Še o avtu leta V januarski številki Glasila smo objavili slike Kadetta Economy, ki je bil v anketi »Po-bošačkog informatora« izbran za avto leta 1976. Danes objavljamo sliko pokala, ki ga je ob lej priliki dobila Avto-tehna. Ob tej priložnosti pa še tole: Oproščamo se tov. S. Obradovi-eu iz predstavništva v Beogradu, ker njegovega poročila o tem dogodku nismo objavili, 1° pa zato, ker je prispelo v uredništvo ^4-1.1977, redakcija pa je zaključena 12. v mesecu. Drugič pa, ali ne bi bilo v redu in logič-no, da bi pokal stal v baši trgovini ob orne-Pjenem Kadettu od tre-nutka, ko smo ga prejeli? Uredništvo Pokal za ^ avto leta 1976 * drug pavlica JAVLJA IZ BEOGRADA Prispevek pod tem naslovom preberite na strani 4. ^XXvxxxxxv\xxxx\xxxxxxxxxv^sxxxxxxxvx\v\xxxvx\vn.\\xs.\.xxxx\.\.vxxxvxxxn.v^.\v\xvsxxv\xxx\xsxxxxxx\xvvxxxxnxxxxnxxxxxxvvxxxvvxxxx\xxxxxnxxxnx\xxvn.nv\.xv.xnx'\xxnnx\xnx\xxxx I VSEM BRALKAM IN SODELAVKAM GLASILA, AKTIVISTKAM DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN SAMOUPRAVLJALKAM 'V" Če6tiiam& k S. matcu, ^neau zena Uredništvo ^^^^^^^^^■V^XXXXXXXXXXXXXXXXXXVXX\\XXXXXXVXXX\XXXXXXXXX\NXVXXXXXXXXXVXXXXXXXX\X^XXXXXXXXXXX\XXXXXXX\VVXV\XXXVXVVXXXXVXVXX\\XXXX^XXXXXXX\XVVXXVV\^^XXXXXXXVV' 8. MAREC IN NAŠE ŽENSKE Da, osmi marec je eno, naše ženske pa so povsem drugo. Osmi marec je kar v redu dan, ker nas cenjene tovarišice počastijo s pijačo, mi moški pa nje eventualno z rožico. Posebno letos je osmi marec v redu, ker pade na torek, ko imamo »ta dolgo«, bo dalj časa »luštno«. Živel osmi marec! Kako lepo, kako sentimentalno — »praznik lahko gledate ali izvajate tudi v coloru« — saj se vse zavrti kot kaka oddaja na TV. In kot vsak dan mine tudi osmi marec. Pritisk na gumb, luč ugasne in... in ostane nam še 364 dni. Tistih dni, v katerih tako radi pozabimo na ženske, ki so razpete med obveznostmi v družini in obveznostmi na delovnem mestu, med željami in možnostmi. Za našo OZD sicer ne moremo reči, da v samoupravljanju (točneje v samoupravnih organih) ni dovolj žensk. Kar poglejmo: V vseh delavskih svetih, odborih in komisijah (brez delegacij v SIS) imamo v naši OZD skupaj 277 delavcev podjetja. Od tega so 104 ženske, dve sta predsednici delavskega sveta, tri predsednice samoupravne delavske kontrole. Lepo in v redu, precejšen napredek v odnosu na prejšnjo mandatno dobo. Če vemo, da je v naši OZD zaposlenih 695 delavcev in od tega 275 žensk, to je 39%, je število 104 ženske v samoupravljanju lepo število. Številčno bi bil podatek še lepši, če bi dodali tiste, ki so v sindikatih in mladinskih vodstvih pri nas. Številčno dobra udeležba pa je lahko tudi rezultat »izhoda v sili« ali drugače povedano, ker volimo v vse organe več kot tretjino vseh zaposlenih, »moramo voliti tudi toliko in toliko žensk«. Da se razumemo, osebno mislim, da je prav tako. Pa vendar sem prepričan, da še nismo razčistili s pojmovanjem, npr. »pa kaj hočeš ženska glavo« ali pa z »že spet ona«, tudi ženske še po starem reagirajo s »solzami« itd. Veliko je potrebno dobre volje, da v nas samih spremenimo gledanje in pristop k enakopravnosti ženske v vseh pogledih. Danes ženske vse bolj prispevajo k ustvarjanju materialnih in duhovnih bogastev naše skupnosti. Za to moramo dnevu žena, 8. marcu posvetiti tudi po vsebinski plati več prizadevanja, ki je morda za koga prozaično, ki pa pravzaprav resnično pomaga delovni ženski in ženski sploh. Zakon o ljudski obrambi (3.)____________________ CZ je del ljudske obrambe in družbene samozaščite v SRS ter najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah in izrednih razmerah. Dolžnost vključitve delovnih ljudi in občanov v CZ ne izključuje delovanja v vojni tudi v drugih oblikah odpora napadalcu. Družbenopolitične skupnosti, KS, TOZD, OZD, SIS in drugi so odgovorni za zaščito in reševanje prebivalstva 'in materialnih dobrin. V ta namen skrbijo za pripravljanje in usposabljanje delovnih ljudi za samozaščito, odrejajo ukrepe rn organizirajo štabe CZ. Za izvrševanje nalog CZ pa je posebno pomembno vključevanje organov tistih TOZD in drugih organizacij, katerih redna dejavnost je namenjena zaščiti. CZ temelji na zaščiti delovnih ljudi in občanov, da po načelu vzajemnosti in solidarnosti pomagajo drug drugemu, varujejo in rešujejo svoje in družbene materialne dobrine in cjruge vrednote. Zahtevnejše akcije opravljajo enote CZ po navodilih svo- jih štabov. Učinkovitost pa se zagotavlja: — z množičnim pripravljanjem in usposabljanjem delovnih ljudi in občanov; — z vključevanjem vseh obstoječih materialnih in tehničnih zmogljivosti družbe v zaščito in reševanje; — z opremljanjem in pripravljanjem štabov in enot CZ za hitro izvajanje akcij ter ukrepov povsod, kjer je to potrebno; — s preskrbo prebivalstva s sredstvi za osebno zaščito ter vseh organizacij za kolektivno zaščito. Za vse te navedene naloge, za gradnjo zaklonišč in za izvajanje drugih ukrepov so potrebna finančna sredstva, 'ki jih morajo zagotoviti vsi družbeni dejavniki v družbenih planih. Naravne in druge nesreče po tem zakonu so naravne katastrofe (potresi, poplave, zemeljski in snežni plazovi neurja in podobno) druge nesreče pa epidemije, veliki požari v naseljih, gospodarskih objektih in gozdovih, nesreče v rudnikih in drugih deloviščih, hude prometne nesreče, možne eksplozije, zastrupitev ozračja, voda, zemljišč in podobno. Samozaščita obsega ukrepe in postopke ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah. V takih primerih pričnejo delovni ljudje in občani izvajati potrebne zaščitne 'in reševalne ukrepe. Za usposabljanje delovnih 'ljudi in občanov so odgovorne občine in KS, TOZD in druge organizacije ter zasebni delodajalci. Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost oziroma, da je do nje že prišlo, mora takoj obvestiti najbližjo enoto milice ali štab CZ ali gasilsko enoto ali KS. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s prevoznim sredstvom ali sredstvom za zveze. Upravljalci, uporabniki in lastniki družbenega 'in zasebnega imetja in drugih vrednosti 'morajo skrbeti za dosledno izvajanje ukrepov za zavarovanje in učinkovito reševanje. Ukrepi CZ zajemajo najpomembnejše naloge v zvezi z zaščito in reševanjem in sicer; a) zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin; b) evakuacija; c) preskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva; č) zatemnitev b) maskiranje; e) radiacijska, biološka in 'kemijska zaščita; f) reševanje iz ruševin, ob poplavah, ter gašenje požarov; g) zaščita pred eksplozijami'; h) prva medicinska pomoč; j) prva veterinarska pomoč; j) asanacija terena; k) ukrepi za red. a) zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin: Ob nevarnostih se prebivalstvo in materialne dobrine zaklonijo v zaklonišča, zaklonilnike in druge zaščitne objekte, 'ki so v bližini ogroženega območja. Zaklonišča so zaklonišča osnovne zaščite, dopolnilne zaščite in močnejše zaščite. Glede na uporabnost pa poznamo zaklonišča za stavbe, za organizacije (TOZD, OZD itd.) in javna zaklonišča. Zaklonilniki so naravna in podobna zaklonišča. Za zaklanjanje pa se lahko uporabljajo tudi kletni in drugi prostori. Zaklonišča morajo izpolnjevati pogoje za zaščito pred sodobnimi vojnimi sredstvi. Odgovornost za brezhibno stanje zaklonišč pa nosi lastnik zaklonišča. b) evakuacija Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni je obvezna evakuacija za občane, OZD in druge organizacije. Evakuacijo odredi IS skupščine SR Slovenije. Kjer pa so boji, pa vojaški starešina, ki vodi vojne akcije. Evakuacijo načrtujejo in organizirajo občine, KS, TOZD in druge OZD. Navodila za evakuacijo prebivalstva izda republiški sekretar za ljudsko obrambo, za evakuacijo TOZD pa drugi republiški upravni organi. c) preskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva: V vojni tn drugih nesrečah se odredijo nujni ukrepi, da se prebivalcem preskrbi začasna nastanitev, prehrana in druge nujne potrebe. Ogrožene prebivalce sprejmejo pod streho občani, OZD rn drugi po odredbi štaba CZ. Pri preskrbovanju morajo sodelovati občani, OZD, zdravstvo, gostinstvo, družbena prehrana, komunala, RK in druge človekoljubne organizacije. č) zatemnitev: V vojni in neposredni vojni nevarnosti se zatemnijo naselja, vsi objekti im prometna sredstva. Zatemnitev izvajajo komunalne organizacije za 'razsvetljavo, lastniki zgradb, stanovanj in prometnih sredstev. d) maskiranje: Občina s sodelovanjem pristojnega vojaškega organa določi objekte, ki morajo biti maskirani, kar izvedejo lastniki objektov sami. e) RBK zaščita: Ta zaščita se izvaja, da bi se omilile in odpravile posledice RBK učinkov na prebivalstvo, rastlinski in živalski svet ter na materialne dobrine. f) reševanje iz ruševin, poplav ter gašenje požarov: Občine, KS ter OZD organizirajo in vodijo reševanje prebivalstva in materialnih dobrin iz ruševin in s požarom zajetih objektov ter reševanje ob poplavah; h) prva medicinska pomoč Prvo medicinsko pomoč prizadetemu prebivalstvu organizirajo delovni ljudje in občani, vse dokler se ne aktivirajo štabi CZ. Sodelovati pa morajo zdravstvene organizacije, RK in vsi tisti, ki so za to usposobljeni; k) ukrepi za red Ob zračnih napadih in drugih vojnih akcijah, med akcijami reševanja prebivalstva in materialnih dobrin skrbi občina za red s posebnimi ukrepi; Mobilizacija ljudi in sredstev za izvajanje ukrepov CZ: Za zgoraj navedene ukrepe CZ lahko občina odredi mobilizacijo občanov in njihovih sredstev, kakor tudi ljudi rn sredstev OZD in drugih organizacij na območju občine. Predsednik IS občinske skupščine lahko odredi, da morajo pri odstranjevanju posledic vojne in drugih nesreč sodelovati: — vsi- za delo sposobni občani, z delom; — vsi občani z opremo, s stroji in vozili s 'katerimi razpolagajo; —- vse TOZD, OZD, SIS itd. s svojimi reševalnimi enotami, s strokovnjaki, opremo rn drugimi sredstvi. Mobilizacija ljudi in sredstev: Za evakuacijo ostanitev in preskrbo ogroženega prebivalstva i'n mate ritnih dobrin, za reševanje iz ruševin, poplav, gorečih prostorov, Z3 gašenje požarov, za izvajanje ukrepov RBK zaščite, za medicinsko in veterinarsko pomoč, za asanacije terena, lahko občina odredi mobilizacijo občanov in njihovih sredstev, OZp itd. na območju občine. V teh primerih in v primerih hudih posledic vojne itd. pa