68S8S9BGBEF1I , -Jr ' 'Sm. r^ *^TOlP*PiU e|W?W Sik j % , ; J 4 'WJ iilSSSBSsiSSi r^S :j r' , ' ?% fei i i : I ■ a I R U Ž I T E SE! SOBOTA, 15. APRILA 1967 Št. 14, leto XXVI — Kaj delaš, da se vsemu navkljub držiš na položaju? — Nič. Karikatura: ANDREJ IJOVAK WS5BBBBESS© 3* ■^HUZBENE SLUŽBE V LJUBLJANI DOBILE ENOTNO SINDIKALNO VODSTVO DOSLEDNO PO DELU! Družbene službe v Ljubljani so pred dnevi dobile enotno sindikalno vodstvo. Brez dvoma bo nova družbeno politična ureditev Ljubljane čvrsta osnova za enotnejše in uspešnejše urejanje številni^ in raznoterih vprašanj v družbenih službah. Iz referata in razprave povzemamo le nekaj misli, želja in priporočil za delovno usmeritev novega sindikalnega vodstva, zapisanih na ustanovnem občnem zboru. , Materialni odnosi med druž-°° in družbenimi službami tudi ^ Ljubljani niso urejeni. Družine službe pripisujejo gospodarstvu mačehovski odnos do vseh dejavnosti, ki So sicer družbeno potreb-tte> a svoje potrebnosti in koristnosti ne morejo prikazovati v dinarjih. Gospodarstvo pa zo-očita družbenim službam, da So finančno prezahtevne in da s svojim delom ne upravičijo izdatkov zanje. Niti eni niti drugi Pa svojih trditev doslej niso ekr aomsko dovolj utemeljili. Ena glavnih nalog novega indikalnega vodstva naj bi zato ?da, da bi preko svojih pododborov strokovno utemeljilo in boravičilo zahteve družbenih s‘.užb na podlagi neovrgljivih ekonomskih kazalcev in meril, ki naj bi bila za isto delo po-vsod enaka. Nevzdržno je, da učitelj v Šiški zasluži do 17.000 starih dinarjev manj kot v občini Moste, profesor do 9.000 manj, direktor pa celo do 38.000 starih dinarjev manj, medtem ko so delovne obveznosti in zahteve povsod enake. Toda, preden se uredi to vprašanje, bo novo sindikalno vodstvo zahtevalo, da občani kritično ocenijo obstoječo šolsko mrežo. Družba, predvsem gospodarstvo, naj pove, katere šole potrebuje in katere je pripravljeno tako financirati, da bo delo dejansko pravilno ovrednoteno. Sedanji podcenjujoči odnos, ki se izraža -tako v oseb. nih dohodkih kot v slabem materialnem položaju šolstva v Ljubljani, je nevzdržen in neopravičljiv. Medtem ko so na splošno osebni dohodki po gospodarski reformi porasli za 5®BB8eiaiS8SIZBaigBBeMSE8fflSmEI0S108iHIB6afS@0Hffi!gfflgj0aB3 i 6 t fc 6 I t> k k ■ k ti k r I k t e 6. I I l ! I i 8 H i PRAVICE IN DOLŽNOSTI Prihodnji teden, 19. aprila, bodo v delovnih organizacijah volili odbornike zborov delovnih skupnosti občinskih skupščin. Polovici odbornikov se izteka mandat in v skupščinske klopi bodo sedli tisti, ki jih bodo za naslednja i leta izbrali volivci. Volitve, izraz zaupanja volivcev — so Pomemben zaključek predvolilne dejavnosti in začetek odgovornega dela izvoljenih odbornikov. Kajti upravičiti -Hupanje ni mogoče z besedičenjem in praznimi obljubami, temveč s trdim delom in poštenimi ter odkritimi stališči. Predvolilna dejavnost je pokazala, da sta politično življenje in vsestranski razvoj samoupravljanja lahko 'uspešna samo tam, kjer delovni ljudje neposredno sodelujejo v upravljanju in odločanju. Vendar pa si ne moremo jemati samo pravic in opuščati dolžnosti. Te pa ne zaobsežejo samo udeležbe na volitvah, temveč tudi izbiro najboljših. To je še posebej pomembno letos, ker so te volitve Prve po uveljavitvi reforme, torej v času, ko bo treba načelne reformne usmeritve konkretno spraviti v življenje. Zato morajo biti tisti, ki stopajo na pot, prepredeno s številnimi žgočimi problemi in protislovji našega obdobja. kos nalogam, ki jih čakajo Torej bomo za odbornike izbirali take, ki bodo v praksi dosledno uresničevali dlje družbene in gospodarske reforme, ki so si pridobili ngled z delom za razvoj samoupravljanja in dosledno delitev po delu in za katere vemo, da so sposobni spoznavati bistvo družbeno političnih in gospodarskih gibanj Neposredni stiki odbornikov z volivci niso samo pogoj za uspešno delo, tem,več tudi obveznost do volivcev, ki jini odbornik mora dajati obračun svojega dela. Doslej so odborniki velikokrat te dolžnosti zanemarjali. Ta tudi volivci se največkrat niso zmenili za to, kaj in hako dela njihov odbornik. Bili so sicer primeri, ko so volivci odbornika zaradi neaktivnosti odpoklicali, in še te redke primere zasledimo le v občinskih odborih skupščin Ta vendar analize dela občinskih skupščin, ki naj bi bile tzredno koristen kažipot za prihodnje, odkrivajo v pre-fežni meri večjo neaktivnost zborov delovnih skupnosti "bo* Pa občinskih zborov, Vse kaže, da smo v mnogih primerih prejšnja leta Premalo skrbno izbirali Ali pa smo to opravili le formah n°- Letošnje volitve v občinske skupščine nikakor ne smejo biti le formalnost, temveč pomembna potrditev s vajencem ostalo kar najve' časa za praktični pouk. Nadaljnja razprava na obČ' nem zboru občinskega odbor" sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Žalcu pa je bil" posvečena predpisovanju druž' benih obveznosti in problemom, kako ta sredstva obrtnih delovnih organizacij, ki ostajajo v občini, čimbolj racionalno izkoriščati. »Verjetno h’ bilo prav,« so menili nekated delegati, »da bi občinska skupščina v prihodnje vsaj d& sredstev, ki jih dobi od obresti na poslovni sklad iz obrtnih delovnih organizacij, namenila v poseben namenski sklad za nadaljnji razvoj & precej zaostalih in maloštevilnih družbenih obrtnih podjetij in delavnic v žalski občini. Morda bi bilo tudi pravj so še pristavili predstavniki obrtnih delovnih organizacij na svojem občnem zboru, »d6 bi sredstva takega sklada obogatili tudi z določenim odstot' kom od prometnega davka v" j obrtne usluge.« V precej bolj ugodnih ral' m,erah kot družbena obrt V" se v žalski občini razvija z4' sebna obrt, je bilo še slišat' na občnem zboru sindikat11 delavcev storitvenih dejavrl°' sti. Zlasti velja to za tiste obrtnike, ki opravljajo tak" imenovano popoldansko oV\ j po rednem delovnem času, k ga »odbijejo« v delovni org#' nizaciji, kjer so zaposleni '? imajo za svojo dejavnost prepisane le pavšalne dajatvi;' , Niso redki primeri, ko imaft j taki »obrtniki« v žalski občdf precej večje in tudi sodobnep1 opremljene obrtne delavnih kot pa so delavnice, kjer redno zaposleni. Zaradi ter so delegati na občnem zbo1" sklenili opozoriti pristojne sl"', žbe občinske skupščine, da nl> poostrijo kontrolo in evidefl0. nad tem, kdo je in kdo * upravičen do »popoldansk obrti«. Kajti samo s poostrit* kontrolo pristojnih občinsk'■ služb bodo v žalski obč lahko preprečili razmah marstva. ki pa po pribli^1.. izračunih že zdaj opravlr polovico vseh obrtnih uslug- M. 2. Glasilo Republiškega sveta ZS3 ta Slovenijo Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List je bil ustanovljen' 20. novembra 1942. Urejuje urednlSB odbor Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. *■ poštni predal 313 VI. telefon uredništva 316-672, 316-695- 112-402 in 310-033, uprave 310-033-Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991. devizni račun pri Kreditni ban«’ In hranilnici Ljubljana. >01-620-7-32000-10-3204-486. — ■samezna številka stane 50 N-P»’ - 50 S-din. - Naročnina četrtletna 6.50 N-din — 650 S-dJ" - polletna 13 N-dln - 1300 S-dln In letna 26 N-din — 2600 S-diO- - Rokopisov ne vračamo- T Poštnina plačana v gotovini- - Tisk in klišeji CZP »Ljudske nratHn?*«,. T.InbHnnfl r #ibf i* Sindikatih PLENUM CENTRALNEGA SVETA ZSJ O REORGANIZACIJI SINDIKATOV BEOGRAJSKI DOPISNIK POROČA Za poglobitev odnosov Pred dnevi se je mudila v Italiji tričlanska delegacija Centralnega sveta ZSJ v gosteh pri Konfederaciji italijanskih svobodnih sindikatih, Generalni konfederaciji italijanskih delavcev ter Italijanski zvezi dela. Razgovori med predstavniki naših ter predstavniki italijanskih sindikatov so potekali predvsem o mednarodnih odnosih sindikatov, medsebojnem sodelovanju in seveda o Problemih, ki tarejo italijanske in naše sindikate. Obisk v Italiji je pokazal, da si italijanski sindikati želijo še tesnejšo povezavo z našo državo. Vse tri italijanske sindikalne centrale se tudi ogrevajo, da bi bili razgovori v bodoče bolj specializirani. Predlagale so, da bi npr. posebej razpravljali na temo samoupravljanje, ekonomika ali na primer o investicijah. Skratka, želijo si, da tako rečeno, bolj specializiranih stikov, od katerih bi imeli, po njihovem mnenju, mi in oni večje koristi. Predstavniki naših sindikatov so to zamisel v celoti Podprli. Glede bilateralnih odnosov Pa si v Italiji želijo, da bi stike z Jugoslavijo še poglobili, saj bi z roko v roki, tako so dejali predstavniki italijanskih sindikatov, lahko rešili marsikateri skupni problem. U. PODRUŽNICA: OSNOVNA CELICA Plenum CS ZSJ, ki je v ponedeljek razrešil dolžnosti predsednika Svetozarja Vukmanoviča-Tempa in izbral za novega predsednika jugoslovanskih sindikatov Dušana Petroviča-Šaneta, je pretežni del seje posvetil razpravi o reorganizaciji sindikatov, predvsem pa centralnega sveta. Smisel razprav o reorganizaciji centralnega sveta je, da se ta forum v prihodnje usposobi za učinkovito spremljanje dela sindikalnih podružnic, zato je povsem razumljivo, da je bilo na tem plenumu največ govora prav o pomenu in vlogi sindikalne podružnice. O tem je izčrpno govoril sekretar CS ZSJ inž. Vajo Skendžič, vendar pa razprava še ni končana in se bo nadaljevala na prihodnjem plenumu. Preden spregovorim o tem, kakšna na.i bi bila v prihodnje sindikalna podružnica, je treba povedati, kakšna je bila doslej, pa čeprav se novo in staro močno prepletata. Ni dvoma, da so sindikalne podružnic« v času, ko je še država upravljala z gospodarstvom, predvsem pojasnjevale sklepe in »linijo« gospodarske politike ter da se je tak način dela več ali manj ohranil vse do reforme, odvisno pač od tega, koliko sv se delovne organizacije uspele osamosvojiti in koliko se je v njih okrepilo samoupravljanje. V obdobju po reformi pa takšno propagatorsko delo sindikalnih podružnic ni več potrebno, ker tudi ničesar več ne more dati delavcem. Proizvajalce namreč vse bolj zanima, kako priti do lastnih konceptov v gospodarjenju in nič kaj niso