privlačnosti. Naštevanja najdišč in ulic 
v mestih, kje vse so bili našli npr. mo­
zaike, so v takem delu odveč. Važno pa 
je na nekaj konkretnih primerih razlo­
žiti njihovo vsebino, kompozicijo, teh­
niko in podobno.
Podpisi pod slikami bi nujno morali 
biti izčrpni in nazorni. To bi bralcu pri­
bližalo obdobje in bolje bi razumel gra­
divo, ki ga vidi v naših in tujih muzejih.
Celoten vtis, ki ga daje delo, je ugo­
den. Še posebej razveseljivo je dejstvo, 
da je izpolnilo vrzel, ki smo jo boleče 
čutili Slovenci, saj doslej nismo imeli
The Princeton Encyclopedia of Classi­
cal Sites. Richard Stillwell, editor Wil­
liam L. MacDonald, associate editor, Ma­
rian Holland McAllister, assistant editor. 
Princeton University Press, 1976, mali 
kvart, 1019 str., 12 zemljevidov z naj­
dišči.
Na voljo imamo mnogo malih leksi­
konov, namenjenih splošni orientaciji po 
antičnem svetu, medtem ko je večjih 
del te vrste malo. Nekaj imamo temat­
skih leksikonov (npr. mitoloških, numiz­
matičnih, arhitekturnih, splošno arheolo­
ških), tako rekoč nobenega pa doslej 
nismo imeli, ki bi ustrezal današnjemu 
stanju raziskovanja in ki bi strokovnja­
ka in laika na kratko poučil o glavnih 
arheoloških najdiščih antičnega sveta. 
Ta je sedaj pred nami z nekako 3000 
uglednejšimi in pomembnejšimi najdi­
šči, njih oznako, glavnimi podatki in li­
teraturo. Tekste zanje je pripravilo 375 
strokovnjakov. Že iz teh podatkov je 
jasno, da so teksti v veliki večini zado­
voljivi in zanesljivi in da je izdajatelj 
pristopil k stvari vestno in resno, založ­
ba pa je delo izdala dostojno in pri­
merno svojemu slovesu.
Ni dvoma, da tak leksikon vsi nujno 
potrebujemo in da se diskusija lahko 
posveti predvsem vprašanju, ali so naj­
dišča smotrno in tehtno izbrana, tako, 
da so med njimi zajeta vsa, ki so do 
danes nekaj doprinesla v svetovnem 
smislu bodisi po slučaju bodisi z redni­
mi izkopavanji, in ali so posamezne po­
krajine v odnosu do celote pravilno in 
dobro zastopane.
Pri tem moramo ugotoviti — ob bež­
nem pregledu — da so Nemčija, Avstri­
ja, Jugoslavija in Bolgarija neenakomer­
no, delno celò slabo reprezentirane, na­
sprotno pa odlično Francija, Anglija, 
Španija, Italija, bližnji vzhod, slabše se­
verna Afrika. Pomanjkljivost ni tolika,
ničesar, kar bi dali v roke bralcu, ki bi 
se želel izobraziti na tem področju. To­
vrstna tuja dela naše založbe prevajajo. 
Arheologi na Slovenskem ne pozabljajo, 
da je tudi doma čez vse zanimivega gra­
diva na pretek; vendar je doslej pred­
vsem Iva Miklova — tudi z nekaterimi 
drugimi deli — pokazala pogum, opraviti 
to nalogo in se izpostaviti kritiki tistih, 
ki si kaj podobnega doslej niso upali.
Tehnična oprema je zadovoljiva, ve­
zava slaba, likovna oprema prijetna, celo 
razkošna, tiskovnih napak je zelo malo.
Jaroslav šašel
da bi smeli in mogli delo odkloniti. Na­
sprotno! Delo je vsekakor potrebno v 
vsaki biblioteki, ki skrbi za to, da sezna­
nja bodisi strokovnjake bodisi laike z 
deli antičnega področja. To kar pripo­
minjam, pripominjam po generalnem 
pregledu in drugič z željo, da se pri dru­
gi ediciji podoba posameznih dežel iz­
popolni.
Ni dvoma, da je izbor — posebej, ker 
je bil izdelan prvič — nadvse težak in 
kočljiv. Da je pri omenjenih deželah ta 
izbor neadekvaten, ni krivda brezbriž­
nosti izdajateljev, marveč njihovega 
stremljenja, da bi čim bolj pravilno za­
jeli najdišča. Zdi se, da je bilo prav to 
stremljenje vzrok, da so se obrnili — 
kot vse kaže na preveč svetovalcev in 
strokovnjakov za posamične dežele, pri 
čemer morda niso vedno poslušali naj­
boljšega nasveta, oziroma nasvetov niso 
znali uskladiti. Kdor ima izkušnje z izda­
janjem del, ki zahtevajo sodelovanje 
mnogih ljudi, bo vsekakor izdajatelje so­
dil bolj prizanesljivo, kot bi jih bralec, 
ki nima pojma o organiziranju del te 
vrste.
Pripombe za Jugoslavijo. Napake na 
karti 12: Draous namesto Dravus, Co- 
lapis = Una (namesto Kolpa), Lychnius 
namesto Lychnidus, kot pritok Drine je 
navedena reka Cotina namesto Cehotina, 
reka Bosna je navedena kot Basanius, 
kar je sporno. Nekatera najdišča imajo 
netočne pozicije kot npr. Aquae Iasae in 
Aqua Viva.
Pogrešam najdišča kot na primer: Ad 
Pirum, Alvona, Antigoneia, Apsoros, Ar­
gos, Arupium, Buthoe, Caričin Grad, 
Flanona, Fluvius Frigidus, Gamzigrad, 
Kranj, Ločica, Municipium S(), Naupor- 
tus, Pelagonia, Remesiana, Rogatica, So- 
čanica, Škocjan (Škocjanske jame), Tar- 
satica, Timaeum Minus.
Jaroslav šašel