1928 MATI IN gospodinja m ' iii. Doslednost in strogost pri vzgoji. Vzgoja v domači hiši je na vsak način pogrešena, če zavrača vsako kazen. Današnja moderna domača vzgoja je vseskozi premehka in popustljiva; ne mislimo tu predvsem na strogost in trdoto pri vzgoji, pač pa na ono doslednost, s katero je treba vzdrževati bodisi ukaze, bodisi prepovedi. Umevno, da je popolnoma napačno, za vsako malenkost že prijeti za palico: preveč prav tako škoduje, kakor premalo. Nekatera hitra, razburljeva in jezava mati izžene s svojim nepravilnim ravnanjem ljubezen iz otrokovega srca in naseli trmo in odpornost vanj. Premočno zdravilo nikoli nima pravega učinka. Znan nemški vzgojitelj pravi: »S kaznijo je prav tako kakor s solato, ki zahteva več olja kakor jesiha? Na drugem mestu pravi zopet o tem: »V vzgoji pravo mero in strogost! Nekoliko soli je prav dobra začimba k jedi, če pa vzameš preveč, imaš presoljeno juho, ki nikomur ne diši.« Očetom in materam, ki mislijo, da je glavno delo pri vzgoji tepež in kričanje, moramo povedati v svarilo besede sv. pisma: >Vi očetje, ne zagrenite svojih otrok, da ne izgube poguma!« O priliki, ki jo je napisal Tolstoj o urarju, ki je dobil uro v popravilo, čitamo tako lepo: »Z vso vestnostjo preišče vzroke poškodbe; potem vravna skrivljene dele z mehko nežnostjo v pravo lego. Poskrbi, da vsako kolesce stoji na svojem mestu, da prav nič ne škriplje in nešepa. — Kako pa bi bilo, če bi kar s težkim kladivom udaril tja, kjer se ne vrti pravilno?« K tej lepi priliki pristavi For-ster: »Žal, da ljudje bko redko pomislijo, da je otroška duša še mnogo nežnejša tvorba, kakor pa tak mehanizem v uri.« — Sv. Frančišek Šaleški pravi: »Če se dado rane ozdraviti z oljem, zakaj bi rabili za to jesih?« Toda kljub vsem poskusom, spraviti milino v lepo sorazmerje s strogostjo, je včasih neobhodno potrebno, da seže mati tudi po kazni in celo po palici. To je takrat potrebno, kadar odpovedo vsa druga sredstva. Ko nima nobene moči dober zgled, pohvala, žuganje in kazen, če otrok opomine sprejema s smehom, če ni dostojen za noben pouk in če s smehom sprejema kazen, brez vsakega kesanja in pobolj-šanja, je gotovo treba palice. Kajti iz trme in nepokorščine zraste trma in upornost; prav tako iz malih poganjkov zrastejo: lažnivost, tatvina, kletvina, krvoločnost, nesramnost, ki jih v začetku lahko iztrebi kazen, palica. Dr. Harnmer imenuje leskovko in brezovko »blagoslovljen les, ki služi za otroški ples«, na drugem me?tu pa pravi, da je palica pri vzgoji »osmi zakrament«. Na misel nam prihajajo izreki mnogih znamenitih mož, naših in tujih, ki so pripisovali svoje velike uspehe v življenju strogi vzgoji, kazni in celo palici o pravem času. Znameniti glasbenik Haydn pripoveduje v lastnem življenjepisu, da so ga starši s strogostjo vzgajali v snagi in redu, kar mu je potem ostalo za vse življenje. Slavni slikar Ftirich pripoveduje o svoji vzgoji; »Z lepo besedo povedano: vzgoja je bila stroga. Vse, kar je imel<3 le senco hudobije, posebno nepokorščine, je bilo kaznovano s telesno kaznijo. V vseh drugih zadevah pa je bil oče dober in zelo prizanesljiv in je postopal z menoj kot s svojim prijateljem.« Iz tega lahko posnamemo nauk zase, da pri vzgoji družimo dobroto in milino z doslednostjo in strogostjo. Nekaj posameznih slučajev si bomo se prihodnjič ogledali. __ Dr. Justin: Hisiieno v naše domove. 