navdušeni nad sindikalnimi funkcionarji, ki govorijo le v imenu »administracije«, ne pa v njihovem imenu. Smisel informiranja o razmerah v podjetju in njegovem gospodarskem položaju je zdaj povsem drugačen, kot je bil prejšnje čase. Delavci ne potrebujejo le informacij, temveč hočejo poročila o uresničevanju nalog, za katere so se odločili organi upravljanja. Razen tega pa želijo te organe informirati tudi o svojih mnenjih, stališčih in zahtevah pri gospodarjenju. Zadovoljni so s svojo sindikalno organizacije le tedaj, če jim lahko odgovori na vsa vprašanja, s katerimi se srečujejo pri gospodarjenju in oblikovanju medsebojnih odnosov. To pa pomeni, da morata sindikalna podružnica in njen izvršni odbor dobro poznati tako ekonomske razmere podjetja kot tudi družbene odnose, ki nastajajo v PLENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA: Občni zbor 11. in 12. maja letos Člani plenuma so sprejeli predlog poročila, pripravljenega za občni zbor Na zadnji seji plenuma v minuli mandatni dobi republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva so člani razpravljali o predlogu poročila republiškega odbora za občni zbor, ki so ga sklicali za 11. in 12. maj letos. Člani plenuma so predlog poročila sprejeli, zlasti pa so pohvalili fisti del poročila, ki govori o razvoju samouprav- ljanja in delitvenih odnosih v delovnih organizacijah industrije in rudarstva v minulem obdobju. A kljub pohvalnim besedam o predlogu poročila za občni zbor Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije so imeli člani plenuma še vrsto pripomb, ki naj bi jih sestavljavci upoštevali pri dokončnem oblikovanju poročila. Na plenumu republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva so se tudi dogovorili, da bodo gradivo, pripravljeno za občni zbor 11. in 12. maja letos, v skrajšani obliki posredovali tudi celotnemu sindikalnemu članstvu. Zato so sklenili, da ga bodo objavili v posebni izdaji prvomajske številke Delavske enotnosti v 30.000 izvodih. M. 2. njem. Do take samostojnosti pa se po oceni- centralnega sveta še ni dokopalo kakih 90 % sindikalnih podružnic, kar očitno potrjujejo analize konferenc sindikalnih podružnic. In o tem navsezadnje pričajo tudi mnoge prošnje in pritožbe za posredovanje, ki jih dobivajo zvezni forumi sindikatov, prav tako tudi spori, ki se pogosto končujejo s prekinitvami dela in drugimi oblikami protestov. Sindikalne podružnice pa lahko takšne probleme razrešujejo le z odkrito in principialno razpravo med članstvom ali med skupinami članov delovne organizacije ter tako, da zaščitijo delavcev pred samovoljo kogarkoli, ki ogroža 1 samoupravne pravice proizvajalcev. Toda za takšen boj za uresničevanje samoupravnih odnosov je potrebna velika politična pripravljenost. Kadarkoli sindikalne podružnice analizirajo dogajanja v delovni organizaciji, so si dolžne odgovoriti na vprašanje, ali določena rešitev mobilizira članstvo za samoupravljanje, ali pa jih samo uspava v samozadovoljstvu. S primerom o informiranju smo to že ponazorili; informiranje delavcev o gospodarjenju, ki ne omogoča vpliva delavcev na odločanje o gospodarjenju, je način upravljanja, ki temelji na poslušnosti. Sodobna sindikalna podružnica torej ne sme biti podrejena nobenemu organu v podjetju niti izven njega, biti mora samostojna organizacija delovnih ljudi, ki spodbuja delavce k sproščenim razpravam in dejanjem za dobro in za vedno boljše gospodarjenje. Tak smisel delovanja sindikalnih podružnic, kj torej dobiva povsem nasprotni vrstni red od dosedanjega direktivnega izpolnjevanja sklepov od centralnih organov navzdol, pa seveda zahteva mnogo bolj podrobno analiziranje družbeno ekonomskih odnosov. Zato tudi ni tako lahko odgovoriti na vprašanje, kako naj deluje sindikalna podružnica. Recepta tudi v tem primeru ne more biti. Se precej časa bo torej ostalo aktualno vprašanje, kako se znebiti poenostavljanja, prehitrih ocen, kako zagotoviti zares učinkovit vpliv sindikatov v delovnih organizacijah. Toda zavedati Se je treba, da ne bo veliko koristi samo od razgovorov o oblikah delovanja, če n» bo tudi razgovorov o vsebini dela v sindikatih. na kar je še ^posebej opozoril prav ta plenum centralnega sveta. viktor Sirec VXXV x\XXXX\XX\X\XXXX\XXXXXXXXXXXXXXV' ® VPRAŠANJE: Pravna posvetovalnica DE v\\\\\\\V\\\\\\\\\\^^^^ Delal sem v podjetju lesno industrijske stroke na tračni ža-£*• Ob koncu avgusta 1984. leta sem moral po mojstrovem na-prevzeti delo na krožni žagi. 2e po polurnem delu sem s- hudo poškodoval in sem sedaj 30 °/o invalid. Takoj po moji Poškodbi je bil stroj odklopljen in nato predelan. Zanima me, a» imam pravico zahtevati odškodnino od podjetja. S. J. — VRHNIKA Y kolikor je prišlo do nesreče pri delu zaradi tega, ker je Podjetje opustilo potrebne varnostne ukrepe pri delu in niste Povzročili nesreče sami namenoma ali zaradi velike nepazlji-v0sti> je podjetje vsekakor odškodninsko odgovorno za škodo, ki arri je z nesrečo pri delu nastala. Iz vašega vprašanja se da ^klepati, da stroj ni bil pravilno zavarovan in da so ga zato tasneje, po nesreči, dali predelati. Dolžnost .delovne organizacije j ’ da poskrbi za varnost pri delu. TZDR določa, da mora de-Vna skupnost v delovni organizaciji delo organizirati tako, da Pore delavec s potrebno delovno sposobnostjo ob normalni paz-Rvosti delati brez nevarnosti za svoje življenje in zdravje in ,/ez nevarnosti za sredstva, ki jih ima neposredno ali posredno v rokah. del^ kolikor so'izpolnjeni omenjeni pogoji, lahko zahtevate od ovne organizacije odškodnino za telesne in duševne bolečine, Sv iž®ubo na zaslužku, za zmanjšano delovno sposobnost itd. etujemo vam, da se posvetujete z odvetnikom, ki vam bo, če jn 1 °°ste natančneje pojasnili vse okoliščine, svetoval, ali lahko Ov;V kakšni višini morete uveljavljati zahtevek po odškodnini, ha 0]z'a,riam° vas pa, da storite to čimprej. ker je bila nesreča letn- U v avgustu leta 1964 in bo torej avgusta 1967 potekel tri-ni r°k za uveljavitev odškodnine. M. STUPAN * "PRAŠAMJE: iu 9^ 1924 do 1932 sem vodila svojo veletrgovino z vinom h$»i>k=v’’lem" P° vojni sem bila v delovnem razmerju in nato SamtKte"a' AIi. se m* 1*° novih predpisih šteje čas opravljanja in kak °Jne trgovske dejavnosti v pokojninsko dobo za pokojnino ^ K° naj to pravico uveljavim? M. An. — LJUBLJ^tA Velj1alme^ni zakon o pokojninskem zavarovanju, ki je stopil v ^ekdanr" ^nem k 1- 1985, je pravice, ki so jih uživali prej samo lovno razmerje, razširil tudi na nekdanje samostojne trgovce in gostilničarje. Čl. 156 tega zakona določa, da se jim čas prejšnje samostojne dejavnosti pred 15. 5. 1945 šteje v posebno pokojninsko dobo pod pogojem, da so bili po 15. 5. 1945 najmanj 5 let v delovnem razmerju s polnim delovnim časom. V posebno pokojninsko dobo se jim šteje toliko časa samostojne dejavnosti pred 15. 5. 1945, kolikor so bili po tem dnevu do 1. 1. 1965 v delovnem razmerju s polnim delovnim časom. Če so bili v obdobju od 15. 5. 1945 do 1. 1. 1965 najmanj 15 let v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, se jim všteje vsa doba samostojne dejavnosti pred 15. 5. 1945, četudi bi znašala več kot 15 let. Izpolnjevati pa morajo še naslednje pogoje, ki jih določa 154. člen zakona: 1. da je bila samostojna dejavnost pravilno registrirana pri pristojnih organih ali organizacijah; 2. da je zavarovanec tako dejavnost osebno opravljal; 3. da je imel predpisano ali priznano strokovno izobrazbo, kadar je bila za to dejavnost taka izobrazba v predpisih določena; 4. da v samostojni dejavnosti ni imel v posameznem letu zaposlenih povprečno več kot 5 oseb. izvzemši zakonca in otroke. V posebno dobo za pokojnino pa se ne šteje čas prejšnje samostojne dejavnosti, ki jo je zavarovanec opravljal v lastnem podjetju industrijskega značaja ali kot solastnik takega podjetja. Če vaše podjetje ni imelo industrijskega značaja in če izpolnjujete tudi druge prej omenjene zakonske pogoje, vam bo zavod za socialno zavarovanje na vašo zahtevo vštel v pokojninsko dobo tudi čas, ko ste vodili svojo trgovino in vam bo povečal odstotek pokojnine. Zahtevek je treba vlažiti pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje. • m. VEHOVEC samostojni obrtniki, ki so po 15. 5. 1945 vstopili v de- PO DVEH e »ŽIVINOPROMET«, NOVA GORICA: Zaradi prizadevnosti vsega kolektiva in kajpak tudi konjunk- , ture novogoriški »Zivinopromet« v zadnjih letih žanje vse lep-' še poslovne uspehe. Tako lahko v sklade namenjajo več kot polovico dohodka, pri čemer pa mesečni zaslužki v lanskem povprečju dosegajo 117.000 S-dinarjev. Kakor so minuli ponedeljek poudarili na občnem zboru nji hov e sindikalne organizacije, jih ugodni podatki o gospodarjevi nju ne smejo uspavati. Na njihovo področje namreč prihaja vse več konkurenčnih podjetij, kar tudi ZIVINOPROMET še bolj sili v modernizacijo prodajaln in izboljševanje izbire blaga ter postrežbe. Prav zaradi tega člani sindikata podpirajo prizadevanja za izboljšano izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov, čemur njihova delovna organizacija v zadnjem obdobju namenja največ pozornosti. Predvsem to jim namreč zagotavlja, da bodo domače in italijanske kupce vselej zares kulturno in dobra postregli. Od tega pa je ob trenutni konkurenci na novogoriškem območju tudi najbolj odvisen nadaljnji razvoj njihovega podjet-ja, ki je lani prvič preseglo štiri milijarde S-dinarjev prometa, -mG. m TOVARNA UMETNEGA USNJA STANDARD, KRANJ: Na občnem zboru sindikalne podružnice Standard iz Kranjtt' so se kljub temu, da je bilo v poročilu govora predvsem o pro^ izvodni problematiki, temeljito pomenili o delu sindikalne po•» družnice in ugodno ocenili delo izvršnega odbora. V svoji man* datni dobi je imel IO SP skupaj 27 sej. Na teh sejah je bilo sprejetih več kot 40 pomembnih sklepov in stališč, ki so jih posredovali organom upravljanja, vodstvu delovne organizacije, kakor Uidi članom sindikata. Sindikat je imel v tej delovni organizaciji do vsakega vprašanja svoje stališče, pa naj je bilo to takrat, ko