lahko predsednik lS občinske skupščine odredi, da morajo pri odstranjevanju posledic sodelovati: — vsi, za delo sposobni občani, z delom, z opremo, stroji in vozili, 5 katerimi razpolagajo; — vse TOZD, OZD, SIS .itd. s svojimi reševalnimi ekpami, s strokovnjaki in sredstvi. Za sodelovanje pri vseh akcijah 'ih za škodo, ki jo pri tem utrpijo občani, TOZD itd., 'imajo pravico do povračil dejanskih stroškov in odškodnine. Dalje prihodnji GLAS IZ TOZD IN DSSS (odgovori niso lektorirani) Čeprav se o nekaterih protislovjih v delitvi osebnih dohodkov bolj šepeta, kakor pa na glas govori, so o njih v tem rnesecu v naših temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb le razpravljali na faznih nivojih. Zdi pa se mi, da v večini Primerov bolj o višini, brez povezave z načeli nagrajevanja po delu, oziroma s produktivnostjo. Kakor koli že, v uredništvu smo bili mnenja, da o tej situaciji v naših temeljnih organizacijah združenega dela in v DSSS napišemo nekaj dejstev. Zdelo se nam je najbolj primerno, če vprašanja postavimo predsednikom delavskih svetov. v.1- Vnašanje: Ali ste bili '. Člani DS in ostali v TOZD «2nanjeni s sistemizacijo z i. re2n'ro materialom ali raz-“go, pred sejo DS ali šele na seji sami? Odgovor TOZD II: Osnutek temizaGij0, tj. zgolj razpre-'nico posameznih delovnih est s številom točk in izra-n.i0rT1 števila točk so člani D s®9a DS prejeti nekaj dni orn Sei°, venclar smo dan J^ed sejo prejeli osnutek sa- oh-hPravne9a sporazuma o 'kovanju, ugotavljanju in hnrii Sredstev za osebne do-^ooke delavcev v TOZD in k,, S.Avtotehne. Temuosnut-m Priložena tabela delovnih n' ustrezala zgoraj na-uenemu osnutku sistemiza- se)e Pred sei° oz' ‘dan Pred t° je samoupravni spora-. rti oz. njegov osnutek po-idsnn vodstvu TOZD in pred-;®ariiku io OS TOZD in Predsedniku DS, tovariš kramžar. . Odgovor TOZD V: S samo temizacij0 so bili delno ož. kr,i p° seznanjeni le člani 'egija TOZD, seveda brez predhodnega gradiva. Gradi-srrio prejeli na seji DS. st« Vprašanje: Zakaj Vaš DS ls,emizacije ni sprejel? zaradi slabe razlage? Za*3 ^aradi nedovoljne pove-v v.® med kolektivom in 'lo-kl r'“i Iz Vaše TOZD (DSSS), so sodelovali pri izdelavi? c) Zaradi nerazumevanja, le kaka TOZD (DSSS), da ^egoče ravno Vaša, bila se-tjen n?ePravilno visoko oce- d) Morda zaradi česa drugega? Odgovor TOZD II: Sistemi-^ C|je kot je bila predložena Pred nekaj dnevi, naš delav- y svet torej Pred sftin ni« ludi prejel niti sejo niti na seji in je v , ni zavrnil oz. obravna-da ^Prejet je bil le sklep, . se osnutek sam. sporazu-a. predvsem pa razmerje plovnih mest oz. njihovo Tn^H^enje v TOZD in med n /D in DSSS obravnava ajprej v vodstvu TOZD ob l^tnosti članov DS in izd°^ Sindikata TOZD ter se delan predlog obravnava na naslednji seji DS. >a°d9ovor TOZD V: Sistemi-a°ije sploh nismo predlagali za javno obravnavo, ker nismo predelali gradiva. Kolektiv ni bil seznanjen z gradivom, člani niso mogli voditi razprave, povezava — člani DS — delegati — delavci kolektiva — niso imeti možnosti konstruktivne razprave. 3. Vprašanje: Ali bi bilo bolje izdelati sistemizacijo delavnih mest po prilagodtt-vi in primerjavi (glede višine točk) v drugih podobnih organizacijah (oziroma poklicih). Vrednost točke pa striktno obračunavati na podlagi ustvarjenega dohodka po načelih samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke trgovinske dejavnosti? Odgovor TOZD II: Menimo, da bi morala biti sistemizacija delovnih mest vsekakor strokovno izdelana, za kar pa še tako dobra volja in požrtvovalnost nekaterih članov OZD ne more biti garancija. To lahko naredi strokovna služba ati institucija (saj bi s tem odpadle korekture korektur), ki pa je v naši OZD nimamo. Odgovor TOZD V: Strinjam se z drugim delom vprašanja tj. izračun točke na podlagi ustvarjenega dohodka. Vendar pa pni tem postaviti osebno odgovornost za dvig splošnega dohodka z ustreznimi sankdijami. Postavljam vprašanje: kateri individualni po-slovodmi organ je bil kdajkoli v zgodovini AT poklican na odgovornost oz. je podajal račune sam, organom zaradi upadanja dohodka? Je že tako, da si pri nas klican na odgovornost za sekundarne zadeve kot npr. kaj kdo reče, kdaj prideš na delo, kako koristiš dopust itd. medtem ko se poslovnost in rezultat dela ne meri (nagrajuje oz. sankcionira). 4. Vprašanje: Če lahko na kratko odgovorite, kakšna bi bila Vaša sistemizacija, katerih služb bi se posluževali in ali za taka dela v našem podjetju manjka kakšna operativna služba (npr. razvojno organizacijski oddelek)? Odgovor TOZD II: Sami sistemizacije seveda strokovno ne moremo izdelati, si pa take želimo, seveda ob upoštevanju vseh veljavnih določb oz. sam. sporazuma trgovinske dejavnosti. Odgovor TOZD V: Dragi urednik! Kakšna naj bi bila moja sistemizacija? Po tolikih osnutkih osnutkov, predlogov in to vse s strani odgovornih strokovnih služb — nimam več izdelanega mišljenja, ne vem več kaj je prav in kaj ni, čigav predlog se osvaja, zaradi koga toliko sprememb... Do sedaj smo vedno stali za vsakim predlogom, vsak predlog zagovarjali, vsakega izglasovali — pa se pojavi neki »JAZ« »n vse staro roma v koš. Sigurno pa potrebujemo močno plansko, razvojno službo, ker so TOZD pri vseh razvojnih programih (če ga imamo) pri planiranju prepuščeni sami sebi brez konkretnih in bistveno važnih podatkov. 