2. štedilnik v sobi. Tudi to se velikokrat vidi pri nas, zlasti v delavskih stanovanjih, pa tudi pri kmečkih hišah. V isti sobi, kjer se po dnevi , biva, po noči pa spi, je tudi štedilnik. Gospodinja kuha,, juha vre, voda kipi, sopara se tvori. Ta gre v zrak, pod strop in se vleče ob stenah zopet navzdol in se zgoščuje v vodene kapljice, ki se obesijo po stenah, po oknih, kapljice še vlezejo v zid in ga namakajo. Zid potegne vlago v svoje notranjščino in koncem koncev so vse štiri stene vlažne, vzduh v sobi neprijeten, obleka v omarah plesni, črevlji v kotu postajajo zeleno plesnivi, les postelj in omar ob zidu trohni, škoda dan večja. Kolikokrat pride k meni bolnik ali bolnik ali bolnica v ordinacijo, ki kašlja in toži, da jo boli v prsih, da ima naduho — obleka njena pa — diši po plesnobi. Moja sodba je takoj napravljena. »Vlažno stanovanje imate mamica, kajne?« In odgovor je gotovo: »Da, vlažno, vlažno. štedilnik v sobi torej ni na mestu, bolje v veži kot v sobi. . v 3. Žlebovi pri strehah! Da, to je vprašanje velike važnosti. Koliko hiš vidim, ki jih nimajo Dež kaplja od slamnate, lesene ali z opeko pokrite strehe naravnost za zid. Nekatere hiše imajo sicer okoli zidu še neknk cementni obrobek kake 3 ali 4 pedi širok po. tleh na okoli. To že nekaj pomeni trda vseffa pa ne. Hujše je, če tega ni in ni žlebu. Moče, ki prihaja ob deževju na zemljo v t iki množini, kot je mogoče to s streh, je že toliko, da občuti tudi zidovje, potegne isto nase, usrkava vlago odvzdol-navzgor in koncem koncev se vlaga občuti že na notranji plati sobe, zlasti na onih oglih, kjer največ zateka, kjer je morebiti /u.ianji svet višji od hišnega poda in nima skopanega jarka za odtok vode proč od hišnega zidu. Lahko se odpomore vsem tem nedostat-kom, če napravimo ob robu streh žlebove. Denarni izdatki so v primeri z dobičkom, ki ga nam prinese osušeno zidovje, majhni in neznatni. Vsaka hiša torej naj dobi žlebove, ki ujamejo vso mokroto in jo odvodijo v kraj, kjer lahko odteka, ali pa jo speljejo v nalašč za to betonirano veliko jamo, koder se nabere vsa voda s streh. To vodo potem lahko porabiš za zalivanje vrta, za pranje itd. Hlev prizidan k hiši. Tudi to se večkrat vidi. V zimski dobi, kjer se živina ne pušča iz hleva na pašo, ko stojijo krave in voli in ovce celo dolgo zimo v staji, okna so pa le majhna, ventilacija pa neizpeljana, se jasno vidi. kako je zidovje popolnoma mokro in ker je prizi-dano stanovanju, se tudi isto navzame vlage od hlevskega zidu — stanovaje postane vlažno. Hlev za živino torej posebej, ali vsaj ločeno od hiše po kakem prostem pasu zraka ali lesene ograje. Pa vidim zmajevati z glavo gospodarja, kmeta, delavca češ: Saj je vse lepo ali za me je neizvedljivo, ne morem, ni denarja, ni hiša moja, ni tega ne onega. Da priznam. Pišem, kako bi bilo najbolje za zdravje, da pa vsi naenkrat tega ne boste mogli doseči in izpeljati, tega se pa dobro zavedam. Vem pa, da si lahko sčasom vse tako uredite, da bode odgovarjalo higijenskim predpisom, vem, da boste imeli sami veselje s tem in vsak v svojih razmerah urejevali z dobro voljo in nekaj žrtvami svoj dragi domek tako, tla bo vam in vaši družini služil v zdravje in duševni in telesni blagor. Le zdrav rod je sposoben za delo, le zdravo telo vsebuje zdravo dušo. čemernost in razdražljivost živcev in sila od doma proč bo izginjala vedno bolj in bolj. Vesel bo gospodar in gospodinja svojega doma in zdravih otrok. Otroci pa bodo imeli najlepše spomine na svoj dom, kjer jim je bilo dobro. V vlažnem stanovanju se bolezenske kali najlaže razvijajo; znano je, da se tuberkulozne klice v izmečkih najdalje drž-'"o v vlažnem kraju, če se tega zavedamo, ali se borje le eu trenutek obotavljali boriti se zoper vlažna, vzduhla stanovanja? Proč torej z vlago, na vse načine glejmo, da bo stanovanje naše družine suho, svetlo in zračno. Kuhinja. Mlečna juha za bolnike in otroke. Razboli v kozi