so reševali vprašanja socialno ogroženih, ali ob sprejemanju različnih pravilnikov ali ob razpravah o kadrovski strukturi ali v pripravah na skrajšani delovni čas itd. Vsa ta stališča so preko sestankov s političnim aktivom ali preko internega informatorja posredovali vsem članom kolektiva. V to«, varni umetnega usnja Standard izvršni odbor sindikalne po* družnice resnično ni bil odtrgan od svojih članov. KS | © IZOBRAŽEVALNI CENTER POHIŠTVENE | INDUSTRIJE, NOVA GORICA: Iz poročila predsednika sindikalne podružnice je bilo raz* vidno, da je sindikat posvetil največ pozornosti novemu statutu in pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ta vprašanja so bol) ali manj tudi zadovoljivo rešili, medtem ko v centru še vedno nimajo pravilnika o delovnih razmerjih in o varstvu pri delu. Tisto, kar danes tare ta 39-članski kolektiv, je odnos med pedagoško in proizvodno dejavnostjo centra. Pedagoški del namreč dobi sredstva za svoje delo od sklada za šolstvo novogoriške občinske skupščine, medtem ko si morajo delavci iz proizvodnega dela centra svoja sredstva šele zagotoviti s svojim delom. Morda je ravno v tem kamen spotike, kajti delavci iz proizvod* nje menijo, da so pedagogom sredstva že vnaprej zagotovljena, pa če opravijo svoje delo ali ne. Proizvodni'del dejavnosti centra je v zadnjem času s svojini delom zavzel tak obseg — mesečno izvozijo 2 vagona stilnega pohištva v Italijo — da se nekateri sprašujejo, če je še smotrno, da deluje v okviru centra. Drugi spet menijo, da ne kaže razbijati centra. In prav v tej dilemi se marsikdaj zameglijo notranji odnosi. Zato se je občni zbor zavzel, naj bi temeljita proučili vse možnosti o organizaciji centra in poiskali najboljšo rešitev. -vig- « KOPRSKO: Občinski sindikalni svet Izole, Kopra in Pirana so tudi letos razpisali pomladanske delavsko-športne igre, ki se naj bi začele že ob koncu tega meseca. Moške ekipe bodo nastopale v naslednjih disciplinah: mali nogomet, odbojka, šah, streljanje, balinanje, kegljanje, namizni tenis in kros. Ženske ekipe pa naj bi se pomerile med seboj v šahu, streljanju, kegljanju in krosu. Po propozicijah 'anko sodelujejo na pomladanskih de-lavsko-športnih igrah vse sindikalne podružnice iz občin Izola, Koper in Piran, lahko pa tudi manjše sindikalne podružnice formirajo kombinirane ekipe za posamezne discipline, vendar pa v tem primeru podružnice ne smejo šteti več kot 50 članov. Prve tri ekipe v posameznih disciplinah bodo prejele diplome in pokale oziroma praktična darila, prvič pa bodo organizatorji podelili tudi diplome in pokale tistim podružnicam, katerih člani se bodo v čim-večjem številu udeležili pomladanskih iger. Po končanih pomladanskih igrah namerava organizator sestaviti tudi sindikalno reprezentanco v posameznih panogah za Koprsko, ki naj bi zastopala obalno področje v srečanjih s sindikalnimi reprezentancami drugih mest in območij, kot na primer v tekmovanjih z ekipami Nove Gorice, Maribora in drugih mest. Organizatorji pa tudi predvidevajo, naj bi se reprezentance obalnega področja pomerile s sindikalnimi ekipami iz Modene v Italiji. • NOVO MESTO: Odbor storitvenih dejavnosti pri občinskem sindikalnem svetu v Novem mestu je na konferenci razčlenil problematiko storitvenih dejavnosti v novomeški občini in izvolil delegate za občni zbor republiškega odbora storitvenih dejavnosti. Udeleženci konference so opozorili na vrsto težav, s katerimi se srečujejo posamezne veje storitvenih dejavnosti. Tako so predstavniki jz gostinstva začeli problematiko integracije, gradnjo hotela v No- Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV vem mestu in plačevanje uslug s tujo valuto v vseh gostinskih obratih, ker ima zdaj menjalnico v Novem mestu, razen banke, samo hotel »Metropol«. Kar zadeva trgovino, so sodili* ' da je še vedno slabo založena in ne nudi potrošnikom dovolj izbire. Načeli so tudi vprašanje trgovskih lokalov, s katerimi še vedno ne upravljajo delovni kolektivi, čeprav je občinska skupščina že sprejela sklep o prodaji lokalov zainteresiranim delovnim organizacijam. Veliko težav pa spremlja tudi obrt in druge dejavnosti. Da bi v prihodnje odbor storitvenih dejavnosti sindikata v novomeški občini laže in uspešneje deloval, so izvolili tri komisije, in sicer za gostinstvo in turizem, za trgovino ter za obrt. ki bodo spremljale razvoj in probleme teh delavnosti. R. g. * POSTOJNA: Na občnem zboru občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Poste* ni so se delegati zedinili, da v občini ne bi več imeli občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, marveč le komisijo za st sem si še zapisala v tovarni, »toda prve izkušnje z uslugami so nas razočarale. Tekstilindus nam je prvotno računal 33 dinarjev za apretiranje enega metra blaga, naslednje leto pa 137 dinarjev. V prodajno ceno smo vkalkulirali staro ceno in ... pri vsakem metru izgubili zaradi nepredvideno podražene usluge 104 dinarje. Tuja plemenilnica je tuja ... vsaka poskuša povečevati lastni dohodek. Zato smo se odločili za uvoz nove plemenilne opreme. Dobro se zavedamo, da se bo kriza v tekstilni industriji nadaljevala, da bomo verjetno tudi mi kdaj zaskrbljeni zaradi povečanih -zalog neprodanega blaga, uspeval bo samo tisti, ki bo poceni prodajal dobro blago. Naš tekoči proizvodni trak nastaja prav zaradi tega.« NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI In kako v IBI gledajo na težave drugih tekstilnih tovarn? Takole pravijo: »Slovenska tekstilna industrija bi se morala specializirati. Toda dokler se o tem ne pogovorita Tekstilindus in MTT, največja proizvajalca, ki dajeta letno na trg po 40 milijonov metrov blaga, druge tovarne, ki so v primerjavi z njima pritlikavci, ne morejo v tem uspeti. Morajo se pač prilagajati tekstilnimi goliatoma. Mislimo tudi, da bi inozemskim producentom veliko laže konkurirali, če bi naše predilnice predlev predvsem za domače tovarne. Toda ta problem je , povezan s premajhno konkurenčno sposobnostjo — s premajhno produktivnostjo, s premalo kakovostnim žlahtnenjem in še z marsičim, zoper kar se mi že enajst let vztrajno borimo.« MARIOLA KOBAL » V BEOGRADU; Almiri spet prva nagrada Center za sodobno oblačenje v Beogradu prireja vsako leto razstavo konfekcije, trikotaže in obutve, kjer si potrošniki lahko ogledajo novosti, ki so jih pripravili proizvajalci trikotaže, konfekcije in obutve za tekoče leto. Potrošniki tako lahko spremljajo vse modne novosti, ki jih pripravlja tekstilna industrija. najbolj razveseljivo pa je, da so na teh razstavah vedno razstavljeni le izdelki, ki jih lahko potrošniki kupijo tudi v trgovini. Tako je na letošnji že sedmi tradicionalni razstavi v Beogradu, ki je tako rekoč dopolnilo ljubljanskemu sejmu mode, strokovna žirija v skupini jugoslovanskih trikotažerjev dodelila prvo nagrado Almiri, tovarni trikotaže iz Radovljice, drugo nagrado pa je dobila prav tako slovenska tovarna, in sicer Angora iz Ljubljane. K temu uspehu slovenskih trikotažerjev dodajmo še to, da je za obutev prejela drugo nagrado tržiška tovarna čevljev Peko. Nedvomno je slovenskim proizvajalcem s tem dano ponovno priznanje za izvirnost in kvaliteto njihovih izdelkov. Posebej to velja za trikotažno tovarno Almiro iz Radovljice, ki je že na sejmu Moda 67 v januarju letos prejela od vseh jugoslovanskih trilcotažer-jev največ zlatih medalj. M. Z. KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC Ne na pamet! IM ilijardo imamo zamrznjeno v zalogah, tožijo v nekaterih naših, do včeraj uglednih in v vsakem trenutku »likvidnih« podjetjih. — Nekajkrat že smo zaprosili za premostitvene kre-• dite, toda iz banke ... 0 Tožba zaradi zamrznjenih di-g narjev v zalogah in očitek, na-5 p er j en na denarne zavode, češ O da dinarjev ne posojajo več radi, dokazujeta, da so zaradi > reformnih ukrepov nekatere gospodarske organizacije že v resnih težavah, razen tega pa, da bi se rade otresle gospodarskega pritiska po starem, preizkušenem receptu, to je na račun kreditov za obratna sredstva, ne pa z »razprodajo« zalog, z usmeritvijo na proizvodnjo takšnih izdelkov, ki jih trg sproti vsrkava. Skratka — 2 z' bolj tržno in prožno poslov-O no politiko. Vedeti pa je treba, da je takšno ekonomsko ravnanje, uglašeno na predre-formne čase, še zlasti zato kratkovidno, ker bo reforma začela z vso močjo učinkovati šele v prihodnjih mesecih: po revalorizaciji osnovnih sredstev, po uvedbi še bolj selektivne politike pri odobravanju kreditov, po dosledni uveljavitvi načela, da naj dobi podjetje denar šele takrat, ko bodo kupci plačali njegove izdelke in usluge. Ko torej gospodarske organizacije ne bodo več mogle živeti na račun kreditov tem,več od iztržka. Vendar bi težko rekli, da se gospodarske organizacije ne zavedajo, kakšna usoda jih čaka v jutrišnjih, še bolj zaostrenih razmerah gospodarjenja. Zato se tudi že resno pripravljajo, da bi se spoprijele z gospodarskim pritiskom in da bi se uspešno uveljavile v konkurenčni tekmi s sorodnimi gospodarskimi organizacijami. Ker tudi ni treba več prepričevati nikogar, ki pozna vsaj abecedo politične ekonomije, da lahko temelji gospo-_ darska rast le na delitvi dela. g specializaciji proizvodnje ter m podjetniški' in denarni integra-§ ciji, je večina vodstev gospo- K O P < « S O M U 0 0, H m > u K O h < H Z H S O M O H 0. J O H 0) > H MILAN GOVEKAR M darskih organizacij vsaj na- čelno za takšno razvojno pot družbe in lastne gospodarske organizacije. Dejstvo pa je, da se gospodarske organizacije vključujejo v reformo, v tržno gospodarstvo nerodno in zelo poenostavljeno: pogosto spet samo s fizičnim združevanje^ proizvodnih zmogljivosti, le z gradnjo skupne strehe, pod katero naj se pretaka denar tako, da bi usi deli novega gospodarskega organizma kolikor toliko znosno živeli. In kakšno naj bi bilo združevanje, ki bi našemu razvoju bolj koristilo, kot ponekod sedanje, ki ga uresničujemo v gospodarstvu v imenu reforme? Predvsem bi moralo temeljiti na znanstvenih dognanjih, delovni kolektivi pa bi se morali odločati za