5. Vprašanje: Ali se strinjate, da objavimo Vaše odgovore, pa čeprav drugi ne bodo sodelovali? Odgovor TOZD V: SEVEDA — ZAKAJ PA NE! Odgovor iz DSSS: Na poslovna vprašanja odgovarjam nekoliko bolj kompleksno, skupno. Moje mišljenje je, da je začetek vsega nedovršeno delo »blejske ekspedicije« o kateri bi bilo (potrebno spregovoriti mekaj besed kasneje. V juliju 1976 smo na zboru delovnih ljudi z dvigom rok sprejeli vse pravilnike, ki se tičejo OD; to je sistemizacijo ter sporazum o oblikovanju, ugotavljanju in delitvi sredstev za OD delavcev v TOZD in DSSS in razvrstitvi delovnih mest v razrede. Do sem je bilo vse v redu; vendar v oktobru nismo dobili OD po novem — motivacija — sprejeti dokumenti niso v redu — in tu se vse začne. Direktor OZD AT nima pravice dati veto na odločitev zbora delovnih ljudi in to mesec in še več po sprejetju — (3 mesece) — če je bilo njegovo mišljenje, da je nekaj narobe, bi morala posebej imenovana komisija izvesti referendum, kjer bi obrazložili na zboru delovnih ljudi kaj je narobe, napak in ne, da je vse poteklo v približno takile odločitvi: Generalni direktor pravi »ne« po treh me- secih; ustanovi se »privatna komisija« vodilne strukture, ki je ne potrdi noben organ in dela dva meseca (baje) v sveti tišini, potem pa se na vso silo skličejo delavski sveti, ki dobijo material neposredno pred sejo in še to ne vsega, danes nekaj, jutri nekaj, pa še po seji nekaj — to je lep odraz dela naših strokovmih služb. Komisija, naj jo tako imenujem, za katero ne vemo, kdo jo je imenoval pa tole: Ne vem, če so direktorji s srednjo izobrazbo (v. d.) ravno strokovnjaki za ocenjevanje in sestavljanje pravilnikov in samoupravnih sporazumov, če pa ne vedo, da mora skladiščnik voditi materialno kartoteko v skladišču, če ne vedo, da so že prekoračili dobo, ko so lahko v. d. in podobno. O ostalih članih pa ne vem ničesar — šele na seji delavskega sveta sem zvedel, da sta bili članici še tov. Rugljeva in tov. Lavren-čeceva — o članih in TOZD pa ne vem nič, ne kdo je bil, ne kakšne zadolžitve naj bi imel. In tako je na seji delavskega sveta prišlo do neljubih izgovarjanj — sedaj pa hočete negirati dva meseca dela — tako kot učenci v šoli, ko ne znajo: »Saj sem se učil!« Učitelj pa odgovarja: »Učil že učil, samo naučil se nisi, ocena nezadostno!« In tako tudi naši vodilni zaslužijo iz predmeta Samoupravljanje v praksi oceno nezadostno. In še podkrepitev te ocene: V juliju 1976 so direktorji TOZD ob približni vrednosti točke 18 din imeli 427 točk; ena od motivacij veta je bila, da smo prekoračili sporazume in so potem zato nekaterim točke odvzeli in vrednost točke zvišali na 20,20 din — o vrednosti točke je govorjeno vse samo v oblakih — izračunov še ni; direktorjem je tudi v januarju 1977 ostalo 427 točk. Torej kljub vsem nepravilnostim, ki so jih oni dolžni odpravljati pa jih ne znajo ali nočejo, so si »prislužili« visoke osebne dohodke, Zakaj tako? Ce je kdorkoli smatral, da je delo »blejske ekspedicije« nepravilno, bi moral poklicati na odgovornost tistega, ki je zavedel delavce na zborih delovnih ljudi, da so glasovali za tak nepravilen sporazum s poudarkom, da so na- ZAKONITI ROKI — ROK 30 DNI Ko sprejme stranka upravno Odločbo, mora v 30 dneh vložiti tožbo zaradi uvedbe upravnega spora. Prav tako mora gospodarska organizacija v roku 1 meseca vložiti tožbo zaradi obnove postopka (v okviru dovoljenih razlogov) pred Gospodarskim sodiščem. — ROK 45 DNI Rok 45 dni se zahteva za vložitev varstva zakonitosti proti pravomočni sodbi Gospodarskega sodišča, zahtevo vloži predsednik Vrhovnega gospodarskega sodišča na predlog prizadete stranke. — ROK 3 MESECE V roku treh mesecev mora gospodarska organizacija zahtevati od Železniške uprave povračilo preveč plačan»h prevoznin. Prav tako lahko tudi železnica zahteva premalo plačane tovornine in prevoznine. Po preteku tega roka je zahtevek le tožba. (se nadaljuje) (dir. GRS A. PLEVČAK) stali s tem stroški same »ekspedicije« na Bledu, sam sklic delavcev na zbor je tudi zahteval padec produktivnosti oziroma imel za posledico toliko in toliko neproduktivnih ur. Vzroki so kompleksnejše narave — ni vse samo v tem, da si želimo viš-. jih OD, veliko ali še več pomeni tudi to, da bomo naše medsebojne odnose prilagodili samoupravnemu sistemu naše družbene ureditve. Zakaj nismo sprejeli sistemizacije na DS, na kratko lahko odgovorim: »Dan pred sejo smo dobili spisek delovnih mest v AT (od 1—156) in potem naj bi iz tega delali čudeže, ko pa sploh ne vem kam naj razvrstim različne SAKR in AKR (ali to pomeni sakrament) in sploh ne vem kdo je v DSSS in kdo v TOZD — po drugi strani pa nihče od nas ni takšen strokovnjak, da bi lahko kar čez noč odločal o OD svojih sodelavcev, jih s tem nekako vrednotil in rezal njihov kos kruha. Za vse to dobi nekje nekdo plačo, da bi poskrbel za pravilen postopek, poskrbel za strokovne službe, ki naj to narede — sedaj pa hoče najvišji OD, ker je premajhen