eno žlico masla in prideni žlico moke (pa naj nič ne zarumeni), dobro premešaj in zalij s pol litrom mleka, osoli in kuha; 8 minut. Ako hočeš imeti juho bolj redko, pri-lij nekoliko več mleka, tudi žličico sladkorja lahko prideneš. Zraven pa daj kruhov prepe-čenec. Ječmenčkov guljaš. Namoči že prejšnji večer en četrt litra fižola; drugi dan fižol zavri, ko zavre, ga odcedi; zalij na novo z tričetrt litra vode, osoli ga in kuhaj pol ure. V kozo pa deni za 1 žlico masti, en četrt kilograma mastnega, na majhne kosce zrezanega svinjskega mesa, 1 drobno zrezano čebulo in duši meso s čebulo, da se nekoliko zarumeni; prideni en četrt litra v vroči vodi opranega ječmenčka (ješprenja). Pri', eni še soli, velik ščep paprike, kumne in fižol s fižolovko vred ter kuhaj 2 uri (počasi). Pretlačeni krompir s šunko. Olupi, raz-reži na kose in operi 6 srednje debelih krompirjev. Pristavi jih v vrelo slano vodo in kuhaj 25 minut. Kuhani krompir odcedi, pa ga dobro stlači s kuhalnico. Prideni za pol drobnega jajca surovega masla in četrt litra vročega mleka, dobro premešaj in ga deni v dobro pomazano kozo ali skledo dva prsta na debelo, potresi ga z kuhano, drobno zrezano šunko ali klobaso, zopet krompir in meso. Na vrh deni krompir, katerega polij z vročo mastjo. Ta krompir postavi za pol ure v pečico, da se speče. Krompirjev štrukelj iz vlečenega testa. Napravi vlečeno testo iz pol litra moke, osminko litra mlečne vede, nekoliko soli, drobnega jajca ali beljaka in za oreh masti ali žlico olja. Ko je testo vsaj pol ure počivalo, ga razvaljaj, pomaži z oljem prav tenkoraz-vleci in namazi s krompirjevo nadevo. Nadevano testo obrezi od tistega krajn, ki ga boš zvila. Ko si testo zvila, ga položi na poma-zano pekačo, pomaži ga po vrhu s smetano in peci v srednje vroči pečici pol ure. Pečenega postavi s sladkorjem potresenega na mizo. Krompirjev nadev. Mešaj 4 žlice kisle smetane, 2 rumenjaka, 1 žlico sladkorja, nekoliko drobno zrezane limonine lupine ali vani-lije, 3 srednje-debele, kuhane in pretlačene krompirje in sneg 2 beljakov. Poma/ancna salata. Pomaranče olupi, nareži jih z c«strim nožem na ploščnate košče-ke, deni jih v skledo in polij z ohlajenim vinom. Črna redkev kot salata. črno redkev olupi, nastrgaj na strgaluiku, potresi s soljo in zabeli r oljem in kisom. Postavi redkev s fižolom na mizo. Repna cinta kot salata. Repno cimo skuhaj v prostornem loncu v 6k;ni vodi. Kuhano odcedi, stresi na rešefo in jo opiaknl še z mrzlo vodo, osoli ter z,.beli z oljem in kisom, potresi tudi ščep Lahko ji pri- mešaš tudi kuhanega na kstke narezanega krompirja. M. R. Zgodovina kuharske umetnosti. V današnjih časih, ko je postala prehrana važno ch;evno vprašanje, nas gotovo zanima, kako so to vprašanje reševali rodovi prejšnjih stoletij. Razmišljamo lahko o kuhar»ki umetnosti jfarega in srednjega veka na podlagi kuharskih knjig, ki so ohranjene iz teh časov. Zal pa, da je število teh tako važnih kulturno -zgodovinskih spomenikov zelo' omejeno. Kljub temu si lahko napravimo precej jasno sliko iz tistih časov tako, da nam nudi mnogo zanimivega. V prvi vrsti je treba pregledati stare knji-r,e, ki pravzaprav ne govore v prvi vrsti o kuhanju, pač pa <>< bujejo ocene o koristi in škodi nekati. i: >;cil in zdravstvene predpise za njih uživanje. Lahko smatramo »e vrst-knjig kot nekak predgovor k pravim kuharskim knjigam. V prvi vrsti so bili zdravniki starega veka, ki so se bavili z razmišljanjem o kakovost, hranil. V teh knjigah najdemo zelo čudne nazore ki včasih drug drugega izključujejo. Mnez. eos, zdravnik v Atenah, je spisal knjigo o jestvinah in sodi, da so školjke zaradi slane vode, v