 
plošče pisatel ju J a n k u Kersniku na Brdu. O b te j priložnosti je bila tam prire-
jena Kersnikova razstava.