razpon med najvišjim in najnižjim OD. Povej mi, kdo pravi, da morajo naši direktorji zaslužiti ca. 9.000 din brez osebne ocene, brez minulega dela — torej ko bomo prišteli še to bo OD skočil čez 10.000 din istočasno pa ne opravljajo tistega za kar naj bi prejemali OD, to je čuvanje ustavnosti, zakonitosti im samoupravljanja. To pa ne leti samo na direktorje, leti tudi na drugo vodstveno strukturo v AT, ki se še vedno obnaša zelo ne-samoupravno in neodgovorno. Ob vprašanju, kako naj bi potekalo vse skupaj lahko odgovorim: OZD v Ljubljani z več kot tisoč zaposlenimi in več TOZD je izpeljala to takole: Centralni DS je poimensko imenoval strokovno komisijo v sestavi: organizatorji dela, ekonomisti, finančniki ter pravniki — ti so sestavili osnutek predloga, poklicali po enega predstavnika iz posameznih TOZD in predstavnike sindikata, skupno izpilili in dali v javno obravnavo. Vedeti pa moramo, da so tam samo dopolnjevali že obstoječe sporazume in ne tako kot pri nas, ko vedno staro zavržemo in hočemo popolnoma nekaj novega. Kaj pa se rodi iz tega pa vidimo sami! Upam, tov. urednik, da boš članek objavil in ne tako, kot nisi mojega članka o Družbi in zaščiti zaradi intervencije generalnega direktorja, tov. Komela in tov. Žužka. JANEZ STANA • ODGOVOR IZ TOZD I. Na telefonsko vprašanje, ali bo odgovor prispel do roka, je naprošeni odgovoril, da komentar ni potreben. ODGOVOR IZ TOZD III do roka ni prispel. ODGOVORA IZ TOZD IV pa ni, ker je bil predsednik DS slučajno odsoten. K zadnjemu odstavku prispevka iz DSSS pa tole. Navedeni članek ni bil objavljen po sklepu uredniškega odbora, ne pa zaradi intervencije navedenih. Drug Pavlica javlja iz Beograda U martovskem broju 1976. godine u našem GLASILU objavili smo da Je KADETT SITY Izabran u anketi POTROSAČKI INFORMATOR, kao vozilo koje je zauze-lo 3. mesto. Još tada smo naglasili, da bi za 1976. godinu trebalo da se više saraduje sa novlnarima koli se bave propagandom u automobllskoj Industriji u toku cele godine, a ne da se pred sam konkurs počne kontakt sa njima. U AVTOTEHNI Beograd, odmah smo počeli sa razgo-vorima sa onim brojem no-vinara do kojih smo mogli doči i upoznavali iih tokom cele godine o interesantnim novinama ili pojedinostima u vezi OPEL vozila, i sve što je bilo interesantno iz automo-biiske branše. Kako je Potrošački informator, tj. njegova anketa postala tradicionalna za zbor AUTOMOBILA GODINE, to smo i sa ovom Redakcijom održavali kontakte, jer smo znali da je tradicija izbora automobila godine počela 1971. godine, koja če se i dalje nastavljati a naše šanse smo videli u 1976. godini. Mije nam poznalo koliko su ostali radili na propagiranju OPEL vozila ali samim tim da se ove godine EKONOMV probio na prvo mesto, ukazuje na to da buduče treba više saradivati sa novinarima iz raznih redakcija i davati više informacija o našim au-tomobilima, pa samim tim verujemo i u uspeh narednih godli na. Na početku same 1976. godine, od GENERAL MOTOR-SA smo dobili informaciju, da se predvida u 1976. godini povečanje proizvodnje za 12,4%, povečanje broja zaposlenih i da če u 1976. godini biti povečana potražnja OPEL vozila. Ovu potražnju oseti li smo i mi u Jugosla- viji i da smo u 1976. godini imali mogučnosti da prodamo još 5.000 kom. vozila, sigurno je da bi se i ta količina prodala. U anketi aufa 1976. godine, učestvovalo je 32 novinara iz 27 redakcija jugoslovanskih časopisa, radia i televizije, koji su vršiii anketu i izabra-li OPEL KADETT EKONOMV sa 40 bodova za auto-godine. Drugo mesto pripalo je VOL-VO-u 343 sa 37 bodova, is-pred AUDI-a 100, koji je do-bio 36 bodova. Za titulu naj-boljeg konkurisalo je samo 8 vozila, jer je 1976. godina bila jedna od najsiromašnijih u pogledu noviteta koji su nudeni jugoslovenskim kup-cima, s obzirom na njihove kupovne mogučnosti. OPEL KADETT EKONOMV je ubed-Ijivo i zaslužno osvojio I. mesto, jer o torne govori i broj prodanih vozila. Začuduje izbor na II. mesto vozila VOLVO, i AUDI-a 100 na lil. mesto, jer je cena i ijednog i drugog modela do-sta viša. Naš KADETT EKONOMV testirati su i stručnjaci Po-trošačkog informatora, medu kojima i višestruki šampion u automobilizmu i poznati novinar Predrag Kneževič, koji je izjavio da čim je seo u naše vozilo, da je zapazio odiičnu preglednost u svim pravcima, da je takode pro- stor za prtljag zadovoljavaju-či, instrument tabla je funkcionalna j opremljena svim potrebnim elementima. Položaj komandi i drugih »sitnica« je pogodan, što upravljanje vozilom čini veoma ugodnim, bezbednim i lakim. Ukratko rečeno, smatra da je OPEL KADETT EKONOMV, veoma solidno vozilo za svo-ju klasu, a da i sa svojim motorom i svim drugim bitnim osobinama izuzetno od-govara potrebama jugoslo-venskog kupca. Drugi član test ekipe Potrošačkog informatora ing. Čorič, takode ističe štedljivost motora tog vozila i primečuje da u po-bedničkom modelu do sada ni jedan OPEL nje počaščen tako laskavom titulom. Medu-tim, smatra da iza toga stoji tradicija firme OPEL, a da vozila koja silaze sa njihovih traka predstavljajo u tehnič-kom smislu uvek ono što je najnovije i najpouzdanije u svetu tehnike. Takode nagla-šava, da