kateri živijo, zelo težko prebavljive, posebno, da sirove delajo čS vesju velike težave. Kuhane školjke so mnogo bolj zdrave, najbolj pa pečene. K Tudi s pivci se bavi ta zdravnik v svoji knjigi. Trojen nasvet jim daje: prvič, naj ne pijejo slabega vi ., drugič, naj pri vinu n diio k noč'ti/' tre'jiČ,naj tak°i P° W> ne hodijo k počitku, preden se ne izpraznijo Zdravnik Filotimos, tudi iz starega veka je spisal obširno knjigo o prehrani v kaS fp V vsako hišo Domoljuba? V starem veku so pisali tudi knjige, ki so vsebovale navodila za prnrcrno in pravilno nakupovanje živil. Tako knjigo je spisal n. pr. Linkeus z naslovom »Kako kupujem ribe«. Prav tako so imeli v starem veku tudi spise, ki so obravnavali posamezna jedila. V tem smislu je n. pr. pisal Atenec F.vtidemos, kako je treba nasoliti meso in ribo, ki jih po-tem v dimu suše. Iz tistih časov je tudi ohranjenih nekaj spisov o pripravi kruha in peciva. Znana je n. pr. knjiga Kri?ipova iz Tiane, ki obravnava to snov. Zaradi te knjige so mu nadeli pridevek >^modri pisatelj o pecivu«. V njej je med drugim 40 receptov za pripravljanje peciva. Kot pravo kuharsko knjigo naj omenimo Parmenonov »Pouk za kuharje«, ki obsega več zvezkov. Mitaikos, slovit pek v starem veku, je spisa! dve knjigi; prva je »Kuharska knjiga-, ! dmga pa »Navodilo za pripravljanje jedil po sicilijanskem načinin. ! Precejšen sloves je dosegel j>esnik in igralec S itn os z Magnezije, ki je spisal knjigo > Pripravljanje jedi'. V starem veku so Imeli tudi »Besednjak kuharske umetnosti ki ga je sestavi! Artenii-doros. Urejen je bil prav po abeetdnem redu in Je imel tudi navodila za pripravo jedi. (Dalje prih.) Praktični migljaji. ije mleko vzkipi, vrzi par zrn soli no Cedilniku na ono mesto, kjer je mleko u^/AiU., to vzame neprijeten duh. Prideni kavi par zrn so li, bo mnogo okusnejša. So! primešaj gorčici, bo dalje časa ostala sveža. Slana voda uniči žuželke na zelen jadi. Nemogoče je gladko likati, čc ni likalnik cist in gladek, lzmij ga •/. vročo vodo, v kateri je močna raztopina sode. Kadar tikalnikn ne rabiš, ga no postavljaj z dnom k dnu. Ako ponev diši po ribah, nalij vanjo kropa ter vrzi nekoliko tajevih peres, kar kuhaj dve minuti. Premog bo izdatnejši, če ga polijes s petimi litri vode, v kateri si raztopil dobro nest navadne sode. ' Ako pri likanju kaj osmodiš, namazi ono mesto s sveže prerezano čebulo, potem pa tri ure namakaj v mrzli vodi. Ako ni popolnoma sežgano, bo rjavi madež izginil. Pri snaženju posteljnine se posluži tudi zračne sesalke, kakršne imajo kolesarji Nobena scet ne more do prahu, katerega s sesal-ko lahko odstraniš. v. kuhinji imej vedno boraks ali sodo za kuhanje, i o sta dobri sredstvi pri opeklinah ah če se opariš. X™ drčaria- krr vsie.1 >J'» \eiiHe izrJatnosli veliko mnnj porabi kakor drugih. Vzgojne iskrice. Bodi vselej resničen in zanesljiv. Kdor laže, izgubi zaupanje soljudi. To pa je u življenje večje važnosti kakor denar. Nobeno delo naj se ti ne zdi prenizko,« je tudi umazano in dolgočasno. Ne domišljaj si zaradi svojega stanu !n zato smatraj svoje podložne krt svoje sodelavce, od katerih te razlikujejo le večje dolžnosti in večja odgovornost. Zgodaj sc nauči varčevati; spoštuj ie paro in je ne izdaj po nepotrebnem. Nauči se že zgodaj premagati se. Največ ljudi pride edino s samopremago do višie družabne stopnje. Za dekleta. Posolska zveza je otvorila za volišču u brezposelna dekleta v Marijinem domu (Slomškov a nI. 20), kjer jc najela za la namen več sob. Dekh ta bodo dobila tam snažno in gorko zavftižče (3 Din za noč). Posebna soba jo dfdoČena, da lahko dekleta tam bivajo podnevi. I)t»kleta, ki želijo