vsakršno poslovno sodelovanje, še posebno pa za združitev s sorodnimi podjetji le na osnovi strokovnih študij, ki bi obvezno morale vsebovati alternativne možnosti za odločitev. Če je predlagani gospodarski ukrep strokovno slabo pripravljen, če je le ideja in strokovno neutemeljena zamisel, kakšna naj bo razvojna pot podjetja, bo tudi samoupravna odločitev, pa naj jo sprejme celo skupščina kot najvišji samoupravni organ. lahko napačna. Vsekakor bi torej kazalo pritrditi tistim, ki se zavze-majo, da bi si moral sleherni politični in samoupravni organ, komisije in skupščine, kakor tudi vsa večja gospodarska in poslovna združenja itd., preden se odločijo za izvajanje konkretne poslovne politike, zagotoviti alternativne programe, ki naj z znanstveno dokumentacijo opozorijo na vse pozitivne in negativne posledice uresničenja poslovno-podjetniških in družbeno razvojnih zamisli. Sele na osnovi takšnih dokumentov je mogoče resnično demokratično razpravljati in odgovorno odločati o razvoju gospodarske organizacije kot politično teritorialne skupnosti. VINKO BLATNIK / Iz naše družbe ser JAVNO MNENJE: So pacienti res prezahtevni? V tem namreč vidi 22 % zdravstvenih delavcev vzrok, da njihov odnos do bolnikov ni boljši. Skupen odstotek zdravstvenih delavcev, ki so se na vprašanje, kaj zavira njihov boljši odnos do pacienta, odločili za odgovor, da je ta zavora prevelika zahtevnost pacientov, sicer ni velik — 22 %. Zanimiva pa so razmerja po šolski izobrazbi delavcev, ki so navedli ta odgovor. Največ tistih, ki menijo, da so pacienti prezahtevni, je med zdravstvenimi delavci z nedokončano srednjo šolo — 33 %, nato pridejo delavci z dokončano visoko šolo — 24 %, za njimi delavci z dokončano srednjo šolo — 18 % in končno delavci z dokon- i i i i i i i čano višjo šolo — 11 %. Za komentar smo zaprosili dr. Milana Hodaliča, direktorja Zdravstvenega doma Vič-Rudnik. Komentirat! dejstvo, da se je v anketi, ki jo je razpisal Republiški svet sindikatov Slovenije v okviru centre za raziskovanje javnega mnenja, 22 "/o zdravstvenih delavcev odločilo, da je vzrok slabega odnosa do bolnikov njihova prevelika zahtevnost — ni lahko delo. Če kaka ugotovitev drži. potem prav gotovo drži ta, da je bolan človek sam sebi najbližji in najbolj pomemben. Preveč zahteven bolnik? Težko bi sodil! Ne bo napak, če skušam ta dvom opisati Z nekaj primeri. Nekoč me je sredi trde noči klicala mati na dom k Otroku, ki je imel 37.211 C vročine in nobenih drugih kakorkoli vznemirljivih znakov. Mitro bi padla obsodba: prezahtevna mati. Toda fant je bil edinec in ni še minilo leto dni, ko je umrl njegov mlajši brat. Ko so ga peljali z doma v bolnišnico, pravzaprav ni imel drugega kot vročino. Ali se vam zdi. da je strah matere neupravičen, saj o medicini ne ve veliko, le boji sc za svojega edinega preostalega otroka. Bi! pa sem poklican tudi na dom. naj bi napisal mazilo za glivični izpuščaj med prsti na nogah! — Opravičilo: »Veste, v ambulanti moram tako dolgo čakati na recept, pa sem vas rale poklical kar na dom!« Prezahtevnost? Gotovo bi bila bolj primerna celo ostrejša beseda. Toda med eno in drugo skrajnostjo je tisoče in tisoče primerov, ki bi jih težko spravil na skupni imenovalec. Bolniški strežnici gotovo ni lahko, ko skoči pokonci iz kratkega dremeža na poziv zvonca ob 3.30 zjutraj — ni ji lahko in prav hitro ima na ustih besedo: siten! Bolniku pa so izsušena usta in velika žeja gotovo toliko pomembna, da ima vso pravico prositi za požirek čaja ali vode, pa čeprav ob 3,30 zjutraj. Prezahteven bolnik? Nikakor ne! Nekateri zdravstveni delavci menijo, da so bolniki prezahtevni tudi v svojih željah po specialističnih pregledih. To drži. res pa je prav tako, da smo sami zdravstveni delavci tudi delno krivi za to prezahtevnost. Kar potrkajmo se na prsi in sami sebi priznajmo, da smo marsikaterega bolnika opremili z napotnico in precej po nepotrebnem poslali drugemu kolegu — specialistu, samo zato. da bi se otresli pritiska ljudi v čakalnici na vrata naše ordinacije. Nekoliko so krivi temu tudi posamezni specialisti, ki večkrat javno skušajo zmanjševati pomen in delo zdravnika splošne prakse. Ali se nam potem kaj čudno zdi, da se pri bolniku vzbudi sum? Ali ne bi bilo morda bolje, da grem kar takoj k specialistu? Kajti ni sigurno, da me bo moj zdravnik — praktikus — dobro pozdravil? Medalj z eno samo stranjo ni ali pa so zelo redke. Če je prezahtevnost bolnika eden od vzrokov, ki kali odnos: zdravnik — bolnik, se moramo pač potruditi vsi. da ga odpravimo. To nam bo uspelo, če bomo počasi, toda sigurno dokazali našim bolnikom, da so zdravniki prav tako kot oni samo ljudje, da imajo omejene možnosti, da niso vsevedi in čarovniki. In končno, da morajo kot vsi ostali tudi oni jesti, spat! in včasih peljati svoje otroke na sprehod. Uspelo nam bo, če si bomo skušali čimbolj zaupati drug drugemu, bolnik zdravniku, zdravnik zdravniku in če si bomo še več medsebojno pomagali. Se beseda ali dve o stnležp. Tu prihaja prezahtevnost bolnikov gotovo največkrat do izraza. Pozabiti pa ne smemo, da je zdravnik včasih takrat, kadar mora oceniti delovno sposobnost svojega varovanca, v težkem položaju. Dobro naštudirani »simptomi« neke bolezni, včasih prepričljiv nastop bolnika, da je bolan, postavlja zdravnika pred težko odločitev, ali je njegov sobesednik bolan, ali pa je bolnik Molierovega tipa. Pri tem pa se pri staležu prepleta še neka druga anomalija, ki je ekonomskega značaja. Vsem nam je znano, da dokler bo — denimo zidar, tesar, avtoličar ali kdorkoli že — lahko v enem tednu pri črni gradnji ali postranskem delu zaslužil toliko kot v svojem rednem delovnem razmerju ves mesec, bo vedno obstajala želja, da bi bil lahko sem in tja »bolan«. Torej prezahtevnost bolni kov? Prav gotovo včasih, toda moje osebno mnenje je, da ji ne bi pripisoval take veljave, kot so ji v svojih odgovorih zdravstveni delavci — 22 ®/o! S p a J m | 0 PRIHODNJIČ: Dvanajst odstotkov an- kotiranih zdravstvenih delavcev meni, J da je uvedba samoupravljanja med glav- j nimi vzroki, ki zavirajo boljši odnos do J pacienta. liiiiiNiiiiiniiiapiiiiiiiiiiitiiiiiinniiiiiiniinniHiiiiiniiiiniiiinNiiiiniiiniiiiiiinmiiiHiiiiHiintinnHimniitiiiiiiiiiiiiiHinHininiittuiiinHiiiHiHKiuiiiiiiiniiimiiiiiiiiniiimiiiniini OB PETICIJI SKUPINE DELAVCEV POSLOVNE ENOTE LJUBLJANA-TRANSPORTA NA JESENICAH Zakaj po ovinkih? Informacija: dvajset delavcev iz mehanične delavnice Ljubljana-transporta na Jesenicah je s peticijo, naslovljeno na delavski svet svoje poslovne enote, zahtevalo, naj bi razrešili dolžnosti njihovega delovodjo, ker ni dorasel obveznostim, ki so mu poverjene in ker do svojih sodelavcev, še bolj pa do naročnikov njihovih uslug ne kaže pravega, človeškega odnosa. Zaradi tega trpi delo, kolektiv pa izgublja stranke. Delavcem, ki jim je pri srcu ugled podjetja, to ne more biti vseeno. To peticijo je delavski svet vzel na znanje, vendar jo je v reševanje odstopil svoji komisiji za delovna razmerja, ki je edini prvostopenjski, za te zadeve pristojni organ. Ob času. ko to poročamo, komisija svojega dela še ni zaključila. Primeri, da bi kolektivi s peticijami poskušali razreševati svoje kadrovske in druge probleme. še zlasti pa medsebojne odnose. so tako redki, da smo se odločili, da bomo omenjeni primer podrobneje raziskali. Po Statutu podjetja Ljubljana—transport imajo obračunske enote pravico, da zahtevajo kadrovske in druge spremembe. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti. se obračunska enota »mehanična delavnica« PR Ljubljana—transport na /Jesenicah te pravice ni poslužila, niti prizadeti delavci nikogar Izmed predstojnikov niso konkretno opozorili na ravnanje svojega delovodje. »Že dali časa pa so krožile govorice, da ti delavci ne marajo svojega delovodje, vendar so bile tako nedoločne, da rysem mogel ukrepati.« je pojasnil Franc Fcrmcntin. tehnični vodja PR Ljubljana — transport na Jesenicah in prvi nadrejeni delovodje Pavla Vod-n.jova, ki naj bi ga zamenjali na zahtevo delavcev »Osebno menim. da se je mojster Vodnjov zameril zato. ker se edini iz- med vseh mojstrov v naši poslovni enoti dosledno zavzema za red in disciplino,« je še dodal tovariš Fermcntin. »Kolikor vem. gre za osebni spor med tem mojstrom in enim njemu podrejenih delavcev, ki je bil pobudnik peticije in je zanjo podpise nabiral po gostiščih in še drugod izven podjetja,« dodaja Evgen Skrile, predsednik delavskega sveta. »Taka pot za izgladitev nastalega spora ni primerna in tudi poštena ni. saj naš statut točno predvideva postopek v takih primerih.« Podobnega mnenja je tudi predsednik sindikata Franc Pogačnik. Boli ga zlasti to. da so prizadeti člani kolektiva kar obšli svojo organizacijo, saj bi spor nedvomno lahko rešili po tovariški poti. 'Zato obsoja način. kako podpisniki peticije Uresničujejo svojo zahtevo. Avtoeiektričar Davorin Ple-teršelt, ki je bil pobudnik peticije. je povedal: »Ko sem še pred leti opozarjal na določene nepravilnosti v naši enoti, sem naletel na gluha ušesa in še kritizirali so me. ker sem javno spregovoril. Zato sem sodelavcem predlagal peticijo, saj jo samoupravni organi morajo obravnavati!« Sekretar PR Ljubljana—transport na Jesenicah Milan Mež-narc pa je izjavil: »Med podpisniki je šest delavcev, ki jih je njihov mojster po uradni dolžnosti prijavil zaradi neopravičenih izostankov, zamujanj na delo in za podobne zadeve. Nekaj podpisnikov je svoje podpise preklicalo, nekaj pa jih je pri vojakih. Do hude krvi je torej prišlo zaradi zamere.