pored dopadljivog izgleda u velikoj meri valja, da je kod automobila zastup-Ijen faktor funkcionalnosti i ekonomičnosti i sigurnosti vozila. Opel KADETT EKONOMV je savremeno vozilo klasične podele masa, enterijer mu je vrlo ukusno obraden, sa ugradenim detaljima koji uve-fiko pomažu vozaču i putni-cima, a vožnju čine bezbed-mijom, naglasio je treči član test ekipe arhitekta Dorde Telarovtč. Ako sve ovo napred sumi-ramo i još jednom naglasimo, da je auto godine, kao tradicija počeo da se bira 1971. godine u Jugoslaviji, a da smo mi tek 1975. godine kon-taktirali sa odgovarajučim novinarima po pitanju izbora automobila godine, i kako re-kosmo osvojili III. mesto, sa malo više saradnje u 1976. godini i angažovanja, osvojili smo I. mesto, mislim da bi ovo mesto trebali zadržati i u 1977. godini, samim tim što če na tržište izači i novi OPEL-ovi modeli, koji imaju prava učestvovati u anketi, kao i plan povečane prodaje u ovoj godini. Prema torne u 1977. godini predstoji još jedno dokazva-nje, mislim da sv,i imamo do-volijno snage, samo se treba dogovoriti ko šta treba da uradi na svome terenu i področju, sa kojim novinarima je neophodno kontaktirati i torne slično. Mislim da je Sajam automobila, koji počinje u aprilu mesecu pogodan za akciju, i da tada več moramo startovati, jer je tada uglav-nom veliki broj novinara, koji se bavi automobilizmom, pri-sutan na »stom. Pored ovih naših akcija za saradnju sa novinarima AVTOTEHNA bi se morala sistematski priprema-ti sa novom organizacijom, što se tiče prodaje putničkih automobila jer se za par godina, od Strane GM-a predvida da če se u Jugoslaviji prodati izmedu 8—10.000 vozila, a za ovako povečanu prodaju, potrebno je razmisliti o servisnoj mreži, prodaj-noj mreži i rezervnim delovi-ma. Koristeči susret prilikom proglašenja Opel Kadetta Eko nomy za auto godine 1976. godine, predstavnicima štam-pe, gosp. VVelauer, direktor Izvoza GM-a je izjavio, da je veoma zadovoljan sa dosa-dašnjom saradnjom sa jugoslovenskim fabrikama, kao i zastopnikom AVTOTEHNOM, i da oni nastoje da se ta sa-radnja još viče proširi. Isto tako ije naglasio, da je OPEL za svoje potrebe u 1976. godini, kupio u našoj zemlji razne robe za 16 miliona DM, da se za 1977. godinu predvida kupovina izmedu 20 i 21 milion DM. Predstavnici GM-a su takode izjavili, da pridaju veliki značaj memorandumu koji je podpisan 1976. godine na Bledu, o zainteresova-mosti proizvodača, banaka I vlada obeju zemalja, da se ubuduče ova saradnja još više proširi. Perspektiva je, da se ostvari medunarodna kooperacija koja bi omoguča-vala godišnju prodaju oko 10.000 OPEL vozila svih lipova na jugoslovenskom trži-štu, a samo ulaganje kapitala u Jugoslaviji daje celom programu drugi kvalitet, u odnosu na dosadašnju saradnju. Da AVTOTEHNA i General Motors nisu saradivali sa svim novinarima i stručnjaci-ma koji se bave automobilizmom, govori činjenica da ja Avtotehna Beograd preko 5 godina tražila da se novinari-ma sa područja Srbije, Bosne i Makedonije omoguči test vožnja novih modela. Ne-znam koliko je ovo problem, ali znam da ostale kuče daju novinarima u republičkim cen-trima mogučnost da se upo-znaju sa novim voziiima. Ovo pitanje Avtotehne Beograd j® više puta postavljala na dnevni red i uvek je obečavano da postoji mogučnost, da se u republičke centre doveze po jedno novo vozilo i omoguči par hiljada km. da no-vinari sa vozilom predu i da u toku godine o torne pišu: Nažalost tu mogučnost imal' su samo novinari Auto revije, iz Ljubljane, koji ipak jedini ne pišu o automobilizmu u Jugoslaviji. Koliko je meni poznalo novinara koji se bave sa automobilizmom u Jugoslaviji ima preko 60, i kao što napred rekosmo prostora za saradnju ima, samo treba volje, inicijativa i organizacija. DUŠAN PAVLICA Delovanje delegatskega sistema Teče že tretje leto, odkar smo sprejeli novo ustavo. Ta je prinesla marsikatero novost v naš družbeni sistem —med njimi tudi delegacijo. Ker delegacije v naši DO (in tudi drugod) ne delujejo tako kot narekujeta ustava in novi zakon o združenem delu, sem se odločil, da na kratko iz svojih izkušenj opišem delovanje tega sistema. V času mandata, ki smo ga dobili delegati od svoje delovne sredine, smo naleteli na marsikatero spoznanje. Ob izvolitvi smo prvi zaorali ledino na področju delegatskega sistema v naši DO. Brez vsakih uvodnih seminarjev in ustrezne literature smo se počasi vklapljali v ta sistem, včasih bolj včasih manj uspešno. Ker nismo prejemali gradiva za posamezne seje, je bila naša aktivnost še manjša. Po večkratnih urgencah na sekretariatu občine smo stvar uredili in naše delo lin rezultati so postali vidni. Priznati moram, da nismo napraviti vsega, kar bi sicer lahko, stvar je bila za vse nova in težave, kakršne smo imeli, so bile krive, da je bilo tako. Pred kratkim smo izvolili nove delegacije po posamez- nlih TOZD. Da bi se na že začetih poteh znašle bolje, sem jim po svojih močeh in znanju namenil ta sestavek v pomoč. Delegatski sistem je namreč zelo pomembna oblika organiziranega povezovanja v socialistični družbi, zato je poznavanje njegovega delovanja lažja pot za izvrševanje vseh