prili v zavetišče, se morajo javiti preej v pisarni Poselfke zveze, Stari trg št. 2, I. — Obenem sporočamo vsem gospe m, ki iščejo služkinj^', da se naj obračajo n« našo l'ii-selsko zvezo, katera jim b«) preskrliela poštena jn pridna dekleta. Popohdru uvoza. Vigred. Na mnoga vprašanja, če se Vigred za 1928 še lahko naroči, sporoča uprava, tla lahko še postreže novim naročnicam, ker se jc letošnja naklada zvišala. — Naroča sc pri upravi Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom in stane brez priloge 2S Din, z vzorčno in kroi-no prilogo pa »SO Din. V Vigredi št. 2 je bila pri objavi 1. zvezka »Dekliškega odra" pomota. Prvi zvezek, li obsega dve igri: »Prava mati« za materin dan in predpustno Žaljivko »Kaznovana niče ni urnost«, stane 8 Din (ne 12 Din i.akor je bilo pomotoma objavljeno). Ker je cena tako niz'«;!, jo lahko nabavijo društva za vse vloge. V Domu za onemogle. (Konec.) Kristina ji je v odgovor nekaj prišepnila, nakar je sestra prikimala, voščila lahko noč in odšla. : Je pač res: vsak ima svoje križe, je prekinila molk Kristina. :>To je res. In sestri Mariji gro pravna globoko, je odvrnila Šaverjeva mati. Pa bilo res škodo starega gospoda, če bi umrl. Vse, kar je platnenega v našem zavodu, je on podaril. Tudi vse lepo cerkveno perilo v kapeli. Sestra Pulherija je pravila. A, da ne pozabim: kaj pa je hotelu sestra Marija, ko je omenila neko škatlo?« Kristina je vnovič zardela in je hitro zatrjevala: jO, nič, prav nič.« # : Nič?< se je zacudiKf starka. »Veš kaj, Kristina, nekaj že inora biti; morebili kaj dragocenega, tla škatle ne hraniš sama. Povoj, povej! Meni lahko zaupaš k S sanjajočimi očmi je gledala Kristina predse. Razburjena jc bila; v življenjskih spominih so ji blodilo misli. Morebiti bi bilo pruv, če pove svoji sosedi, zlasti, ko ji srce zadnji čas tako neumno nagaja — in nihče ne ve njene zadnje želje... :>Le kar povej, Kristinicak je silila soseda. . . .. '. •„V božjem imenu torej, je rekla Kristina in sklenila roke v naročju. : Saj ni nič posebnega, kaj takega se vsak dan zgodi, u meni je bilo takrat vendar nepojmljivo. Torej tisto s Francetom! — Tudi jaz sem bila nekoč mlada in s Francetom sva se rada imela in na pomlad sva se hotela poročiti. Vse sem imela že pripravljeno: balo, poročno obleko in poročni venec. In tako srečna sem bilal Vsak večer po končanem delu je prišel France k nam za kako uro na pomenke. — Samo dva meseca je bilo še do poroke. Tedaj je prišla nesreča. Mati so zboleli m po enem tednu umrli. Prej sem jim morala obljubiti, da bom za otroke skrbela, ker sem bila najstarejša: naj sc prej ue omožim, preden Lenka ne bo izučena in da Karel dovrši šolo in pride k dobremu mojstru v uk. Težko sem to obljubila, a vendar sem in mati so mirno umrli. Francetu to ni bilo prav, sploh o tem iiiti slišati ni hotel. A jaz nisem mogla drugače. Posrečilo se mi je, da sem ga pridobila počakati še dve leti. Tedaj bi bila Lenka 19 let .'12 centimetrov Razdeli jih z ravnilom v o \T?t po tri kvadrate, torej mte vsak list 18 kvadra-tov V vsak drugi kvadrat napiši ime kake cvetlice. En list n. pr. izgleda potem takole: (Glej risbo nu esnI strani.') Ali pa napišeš lahko tudi puc-ez in ti list ieži počez na mizi. Za vse listje rab'5 108 raznih cvetličnih imen; sestavi jih že prej na listič papirja, da ti ni treba potem toiiko premišljevati. Ko imaš vse liste z imeni popisane, jih nalepi na stare razglednice ali lzreži iz starih škatel primerno velike kose in prilepi popisane liste nanje. Tablice za tombolo so zdaj gotove. Da pa je mogoče ta imena cvetlic tudi pokriti, ko so izklicane, je treba 108 enako velikih kva-| dratov. k