« K vsemu temu velja dodati še to. da so si za časa mojstra, ki je pred Vodnjov im zasedal delovno mesto delovodje mehanične delavnice, vsi zaposleni med seboj delili napitnino, ki jo dajejo stranke, zdaj pa so tega deležni le nekateri. Namesto našega komentarja samo tole: neposrednega samoupravljanja st ni mogoče zamisliti, ne da bi člani kolektivov dosledno spoštovali Interno zakonodajo. Prav tako bi se morali o nastalih problemih pogovoriti sproti, namesto da jih — kot na primer tokrat — hkrati obravnavajo za več let nazaj. V konkretnem primeru so prizadeti Imeli vse možnosti, da nastale spore urejajo sproti in po zakoniti poti. Čemu torej so bili potrebni ovinki, ki so medsebojne odnose samo še bolj skalili? Ce drugega ne — ob časti uresničevanja gospodarske reforme — to niti najmanj ne dokazuje, da sc podpisniki peticije zares ogrevajo za dobro gospodarjenje. katerega sestavina je tudi racionalno Izkoriščanje č4sa, — mG OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRANJ JE TUDI LETOS ORGANIZIRAL SEMINAR ZA NOVOIZVOLJENA VODSTVA IZVRŠNIH ODBOROV SINDIKALNIH PODRUŽNIC Uspel seminar na Jezerskem Občinski sindikalni svet v Kranju je letos že vdrugič organiziral s pomočjo Delavske univerze seminar za novoizvoljena vodstva izvršnih odborov sindikalnih podružnic na svojem območju. Seminar je bil namenjen predvsem predsednikom in tajnikom sindikalnih podružnic, ki so v teh dneh sprejeli obveznost, da v naslednji mandatni dobi vložijo vse svoje sile v čim uspešnejše delo svoje organizacije. Pred dnevi je bil seminar zaključen. Program je bil prirejen tako, da je prvi del seminarja ustrezal predstavnikom sindikalnih podružnic s področja industrije, kmetijstva, gospodarstva, prometa In zvez, drugi del pa udeležencem sindikalnih podružnic s področja storitvenih dejavnosti, tretji del predstavnikom sindikatov s področja družbenih služb. Ker je seminar vzbudil veliko zanimanje, udeležili so se ga namreč predstavniki dveh tretjin delovnih organizacij na območju kranjske občine, smo želeli izvedeti na občinskem sindikalnem svetu nekaj več o tej koristni akciji. »Za samostojno in plodno delo sindikalnih organizacij je potrebno pravočasno spoznavanje problemov...«, nam je dejal Slavko Kalan, tajnik ObSS v Kranju. »Razreševanje proti, slovij ne dopušča več čakanja zgolj na "direktive«. Vodstva sindikalnih podružnic morajo biti vedno bolj oborožena z znanjem, da lahko pravočasno in pravilno reagirajo na družbene pojave in probleme. Del takih prizadevanj občinskega sindikalnega sveta v Kranju pa je seminar za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij...« _ Seminarja se je seveda udeležilo največ predstavnikov industrije, v celoti pa se mu ril odzvalo le nekaj manjših delov, nih organizacij, ki imajo zaposlenih manj kot 30 ljudi. Na vprašanje, kako so udeleženci seminarja sprejeli pomoč pri njihovem sindikalnem delu, so nam povedali v Kranju takole: »Glede na to, da je bilo na seminarju v bistvu največ govora o metodah dela sindikata in pa njegovih nalogah v današnjih razmerah, smo skušali vedno po uvodnih izvajanjih predavatelja preiti na konkret. no razpravo o problemih naših sindikalnh vodstev v delovnih organizacijah. Menimo, da smo pri tem uspeli. Razprava je bila namreč živahna, konstruktivna in ni spominjala na nergaštvo. Udeleženci seminarja so bili s programom zadovoljni in vsi po vrsti so bili mnenja, da so ilm predavanja kot razprava zelo koristili,..« Pogosto se dogaja, da sl občinski sindikalni sveti lepo zastavijo program na svojih seminarjih, da pa potlej le redkokdaj pride do realizacije zamisli. Naj ob tem povemo, da so glede tega kranjski sindikati v celoti uspeli. V osmih dneh seminarja. ki je bil na Jezerskem, je odpadla ena sama torna, pa še ta na račun nepredvidene odsotnosti predavatelja. »Delo je potekalo od jutra do večera«, smo slišali na občinskem sindikalnem svetu v Kranju. »Morda smo s tem malce okrnili andragoške principe, vendar smo «e želeli ogniti vsakim neljubim pripombah ir. zato ustvariti na seminarju kar najbolj delovno vzdušje .. « Na vprašanje, kaj pričakujejo od rezultatov osemdnevnega seminarja na Jezerskem, pa odgovarja Stane Božič, predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj, takole: »Prepričan sem, da pozitivni rezTtat! ne bodo Izostali. Pričakujem premike predvsem na področiu pravnega varstva zaposlenih, oddiha in rekreacije, izobraževanja in seveda socialne službe. Jasno pa je, da je v bistvu odvisno bodoče delo predvsem od samih ljudi v izvršnih odborih sindikalnih nodružnie. Naj povem. da so imele nekatere večje sindikalne podružnice že takoj do seminarju sestanek s svojimi ljudmi, kjer so jih seznanili z nalogami sindikata ...« Seminarji za novo izvoljena vodstva 10 SP pa niso edina oblika izobraževanja, ki lih organizira občinski sindikalni svet v Kranju. Na programu ima namreč redna mesečna po-sVetovania o najaktualnejših problemih. Za v kratkem pa bo občinski sindikalni svet spet organiziral seminar, ki bo namenjen blagajnikom in predsednikom nadzornih odborov. A. ULAGA • ŠKOFJA LOKA Športne igre Zadnja večja smučarska prireditev v letošnji sezoni je bila veleslalom v okviru sindikalnega prvenstva občine Škofja Loka na Soriški planini. Za to tekmovanje se je prijavilo 169 tekmovalcev. Ekipno zmago si je zagotovila ekipa Elre iz Škofje Loke in tako prvič osvojila novi prehodni pokal ObSS. Lani je pokal osvojila v trajno last ekipa Iskre iz Železnikov, ki je zmagala trikrat zapored. S to prireditvijo so loška podjetja zaključila zimsko sezono, ki je bila letos zelo živahna. Škofjeloški smučarji so se udeleževali različnih tekmovanj, podjetja so svuje zastopnike pošiljala na tekme s sorodnimi podjetji iz drugih občin. Tako je Jelovica poslala svoje tekmovalce na zimske športne igre gozdarjev in lovcev, na »tekstiliadi« vso tekmovali smučarji Šeširja in predilnice, delavci GP Tehnik so bili na tekmah gradbincev, El ra in LTH pa sta organizirali svoje prvenstvo P. P. -wya zadnjem zasedanju Re-publiške skupščine skup-1 1 nosti socialnega zavarovanja delavcev so sprejeli valorizacijske količnike za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1966. kar bo služilo za izračun pokojninske osnove. Po določbi prvega odstavka 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju se osebni dohodki, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo, preračunajo tako. da ustrezajo rav- j ni osebnih dohodkov iz zadnjega koledarskega leta pred j letom, v katerem zavarovanec uveljavi pokojnino. Valorizacijske količnike za preračun osebnih dohodkov določa po drugem odstavku 32. člena Istega zakona skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v začetku vsakega leta na osnovi podatkov Republiškega zavoda za statistiko o gibanju po- Pokoj- ninske osnove vprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev v republiki v minulem letu. Količnike za preračunavanje osebnih dohodkov, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo od leta 1961, na raven osebnih dohodkov v letih 1962, 1963, 1964 In 1965 je določila skupščina aprila leta 1966. Zato je bila skupščina v letošnjem letu dolžna sprejeti količnike za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v 1.1966. Zavarovancem, ki bodo v letošnjem letu uveljavljali pokojnino, se bodo povprečja osebnih dohodkov, ki se bodo vštevala v pokojninsko osnovoi obračala takole: — osebni dohodek, dosežen v letu 1961, s količnikom 308, — osebni dohodek, dosežen v letu 1962, s količnikom 274 — osebni dohodek, dosežen v letu 1963, s količnikom 230 — osebni dohodek, dosežen v letu 1964, s količnikom 174 — osebni dohodek, dosežen v letu 1963, s količnikom 132 Čeprav je skupščina valorizacijske količnike za osebni dohodek sprejela šele 30. marca, pa se le-tl uporabljajo od 1. januarja letošnjega leta. Tako je prenehal veljati tudi sklep o valorizacijskem količniku za preračunavanje osebnih dohodkov, doseženih v razdobju 1. januarja do 31. Juli* ja 1965, na raven splošnega povprečja osebnih dohodkov v razdobju od i avgusta do 31. decembra 1965. N. L. V založbi ČZP DELAVSKA ENOTNOST v zbirki POGOVORI 196) je izšla brošura št. 14: KAJ JE NOVEGA V VSEBINI, ZAKONODAJI IN ORGANIZACIJI NA PODROČJU ZDRAVSTVENE SLUŽBE ZA DELOVNO ORGANIZACIJO Cena Izvodu je 3 N-din. Knjižico lahko naročite pri upravi ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. iz našo družbe PRED 30 LETI Bil sem delegat Ob 30-letnici ustanovitve KP Slovenije bo v okviru proslav tudi v Zagorju v nedeljo 16. aprila zborovanje revirskih samoupravljavcev, ki mu bo Prisostvovalo 500 izvoljenih predstavnikov delovnih kolektivov iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Albin Vipotnik je bil delegat za savinjsko partijsko področje na ustanovnem kongresu KPS na Čebinah. Ob 30. obletnici tega pomembnega dogodka v kratkem povzemamo njegove spomine. Sila je vlažno aprilsko popoldne 17. aprila 1937. leta, »d sem se odpravil na pot. Sam pravzaprav nisem vedel kom. Vedel sem le, da moram Priti točno ob določeni uri na določeno mesto pri Katarini >}od Trbovljami, kjer me bo čakala oseba z določenim znakom in geslom. Vedel sem tudi, da grem na važen partijski sestanek. Kje bo ta sestanek in kaj bomo na njem razpravljali, sem zvedel šele da kraju samem. Sporočilo za ta sestanek sem dobil dva ali jd dni pred odhodom in kolikor se spominjam, mi ga je Prinesel tovariš Slavko Šlander. Bil sem v zadregi, kajti aprila bi moral opraviti na eni od rudniških lokomotiv Popravila, ki so bila zelo nuj-na. Zaposlen sem bil nam-reč v rudniku Zabukovici kot ključavničar. Vzdrževanje krojnih naprav pa je bilo mo-P°če edino ob nedeljah, ko so stroji počivali. Kaj sem hotel? pogovoril sem se s strojnikom lokomotive, ki je bil naš človek in je pozneje postal tudi član Partije, naj stvari Uredi tako, da bo remont počakal do prihodnje nedelje. Na dogovorjenem mestu pri Katarini me je čakal Lojze tlohkraut, ki sem ga dobro Pognal 2 raznih sestanlzov. On n}e je tudi sprejel pred leti v komunistično partijo. Krenila tva po poti proti koči na Planini, sedaj Partizanski vrh dad Trbovljami, od tam. pa čez Posekano goljavo navzdol proti Čebinam. Bilo je že rarač-do, ko sva 'prišla do cerkve praven Barličeve domačije. iU naju je čakal gospodar ®orlič. Počakati sva morala, 7?kler niso šli domači spat. Medtem so začele prihajati še Adi druge skupine delegatov, tdogih nisem poznal, nekate-,e Pa prav dobro, med. njimi duariša Franca ^eskoška-t-Uko in Venclja Perka, ki se ga dobro spominjal z ,ekega zborovanja v Kamniku, }er je pozival udeležence k d°tnosti in odločni borbi za Pravice delavskega razreda. Ko se je že dodobra stem->!'