nalog, ki jih narekuje. Delovni ljudje so organizirani v razne oblike združevanj, tako npr. v OZD, KS, družbenopolitične organizacije in v razne druge samoupravne skupnosti. Tako organizirani dobijo vsi delovni ljudje resnično možnost odločanja o vprašanjih svoje DO, svoje krajevne skupnosti itd. in ne nazadnje tudi o vseh širših družbenih vprašanjih. Toda vsi osebno ne morejo neposredno opravljati funkcije oblasti v skupščinah im družbenopolitičnih skupnostih, zato se med seboj povezujejo. Prav takšno temeljno obliko organizacije in povezovanja, zaradi neposrednega opravljanja funkcij v DPS, imenujemo delegacijo. Delegacijo oblikujejo na predlog sindikata delovni ljudje v vsaki TOZD in delovni skupnosti, kjer združujejo delo skupnega pomena, nadalje kmetije, obrtniki, delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, DPO in društev, v krajevnih skupnostih itd. V skupnosti, kjer je zaposlenih manj kot trideset delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi. V skupnosti, kjer je zaposlenih več kot trideset delovriih ljudi, pa izvolijo izmed sebe najmanj pet članov za delegacijo. Pri tem je potrebno paziti, da so zastopane vse organizacijske enote. V delegacijo pa ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje na vodilnih delovnih mestih (oziroma vsi, ki po ustavi ne morejo biti člani delavskega sveta), lahko pa so izvoljeni v delegacijo krajevne skupnosti. Mandat delegacije traja 4 leta im nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen v isto delegacijo. Pri izvolitvi delegatov se (ma pobudo sindikata) delegacija konstituira. Na svoji seji Izmed sebe izvoli predsednika, namestnika in zapisnikarja. Novoizvoljeni predsednik pošlje podatke vseh članov (ime in priimek, rojstne podatke, poklic, prebivališče In ime TOZD ali OZD) sekretariatu občine, kateri pripada. Tu pa predsednik izve v katero konferenco delegacij bodo pošiljali delegata. Konferenca delegacij je zbor več delegatov iz samoupravnih organizacij oziroma skupnosti (delegatov :iz TOZD ali KS), od koder se delegira po enega delegata v skupščino občine, od tu v republiško skupščino itd. Predsednik temeljne delegacije (v TOZD, KS itd.) prejme 30 dni pred sejo konference gradivo. Tega preštudira in skliče sejo v svoji enoti ali TOZD. Na seji z vsemi delovnimi ljudmi razpravlja predloge iz gradiva. Jasno je, da razpravljajo samo o tistih stvareh, ki se razvijajo in tičejo področja občine, na katerem TOZD »živi. Na seji izvolijo tudi delegata, kateri z zavzetimi stališči odide na konferenčno sejo. Te pa se lahko udeleži le, če prinese s seboj pooblastilo (podpiše ga predsednik temeljne delegacije sicer nima glasovalne pravice. Delegat nastopa na konferenci s stališči, ki jih je njegova sredina zavzela. Seveda pa se lahko tudi sam opredeli (im pridruži večini, če je predlagamo boljše stališče. Tu dobi delegat tudi odgovo- re na morebitna vprašanja, katera posreduje vsem delavcem v svoji sredini na prvi naslednji seji temeljne delegacije. Tak je torej način delovanja delegatskega sistema-Morda izgleda nekoliko zapleten, pa ni. S tem pa ne zanikam, da je vloga vseh izvoljenih v ta samoupravni organ zelo odgovorna. Z izjemo enega TOZD v DO Avtotehna še nisem videl zapisnika, kjer bi bilo kaj zapisano o izvajanju posameznih delegatov na sejah DS ali zborih delovnih ljudi. Vse preveč zapostavljamo pomembnost tega organa. Srno podpisniki številnih sporazumov v SIS, sprejeli smo plan dolgoročnega razvoja mesta Ljubljane, sprejeli smo samo' upravni sporazum o delitvi OD v trgovinski dejavnosti itd. Sklepe smo sprejemali na zborih delovnih ljudi, toda brez angažiranosti delegatov, čeprav je to naša dolžnost in smo prvi prejeli gradivo ter za vse to sploh zvedeli- Delegacija za zbor združenega dela in v SIS je pobudnik in nosilec vseh takšnih akcij ter izvajanj in zato j® verjetno, da bo v luči novega zakona o združenem delu ves sistem bolje deloval. FRANCI PETKOVŠEK Majhna evidenca o (ne) majhni potrošnji n 'anski februarski številki br,,!?3 Glasila ste, cenjeni mJr1- prebrali (eni z zani-DnHJem C*ru9i ne) članek, na« n,aslov°m »Tudi za to je morar;a‘SOpis'<- Na,jPrej vas Sf)v am spomniti, na kratko n-,603' kaj je omenjeni čla-“hravnsvai. V poljubnem žei<^U’ .^0'j amatersko sem ših Pokazati enega od na- vodsw[OŠkov’ ,ki mu knjigo-irrn« , Pravimo »potrošnl sm!fr al«' Napisal sem, da , ae vsi skupaj v našem pod-T P^PerabMii v letu 1975 za ■ uo.034’01 din (novih seve-tei p?,trošne9a materiala. Ob artiiftr"ki sem navedel nekaj klov, zanimivi po ceni kot L; količinski porabi. V član-ravn 6rn lZa9°varjal trditev, da pri teh stroških lahko koral posarT1eznjk na vsakem PoraK^ sodeluije pri razumni tikiiK ,pri vseh 350 in več ar- n oni atki 9redo skozi naš ek0' Di^rda bo kdo dejal, kaj dav ^ 0 ti 'konou. Mogoče je ram ,en,>u t3ko' vendar mo-^ Povedati, da poleg tega, pod ai,!ak na6in lahk°vsi v Dotir* lzvemo ne samo o . osnem materialu, temveč na Spodbudim druge, da PoraKeznanij° s tem’ koliko ,a 3p|m° npr. za reprezen- smot0 in zakaj i,d- Vem’ b°,i Primrno in namenu časopisa ^jnerno je pisati o politiki in o 0 osnotku sistemizacije 0 