°» nas je Barlič peljal v ■ tso. Posedli smo okrog mize P Peči. Začel se je ustanov-.}, kongres Komunistične var-De Slovenije. Glavni referat tj imel tovariš Edvard Kar-dji- Podrobnosti iz njegovega *erata se ne spominjam več, Jdovne značilnosti pa prav Poro: »Fašizem resno ogro-' narje. S. K. VARSTVO PRI DELU V LITIJSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH Brez varnostnih tehnikov V Litiji ugotavljajo, da se je v zadnjem času sicer izboljšalo stanje glede varstva pri delu, vendar predvsem v tistih delovnih organizacijah, kjer tudi sicer sistematično skrbijo za izboljšanje delovnih razmer zaposlenih in kjer so organizirali ustrezne službe z varnostnimi tehniki, kot je to primer v Predilnici Litija, Lesni industriji Litija in v Industriji usnja Šmartno. Poraja pa se potreba po čimprejšnji namestitvi varnostnega tehnika tudi v Industriji apna Kresnice, v preostalih delovnih organizacijah pa bi bilo potrebno imenovati posebne komisije za varstvo pri delu. Razumljivo je, da ima inšpekcija dela veliko dela, saj mora opravljati nadzorstvo nad . 130 delovnimi in drugimi organizacijami. Lani je inšpektor pregledal le 17 delovnih organizacij, pri čemer pa je bilo ugotovljeno več higiensko tehničnih pomanjkljivosti oziroma kršitev varnostnih predpisov. Potrebnih pa je bilo — med drugim — tudi 12 posredovanj delovnega inšpektorja zaradi nepravilnosti pri odločanju o delovnih razmerjih. Ukrepa o prepovedi obratovanja litijske inšpekcije dela v' prejšnjem letu ni izrekla, po čeprav je bilo npr. stanje v Industriji apna Kresnice zaradi ■ previsne stene in nezavarovanega kamnoloma kritično. Sku- paj s samoupravnimi organi pod vzeli ukrepe za odpravo n®' vanosti. Težave pa so bile tu®1 zaradi slabega prezračevanj prostorov, tudi v Industriji ap®^ Kresnice, zlasti pri pečeh z. žganje apna, drugod niso M1®1 urejene razsvetljave, stroji ^ naprave še vedno niso bili Prl^ merno zavarovani, slabo so u1'®' jene elektroinštalacije. V PjL majhni meri je poskrbljeno tutj za požarno varnost, kar zkj, velja za nekatere obrate kto tijskih zadrug ter za Spl°sl1 mizarsko delavnico Gabr.ovka-Kako pa je z uporabo osc,.„ nih zaščitnih sredstev? InšP®A ciia dela je v litijskih delov®1 organizacijah ugotavljala, prejemajo zanosi/ni osebna ščitna sredstva, vendar jih uporabljajo ve- likokrat. ne lavci neradi nosijo predvs zaščitne Vlade očala, respi fone --ne rute itd- ... nri del* n-"”' --ne menijo, da jih oviraj /se®1 ,ira' k®r — vš Izobraževanje in kultura ODRASLI V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI Ta teden v skupščini SRS Gre res le za lenuhe in špekulante? V naši javnosti, pa tudi med prosvetnimi delavci in v drugih krogih pogosto slišimo nezaupljiva, pa tudi odklonilna mnenja o smiselnosti in vrednosti šolanja zaposlenih. Za marsikoga so odrasli, ki so se odločili, da končajo osnovno ali kako srednjo šolo, problematični »špekulanti«, ki niso izkoristili možnosti za redni študij, ki jim ga je družba nudila v mladosti in želijo priti po lažji poti do izobrazbe. Da bi odkrili dejansko stanje, se je Zveza delavskih univerz Slovenije lotila širše analize strukture slušateljev v oddelkih za odrasle osnovne šole in šol II. stopnje, vzrokov, zakaj niso doštudirali v redni šoli in motivov, zaradi katerih so se odločili za študij. Čeprav raziskava še ni končana, lahko že ugotovimo obris dejanskega stanja in glavne tendence. kdo Študira V OSNOVNOŠOLSKIH ODDELKIH? Število slušateljev v osnovnošolskih oddelkih za odrasle predstavlja že nekaj let komaj en odstotek zaposlenih, ki nimajo dokončane osnovne šole. Če pomislimo na to. da je v večini vzhodnih in zahodnih dežel struktura zaposlenih glede osnovnošolske izobrazbe neprimerno boljša kot pri nas, vzbuja naše stanje upravičeno zaskrbljenost. S sedanjim tempom zlepa ne bomo spremenili tega stanja, saj prihaja vsako leto v proizvodnjo tudi tistih 40 odstotkov mladih generacij, ki v 8 letih ne dokončajo uspešno osnovne šole. Pri zaposlenih interes za osnovno šolo ne raste, ampak pada. Zadnja leta se ie bistveno spremenil starostni sestav slušateljev osnovnošolskih oddelkov za odrasle. Vedno več je oddelkov, v katerih je več kot polovica mladih izpod 18. leta. To so pubertetniki, ki so prvo etapo svojega življenja končali z neuspehom, ki niso dokončali redne osnovne šole, ker so omagali pri posameznih predmetih in ob tem izgubili veselje in voljo do učenja. Ker zadene ta usoda skoro 40 odstotkov mlade generacije, bi težko govorili o čisto subjektivni krivdi za neuspeh. Predavatelji trdijo — in to raziskave potrjujejo — da je odnos do učenja Pri tej mladini mnogo slabši, 'kot Dr; zrelejših slušateljih. Mnogi še niso zaposleni in so se odločili za študij, da bi se lahko zaposlili. Mnoge delovne organizacije so postavile za pogoj pri sprejemu dokončano osnovno šolo, vendar podobnih zahtev ne postavljajo tistim, ki so že zaposleni. Komaj 10 do 20 odstotkov slušateljev navaja, da so se vpisali v osnovno šolo na zahtevo delovne organizacije. Redke so delovne organizacije, ki spodbujajo in stimuliralo k študiju na osnovni šoli (nekatere bolnice, ZTP, gradbena Podjetja in drugi), redka so tudi podjetja ali ustanove, ki prispevajo kaj več k stroškom študija. Za tovrstno šolanje največkrat ni niti perspektivne stimulacije. saj po sedanjih merilih to nima nikakega vpliva na osebni dohodek. Seveda ne moremo pričakovati, da bo tisti, ki nima niti temeljne izobrazbe, sam v sebi začutil željo po izobrazbi in našel dovolj volje, da bo za leto ali dve posvetil ves prosti čas šoli in učenju. ŠOLANJE OB DELU — ZA MNOGE EDINA POT DO STROKOVNE IZOBRAZBE Pri starejših slušateljih osnovne šole ugotavljamo, da večina ni redno doštudirala iz povsem objektivnih vzrokov( v kraju ni bilo popolne šole, vojne in povojne razmere itd.). To postaja pravilo pri slušateljih srednjih šol: ekonomske razmere v dru- žini so. jih prisilile, da si po osnovni šoli čimprej poiščejo kruh, šola, na katero so se želeli vpisati, je bila preveč oddaljena. V srednješolskih oddelkih je namreč večina slušateljev stara od 20 do 35 let. Podatki nekaterih oddelkov kažejo, da je sestav po sposobnosti bistveno drugačen kot v osnovnošolskih oddelkih, saj je ponekod med slušatelji celo polovica takih, ki so prejšnjo šolo (osnovno ali poklicno) končali s prav dobrim ali celo odličnim uspehom. Večina se je odločila za šolanje, ker jim je izobrazba potrebna že za sedanje delovno mesto, ali pa da bi v svoji stroki lahko napredovali. Malo je takih, ki se želijo prekvalificirati preko šolanja, ker so nezadovoljni s sedanjim poklicem ali pa imajo zato zdravstvene razloge. V nekaterih oddelkih plačujejo delovne organizacije šolnino za večino slušateljev, v drugih oddelkih je to ravno obratno. Zavisi od vrste šole (slušatelji tehniških šol so na boljšem kot slušatelji ekonomske šole), v precejšnji meri zavisi tudi od izobraževalne politike delovne organizacije, včasih na tudi od položaja in vpliva, ki ga ima kdo v delovni organizaciji. Če upoštevamo, da ie v na- šem gospodarstvu na delovnih mestih, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo, 61,4 odstotka takih, ki te izobrazbe nimajo, vidimo, da se le majhen odstotek izmed njih odloča za dolgo, naporno pot študija ob delu, ki pomeni — odreči se za 4 do 5 let vsemu prostemu času. To so najbolj sposobni, delavni in vztrajni kadri. Zahtevnost študija je danes domala ali povsem izenačena z zahtevnostjo v redni šoli. Lahko torej govorimo o enakovrednosti obeh poti do izobrazbe: prednosti, ki jih ima redno šolanje (vse sile so posvečene le učenju) nadomeščata pri tem izrednem šolanju dolgoletna praksa in zrelejši odnos do znanja in do življenja. Prav zato to drugo not do izobrazbe sprejema danes vsaka razvita dežela kot nujno sestavino izobraževalnega sistema. Taka je resnica o tistih, ki se šolajo ob delu v osnovni in srednji šoli. Izkušnje nekaterih podjetij kažejo, da je bil odpor proti mladim izšolanim kadrom, vse dokler niso nudili tudi že zanoslenim možnosti, da ob delu doštudirajo. Pozneje je ta odpor prenehal: dejanska sposobnost in usposobljenost je postala glavno merilo, ki je odprlo pot selekciji že zaposlenih in novim študiranim kadrom. JOŽE VALENTINČIČ ZBOR ČLANOV SINDIKATA VSEH ŠOL PTUJSKE KOMUNE Nemir v ptujski kino dvorani Na željo članstva je odbor za šolstvo pri občinskem odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ptuj sklical za minuli torek zbor članov sindikata vseh šol ptujske komune. Po strokovnem predavanju o programiranem učenju in pouku naj bi namreč razpravljali o predlogu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji in izoblikovali svoja stališča ter jih s tega zbora posredovali med drugim tudi vsem poslancem s svojega območja, republiškim sindikalnim vodstvom, republiškim skupščinskim organom in Izvršnemu svetu SRS. Mimo drugih so povabili tudi predstavnika Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, ki naj bi jim tolmačil zakonski predlog in odgovarjal na vprašanja. Povabili pa so tudi predstavnika RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki naj bi obrazložil, kakšna so stališča tega odbora in Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo v zvezi z omenjenim zakonskim predlogom. Po zanimivem strokovnem predavanju je razpravo o zakonu začela poslanka prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS tov. VIDA ROJC, ki je najprej obrazložila izhodišča zakonskega predloga. Zatem je med drugim povedala, da v ptujski komuni prevladuje mnenje, naj bi imeli v Sloveniji le eno izobraževalno skupnost, ker le tako bi lahko popravljali velike krivice. Ptuj je bil doslej glede denarnega deleža na učenca na 57. mestu v Sloveniji. Situacija se zaostruje v Ptuju, ker ne prejema dopolnilnih sredstev republike v občinski proračun. Ptuj daje na učenca 751 N-din, torej za 963 N-din manj, kot je npr. lahko dajala doslej ljubljanska občina Center. Razlike v tem pogledu so nerazumne. Poslanka je povedala. da je v delovnih orga- Spremembe v rimskokatoliški cerkvi ^ Časopisno založniško podjetje »Delavska enotnost« obvešča naročnike, ki že imajo I., II. in lil. knjigo tovariša Staneta Kavčiča »SAMOUPRAVLJANJE«, da bo 25, aprila izšel IV. del te knjige. • Knjiga obsega več kot 200 strani, na katerih avtor obravnava aktualna družbeno-politična vprašanja. Manj kot polovica knjige je ponatis Pomembnih prispevkov, člankov, razgovorov, ki so bili objavljeni v dnevnem časopisju, revijah in radiu ter so v tej knjigi kronološko urejeni. Večji del knjige pa je namenjen izvirnemu in še ne publiciranemu gra ivu, med katerim je zlasti pomembna in tudi najobsežnejša študija o spremembah v rimskokatoliški cerkvi. • IV. del knjige Staneta Kavčiča »Samoupravljanje« bomo naročnikom poslali takoj po izidu. Cena izvodu je 29 N-din, v predplačilu pa 25 N-din. • Hkrati obveščamo vse interesente, da je na zalogi še nekaj izvodov III. dela knjige »Samoupravljanje« in da lahko III. in IV. del naropijo pri časopisno založniškem podjetju »Delavska enotnost«, Ljubljana, Dalmatinova 4, cena za obe knjigi pa je 45 N-din. Knjige bodo naprodaj tudi v vseh knjigarnah. _____ nizacijah odpor zoper ponovno zbiranje prostovoljnih sredstev za šolstvo- le-teh pa bi morali zbrati na osnovi sedanjih predvidevanj 810.000 N-din. To, kar smo slišali na ptujskem zboru kasneje v razpravi, je bilo precej podobno po ostrih besedah in odmevu v dvorani nekaterim podobnim posvetovanjem šolnikov v drugih nerazvitih slovenskih občinah. Vsa resnično žgoča šolska problematika ptujske komune, prikazana na tem zboru, delno opravičuje nemirno razpoloženje v dvorani, ki je naraščalo ob formuliranju zahtev ptujskih šolnikov. In kakor je treba razumeti nerazpoloženje ptujskih šolnikov zaradi šibkega položaja njihovega šolstva, tako je pravzaprav težje razumeti, da v dvorani nismo slišali nikakršnega kritičnega mnenja k nekaterim predlogom, ki so bili tudi precej nestvarni, npr. da bi morali zaradi enakopravnosti določiti ne minimalne temveč maksimalne norme, preko katerih naj bi dosegli izenačitev pogojev šolanja in vrednotenja šolskega dela v republiki. Ob koncu zbora so sprejeli resolucijo, v kateri so misli tistih govornikov, ki so terjali enakopravnost za vsakega učenca v Sloveniji glede na enotnost učnih programov, enakopravno vrednotenje učiteljevega dela ne glede na občinske meje, finančno in duhovno podporo razvitejših nerazvitim področjem. Govorili so namreč zelo ostro o zapostavljanju Haloz, Slovenskih goric in Ptujskega polja, protestirali so zoper - neenakopravno vrednotenje šolskega dela glede na druge dejavnosti, terjali obvezna družbena sredstva za glasbeno šolstvo itd. Skratka, v razpravi kot v resoluciji so terjali porazdelitev sredstev po enotnih kriterijih in eno samo izobraževalno skupnost. ker po njihovi sodbi republiška izobraževalna skupnost, kakršna je predvidena v zakonu, ne bi mogla popravljati vseh dosedanjih krivic. Dvorana je ploskala. Ko je predstavnik Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo tov. Kos opozoril, da je Izvršni svet že sprejel vrsto amandmajev, katerih vsebina izhaja iz vseh bistvenih pripomb javne in skupščinske razprave, in da so ta dan že objavljeni v časopisih; je le malo koga v dvorani zanimalo, kaj je vsebina teh amandmajev. Podobno so z medklici in nemirom prekinjali tudi predsednika RO sindikata Zakaj je republiški IS v lanskem decembru umaknil zakonski predlog o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji? @ Stalni odbor Prosvetno-kul-turnega zbora je zadovoljen, ker je republiški IS upošteval (skoraj) vse pripombe in predloge delavcev družbenih dejavnosti, tov. Jenka, ki jih je želel seznaniti s stališči sindikata, pa čeprav so -Je-ta bila v celoti objavljena že pred štirinajstimi dnevi v Delavski enotnosti in bi jih članstvo pravzaprav že moralo poznati. Nemir v dvorani je onemogočal, da bi slišali tisto, s čimer se bi prav gotovo mnogi strinjali, pa morda tudi ono, kar bi odklonili. Vez med govornim odrom in dvorano je bila prekinjana. Morda bi občinsko sindikalno vodstvo moralo oceniti politično učinkovitost tega zbora. 11. april je bil gotovo zelo kasen datum za učinkovito formuliranje konkretnih amandmajev ptujskih šolnikov. Zakaj so bila jasna in javna stališča RS ZSJ za Slovenijo in RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti članstvu neznana? Zakaj je razprava temeljila le na prvotnem besedilu zakonskega predloga in kvantifikacije, ko je medtem bilo k temu besedilu predlaganih v javni razpravi in v skupščini (v odborih) ter sprejetih s strani Izvršnega sveta že vrsta izredno pomembnih amandmajev. ki zakon oziroma sporna določila zakona bistveno spreminjajo (tudi to smo objavili v prejšnji številki DE)? Ali je sindikalno vodstvo sproti do-, volj učinkovito razčiščevalo s članstvom stališča javne razprave, da bi podprli tista, ki so tudi zanje boljša, pa vendarle realna in skladna z družbenoekonomskim in samoupravnim Slovenija je pravzaprav edina, ki še ni sprejela zakonskega predloga o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, zato ni čudno, če slišimo v zadnjem času marsikje očitke na račun takega zamudništva. Med najbolj glasnimi je odbor Prosvetno-kulturnega zbora za proučevanje zakonskih in drugih predlogov, ki je na zadnji seji — bila je prejšnji petek — spet ugotovil, da bi mogli sprejeti ta zakonski predlog že v lanskem decembru, ko ga republiški IS ne bi bil umaknil. Ustreznega pojasnila, zakaj je to storil, ni niti v poročilu o lanskoletnem delu republiškega IS — so poudarili člani tega odbora in opozorili, da umaknitev oziroma odložitev tegd predloga ni bila utemeljena, če je bil vzrok denar, ki ga ni bilo dovolj tedaj in ga tudi ni danes. Stalni odbor Prosvetno-kulturnega zbora je na tej seji obravnaval nekatere poslednje konkretne predloge oziroma pripombe k zakonskemu predlogu o izobraževalnih skupnostih — poslali so jih iz Celja, Domžal ter Tolmina — ki pravzaprav niso nove, saj sme jih v zadnjih razpravah slišali (v takšni ali drugačni obliki) že večkrat. Republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomo Martelanc je informiral poslance, da je republiški IS na petkovi seji upošteval večino pripomb in predlogov, izoblikovanih v zadnjih razpravah, in dal tudi sam vrsto amandmajev. Poslanci so bili zadovoljni, saj so tako končno primerno urejena mnoga vprašanja, zaradi katerih je bilo največ besed. Kljub amandmajem, ki so zakonski predlog v marsičem izboljšali, pa ostaja za zdaj še vedno nerešeno vprašanje zbiranja denarja iz gospodarstva (gre namreč za dodaten 1 % od bruto osebnih dohodkov v delovnih organizacijah). Obveljal naj bi predlog, da naj bi zakon zapisal, da velja do konca letošnjega leta skupščinska resolucija o zbiranju najmanj enega odstotka osebnih dohodkov za potrebe strokovnega šolstva. To naj bi bila nekakšna prehodna rešitev, sicer pa bo republiški IS v kratkem imenoval posebno komisijo, Ki bo izoblikovala predlog za spremembo zveznih predpisov v tem smislu, da naj bi delovne organizacije v naši republiki obvezno dajale ta odstotek, če bi reklo »da« najmanj 50 odstotkov delovnih organizacij. Med redkimi amandmaji, ki »jih je republiški IS zavrnil, je —' po izjavi T. Martelanca — amandma v zvezi s financiranjem glasbenih šol (soudeležba zanje naj bi bila med prvimi obveznostmi temeljnih izobraževalnih skupnosti). Po informaciji, ki jo je podal T. Martelanc, odbor nato ni podrobneje obravnaval številnih amandmajev, ki so bili sprejeti, in onih, ki »e »vise v zraku«, temveč je ugotovil, da sprejeti predlogi in pripombe, o katerih se je izrekel republiški IS, zrcalijo duha zadnjih razprav v matičnih skupščinskih odborih, družbeno-političnih skupnostih in drugje. Zdaj je predvideno, da bodo pristojni odbori v republiški skupščini — med njimi seveda tudi stalni odbor Prosvetno-kulturnega zbora — rekli ta teden zadnji »da« o tem zakonskem predlogu, ki bo potlej konč- no prišel na zbore. M. K. lll!!lll!lllllllllllllli:i)IMIIIIIi:i!!!!!l!lllll!!!lll!lllllll!!!l!llll!!lllll!lll!!!llllllllill!lllllllllffllllW^ l!!l!llll!llllllllilll!llllllllll!lllllll!!!l(IIIHII!llllllll!!ll1ll!lllli'l!l!llilllllllllll!lllll sistemom? Ali je sindikalno vodstvo poskušalo vplivati med članstvom, da se ne bi bohotile iluzije, pač pa oblikovala realna stališča (oblast še ni denar!). Zbor ptujskih šolnikov — to sem prepričana — zagotovo ni bil sklican le zato, da bi »nekim družbenim predstavnikom« pokazali svoje nezadovoljstvo (tako je izpadlo, pa čeprav nenačrtno!), marveč da bi strpno in razumno razpravljali in oblikovali konkretne predloge zakonskih rešitev, ki bi edine lahko nezadovoljstvo omilile oziroma postopno odpravljale. S. G. Pevska vaja v vrtcu EiiEiBiiiiiim j Z NOTRANJEM! J 1 RAZPRTIJAMI | NAJ KOLEKTIV | | NOVOTEKSA SAM OBRAČUNA l!!lllll!lli!!lllllll!!lll!lll!llll!llll!l!lllll!lll!ll!!lllll!IIIIIII!!l!!!ll!!l!!||!l!l|||||!![|||!!l||li Mladi strokovnjaki in tudi večina sicer maloštevilnih komunistov v Novoteksu si je zaman prizadevala postaviti na trdne nege strokovne službe, uvesti boljšo organizacijo dela ... A kljub številnim pritiskom mladi strokovnjaki in komunisti niso vrgli puške v koruzo. Trudijo se še naprej, da bi kar najhitreje odpravili nesoglasja tako med vodilnimi uslužbenci kot med zaposlenimi pri strojih. Samo kolektiv in njegove subjektivne sile, organizacija Zveze komunistov, sindikat in samoupravni organi lahko z združenimi močmi odpravijo razpr- tije, ki se tičejo samo kolektiva. »Poglejte, kako daleč smo, da se v tovarni zjutraj, ko pridemo na delo, še pozdravljamo ne več, kaj še, da bi si pogledali v oči,« pripoveduje precej skrušeno, kot po izgubljeni bitki Danilo Kovačič, vodja centra za izobraževanja kadrov v tovarni. »Tudi za menoj delavke žvižgajo, ko grem po dvorišču in se mi posmehujejo« pristavlja inž. Branka Jedlovčnikova. »Ne prihajam več z veseljem na delo« meni ena od delavk, »ko pa me še do včeraj moja najboljša sodelavka za strojem sploh ne pogleda več...