marsičem drugem. Priwtakim pripombam lahko ti rdimo. Moram pa poveda-Drin ra,vno tisti, ki s takimi bombami že ustvarjajo jav-ja; mnenj e, sploh ne sodelu-r:' v našem Glasilu s svo- firni že u PrisPevki. Pa še tole: Skuri, anskem letu so uredni-ljubni’u odboru nekateri ob-dra '1 prisPevke o načinu na-k). Dalje pa po vrsti: Hrvailska (7°/o), Vojvodina (6 %>), Srbija in Makedonija (5 °/o), Bosna in Hercegovina (4 %>), Kosovo (3 °/o) in Črna gora (1 °/o). Statistika SFRJ Pa še tole v razmišljanje. Po dosedanjih predpisih je sleherni delavec razporejen na delovno mesto, oziroma zadolžen za delo na določenem delovnem mestu. Za sprejem delavca na delo je torej osnoven pomen prosto delovno mesto. Nihče ne more biti »nerazporejen«. Zakon o združenem delu pa ne omenja niti delovnih mest, niti sistematizacije, pa tudi ukinitve delovnega mesta ne. Namesto tega pa je potrebno s samoupravnim splošnim aktom določiti pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati, da bi lahko opravljal delo v TOZD. Seveda glede na dejavnost, tehnologijo, potrebe 'im druge pogoje. Namesto vodilnih delovnih mest opredeljuje zakon opravila in delovne naloge, pri katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornost. Podlaga organizacije dela in poslovanja torej niso več delovna mesta, temveč delo in delovne naloge. Na podlagi takega sporazuma pa mora biti določeno tudi število ljudi na podlagi načrta razvoja in potrebe. To pomeni, da za sprejem novega delavca v združeno delo ni več pogoj formalno prosto delovno mesto, temveč objektivna potreba za konkretno delo. Tudi o tem bomo morali razmišljati... Iz zakona o združenem delu Jt 8 »AN Z&NA Živel osm! marec-daki žena © CITATEK io •ci SE PRI MNOe»iH š>E TA MN POZNA HO MVČC NIKOV NAŠI PRVAKI i Jf.ot ie bilo v Glasilu že ob-ka 6no’ se le namiznoteniš-iirt 1rT1.l?^l^^^^xv^^xxx^^^^^^xv^^^^^x^xsv^xxxxxxxx^x^x^^x^^x^^x^xx^^^x^^^^^^^^^^xv^^^xxxv^^^xv^: 31. 1. 1977 PODGORŠEK Nadja — TOZD IV — sporazumno 15.1.1977 SIVEC Slavko — TOZD II — sporazumno 31.1.1977 SLAMIC Franc — TOZD I — Glasilo izdaja Avtotehna Ljubljana. Glavni urednik Savo Žigon. Odgovorni urednik Zvone Ogrinc. Tiska Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po sklepu sekretariata za informacije oproščeno prometnega davka. sporazumno sporazumno ...* 4 V < ' ‘ \ ■ V. ^ • ’ ’ V‘ 'o- V' • ■ : V H ENAKI ČRKI ''ihiiiinruHiHiii IUUBITEL1 LEPEGA LJUDSKI GODEC NENAKLO-NIENOS! DO KOGA ITAL. RTV ALUMINIJ KINEMA- TOGRAF ITALEC GL. MESTO ITALIJE BAJESLOVNI GRŠKI LETALEC RDEČI KRI? MATERIAL ZA POKRIVANJE STREH HRAPA- VOST ZEMLJA OKROG HIŠE BRANE OBLAK KOŠARKAR ŠOLMAN JAPONSKI HACIN URE JANJA ŠOPKOV JAPONSKI POLITIK JAPONSKA OBLIKA SAMOMORA UPANJE ANDREJ JEMEC EKSPERT ZA ANALIZO SLIKARKA KOBILCA SKRAJNI KONCI KOPNEGA SLOVENSKA BLAGOVNA HIŠA SLAVA KRAJ NA KRASU NABRU- ŠENOST MILANO ZADETEK PRI NOGOMETU GRŠKA ČRKA GL.MESTO ARMENIJE ČLAN ARMADE SILICIJ PROZORNA SNOV PRSNI KOŠ TIP NEMŠKIH AVTOMO- BILOV DRAGAN BAJT VARNOSTNO OBVESCEV. SLUŽBA KRAJ PRI ZADRU ITAL. LUKA NACIO- NALNOST OBER SARAJEVO KAZALNI ZAIMEK PRITISK REDKA KOVINA IVI TISKARSKA MRE7A IGRALKA TAVLOR REDKA PTICA Z NOVE ZELANDIJE Jenska, KI NALIVA 100 m? OTOK Čarovnice KIRKE ŽELEZNO VINO PTIC SEVERNIH MORIJ RANO- CELNIK sestavu: GALLUS EGIPT PTICA PEVKA * NA 9 CICERO ZGODOVINSKI DOGODKI Prvi simpozij organizira škof Lamberg, ki zve, “a se na grobu sv. Helene dogajajo čudeži. Eni so pr®' vili, da tamkaj ponoči ogenj gledajo, drugi P3.’ da sama Helena v spaln1 srajci gor pa dol leta. lz Ljubljane krene študijska skupina, ki v Krki deser dni in noči uživa in kroka ter na čudež čaka. Zapis-nik od takrat sporoča, da so videli oboje. Takrat se vpeljejo simpoziji za najrazličnejše zadeve. Spominjamo se tudi na začetek novinarskih rac, kajti v tem času se je vitez Lam-bergar pred Pegamom P0-delal in se v svoj grad Kamen skril. Reporter pa Je v verzih popisal, kako, da je Lambergar zmagal. KOLEDARČEK ZA MAREC 1. 3. 1945 — NOV in POJ postanejo jugoslovanska armada. 7. 3. 1945 — Josip BroZ — Tito sestavi prvo vlado DFJ. 8. 3. 1910 — Osmi marec razglasijo za mednarodn1 dan žena. 9. 3. 1945 — Ljubljana doživi letalsko bombardi" ranje. 10. 3. 1889 — umrl hrvaški pisatelj Ante Kovačič- 14. 3. 1883 — umrl Kad Marx. 18. 3. 1414 — na knežjem kamnu ustoličen zadnji koroški vojvoda. 19. 3. 1818 — rojen pesnik Petar Preradovič. 20. 3. 1945 — IV. armada prebije nemško fronto v Liki. 21. 3. 1685 — rojen velik' glasbenik Johann Seba-stian Bach. 23. 3. 1754 — rojen v Zagorici pri Vačah matematik Jurij Vega. 26. 3. 1943 — slovenske partizanske enote izvojuj6' jo v Jelenovem žlebu veliko zmago nad Italijani. 27. 3. 1941 — v Beograd® velike demonstracije prot' pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. 28. 3. 1968 — smrtno S® ponesreči Jurij GagariO’ prvi vesoljec. 31. 3. 1727 — umrl začetnik moderne fizike Isaak Newton. ZANIMIVOSTI Nemški alkimist Johan® Kunckel (1638—1703) ie vse življenje iskal »kame® modrosti«, ki bi sprem1' njal kovine v zlato. To s® mu ni posrečilo. Odkril P9 je med svojimi poskusi f°' sfor, umetno žveplo in p°' stopek za izdelovanje rabinovega stekla.