« In še in še so podobno pripovedovale tkalke, predice, delavci, mojstri, tehniki, inženirji in drugi iz novomeške tekstilne tovhrne Novoteks. Megla se je spustila na blizu 1000-članski kolektiv. Nasprotja med še včerajšnjimi prijatelji za stroji, za pisalnimi mizami, za risalnimi deskami so vsak dan večja ... KDO JE POVZROČIL NASPROTJA? So mar nasprotja med člani kolektiva, tako med tistimi pri strojih kot med tistimi v pisarnah, povzročili bivši direktor Jože Logar in njegovi najožji sodelavci, maloštevilni strokovnjaki, ki so se borili za red, za disciplino, za boljšo organizacijo dela, za učvrstitev strokovnih služb, za uvajanje boljših tehnoloških postopkov in se hoteli tako približati sodobni proizvodnji sorodnih tekstilnih tovarn razvitih zahodnoevropskih dežel. In ne nazadnje zato, ker so hoteli izpolniti vse tiste pogoje dobrega gospodarjenja, ki jih terja gospodarska reforma od slehernega našega kolektiva in ne samo od Novoteksa. Je mar razprtije med zaposlenimi povzročilo tudi to, da je direktor Jože Logar na seji DS sveta jasno povedal, da je proti imenovanju Franja Kelnerja, dosedanjega tehničnega vodje, za vodio komercialnega sektorja. A kljub temu nasprotovanju je delavski svet vseeno izvolil Franja Kelnerja za vodjo komercialnega sektorja. Tudi dejstva, ki jih je navajal bivši direktor Jože Logar in zaradi katerih je bil proti ime- novanju Franja Kelnerja za vodjo komercialnega sektorja, niso pomagala. Zato omenimo samo nekatera izmed njih. Prav po Kelnerjevi »zaslugi« so namreč poslali na Dansko tkanine v mešanici diolen-volna, namesto v mešanici terilen-vol-na, kot je bilo sklenjeno v pogodbi z danskim partnerjem. Potem: Franjo Kelner med drugim tudi ni oddal pravočasno delovnega naloga za tkanine, ki bi jih morali v Novoteksu lani izdelati za zagrebško tovarno Ramensko. In spet: po Kelnerjevi zaslugi so v Novoteksu zavrnili ponudbo beograjskega Centrotekstila, da bi propagiral prodajo njihovih izdelkov na tujem tržišču, in to prav v času, ko je izvoz za Novoteks več kot nujen, če si hoče preskrbeti dovolj surovin iz uvoza. Takšne in še mnoge druge Kelnerjeve napake, ki jih niti vseh ne omenjamo, je ugotovila in potrdila tudi občinska'komisija za družbeni nadzor. DEJSTVA, KI JIH NIHČE NE MORE ZANIKATI Bodimo si kar odkriti, da je precej zaposlenih v Novoteksu mnenja, da so prav bivši direktor in peščica njegovih strokovnih sodelavcev edini krivci za tako velika nasprotja, ki so nastala med Kelnerjevo skupino in naprednimi silami v podjetju. V resnici pa ni tako. Samo po sebi se vsiljujejo nekatera vprašanja, Vredna za premislek. Ali niso nasprotja med zaposlene vnesli prav omenjeni samovoljni postopki sedanjega vodje komercialnega sektorja Franja Kelnerja, ko se je na lastno pest poigraval z usodo 1000-članskega kolektiva? Ali niso sejali razdor med zaposlene posamezni tehniki, vodje izmen in Kelnerjevi pristaši, ko so pozvali tkalke, naj ustavijo stroje in odidejo na sejo delavskega sveta ter s svojo navzočnostjo prisilijo delavski svet, naj odloči, da bo Franjo Kelner komercialni direktor. In to kljub temu, da so tehniki kot iniciatorji vseh dogodkov, dobro vedeli za Kelnerjeve mm Barvarna Novoteksa v Novem mestu je opremljena s sodobnimi italijanskimi stroji napake v komercialnih poslih, ki so podjetju veliko škodovale. To so dejstva, ki jih nihče ne more zanikati. Slednjič se vsiljuje še vprašanje, ali niso povečali nasprotij med delavkami tako pri strojih kot med zaposlenimi v upravnotehničnem vodstvu podjetja prav isti tehniki, vodje izmen, ko so ponovno nahujskali posamezne delavke, naj spet ustavijo stroje in gredo v delegaciji k bivšemu direktorju Jožetu Logarju z ukazom, naj takoj zapusti podjetje.' Ali pa ko so prav iste delavke na pobudo tehnikov odšle v delegaciji na sejo občinske skupščine, ki je obravnavala vsa ta protislovja in skušala najti ustrezne rešitve. In še: so mar z vsem tem početjem tehniki, vodje izmen, ob precej številni podpori tkalk, »branili« interese kolektiva? Kje pa! S tem so ščitili le interese Franja Kelnerja. OSAMLJENA PEŠČICA MLADIH STROKOVNJAKOV Pa najsi bo tako ali drugače, peščica mladih strokovnjakov in tudi večina sicer maloštevilnih komunistov v Novoteksu si je kljub vsemu prizadevala postaviti na trdne noge strokovne službe, uvesti boljšo organizacijo dela, tehnološke postopke, kar bi edino omogočilo normalne medsebojne odnose, učvrstilo odgovornost slehernega na vodilnih mestih v podjetju in usmerilo na pravilno pot gospodarjenja. Spodbudno je, da ta peščica mladih strokovnjakov in komunistov, s katero smo tudi mi navezali razgovor, kljub številnim pritiskom s strani Kelnerjeve skupine ni vrgla puške v koruzo, kot temu pravimo. Najprej je pogovor stekel z Danilom Kovačičem, vodjem izobraževalnega centra, in inž. Branko Jedlovčnik, predsednico upravnega odbora v podjetju. »Najprej bi morali nasprotja odpraviti med vodilnimi, če hočemo doseči sožitje tudi med neposrednimi proizvajalci, ki smo ga tako rekoč 'čez noč zapravili ...«, je osnovna misel razgo-govom z inž. Jedlovčnikovo. »Poglejte« nadaljuje Danilo Kovačič, »tako lepo smo se dogovorili, da bomo tehnični sektor učvrstili na ta način, da ga bomo razdelili na tri enakopravne sektorje, to je na pripravo dela, proizvodnjo in kontrolo. Naleteli pa smo na odpor pri Kelner ju in njegovih najožjih sodelavcih. In nikar ne mislite, da smo odnehali z našimi prizadevanji. Čeprav smo trenutno v manjšini, se bomo borili do kraja, da izpeljemo zdaj že priznane koncepte organizacije dela in sodobnih tehnoloških postopkov ...« Besedo to na Kovačičeve misli takoj navezal tudi Miran Simič, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v Novoteksu: »Komunisti smo ostali osamljeni in si dolgo nismo bili na jasnem, ali so naša stališča, ko smo obsojali Kelnerjevo skupino in~ njihove postopke, pravilna. A zdaj smo tudi to razčistili in vztrajno si bomo prižadevali še naprej prepričevati ljudi v tovarni, da je za zdaj edino pravilno izpeljati reorganizacijo strokovnih služb do kraja. In moram priznati, da sedanji vršilec dolžnosti direktorja inž. Avgust Fajfar — mimogrede naj povem, da je bivši direktor Jože Logar odšel iz tovarne, kar je za nas velika škodd — v precejšnji meri nadaljuje delo, ki smo si ga v zvezi z reorganizacijo strokovnih služb skupaj s tovarišem Logarjem tudi zastavili ...« »SAMO ČE BOMO ENOTNI...« In kaj k vsemu pristavlja vršilec dolžnosti direktorja inž. Avgust Fajfar: »Menim, da bomo vsa nasprotja, ki so med nami, lahko sami razčistili, seveda s pogojem, če bomo enotni pri izvajanju našega proizvodnega programa. To je, enotno moramo učvrstiti strpkovne službe, zlasti bivši tehnični sektor na pripravo dela, proizvodnjo in kontrolo, kjer bo vsak vodja sektorja odgovoren za svoje delo. S tem bomo preprečili, da bo o vsem, kar se ,zgodi v tovarni, odločal en sam čknrek, kot je delal doslej tovariš Kelner. Mimo tega bomo učvrstili vse po- godbe o sklenjenih poslih z našimi poslovnimi partnerji ... In sledniič, če si bomo hoteli zagotoviti surovine za normalno proizvodnjo, na katero pa smo izključno vezani iz uvoza, bomo nujno morali najmanj 60 odstotkov naših tkanin izvoziti in le 30 do 40 odstotkov proizvedenega blaga prodati doma ...« Vršilec dolžnosti direktorja je nadaljeval: »Kar pa zadeva prisilno upravo, ki nam jo hoče zdaj naprtiti novomeška občinska skupščina, menim, da v Novoteksu za zdaj ne potrebujemo nikakršne prisilne uprave za urejanje medsebojnih odnosov. Sami bomo zgladili medsebojne odnose, tako da se ne bomo več grdo gledali...« Ni razlogov, da ne bi verjeli prepričljivim besedam vršilca dolžnosti direktorja inž. Avgusta Fajfarja. Prav bi bilo. da bi kolektiv Novoteksa sam odstranil notranja nesoglasja, saj so navsezadnje kolektiv in njegovi samoupravni organi ter subjektivne sile. kot organizacija Zveze komunistov in sindikat, prvi poklicani, da z razprtijami ki zadevajo samo njih, tudi sami obračunajo. In če tega ne bodo sposobni v najkrajšem času 'storiti, potem vsaj nekateri vodilni uslužbenci s Franjem Kelnerjem na čelu, ki so glavni pobudniki vseh nasprotij, »zaslužijo« še kaj več kot samo prisilno upravo novomeške občinske skupščine. MILAN 2IVKOVIČ l!:!ll!!lll!iill!l!!l!ll!ll!l!lllll!l!l!!l!llll!!l!lll!![!!!l!!llll!lll!llill!!llll!il[!illllil!!!l!!!ll!liiilllll!!li!!lll!!!illllililil!lllilll!!!li!l!!lliiiiiiilliliii|i!!l!!l!!llllll!l!lllllllil!!i!lll!ll!llllllilli!l|l!!llll!lllllllllll!!!ll!lll!l!ll!ll!llllll!!l!!lllllll!llll!l!lllll!!l!lllllilllllllli!llll!llll!l V zbirki RAFAELA ČRVA je izšla knjižica št. 15 INDIVIDUALNA MERILA DELA IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV V PRAKSI SLOVENSKIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ 1 Cena za izvod je 4,50 N-din. g S Namen te knjižice je prikazati sisteme delitve osebnih dohodkov tridesetih večjih slovenskih industrijskih podil jetij ter primerjati te sisteme s sistemi v gospodarsko razvitejših državah. Knjižica bo v pomoč vsem delovnim organizacijam pri oblikovanju in izpopolnjevanju meril nagrajevanja. Brošuro žepnega formala naročite pri ČZP »Delavska enotnost«, Ljubljana, Dalmatinova 4, tel. 310-033. UPRAVA DE | ............................................. t ......... nama V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA. WOLFOVA 1 NA IZBIRO V I. NADSTROPJU: © posteljno perilo, prešite In volnene odeje e dekorativno blago © serviete, prti, brisače © preproge, tekači, obloge tal. zavese © gospodinjski. aparati, hladilniki štedilniki, sesalci, loščile!, mešalci, bojierji ® radio aparati, televizorji, gramofoni, magnetofoni, tran-sistorji, radijske in TV antene ® svetilke: stropne, stenske, namizne, sti-leče Nakup pohištva in gospodinjskih aparatov (udi na potrošniški kredit — 10-odstotni popust pri plačilu z devizami. annKED n a m a A/WW“✓/WW '✓✓vVV«/ y V / >/W\/V'/W/VWWVV'/W'/WVWVW‘(/VV'^'^