Podelitev ceritifikata ISO 9001 Obvladujoča družba je bila vzročni primer uvajanja kakovosti, ki se bo ponavljal v ostalih trgovskih družbah. O Mercatorju smo dobili sodelavci inštituta izredno pozitivne vtise in glede na realno, vendar ambiciozno postavljeno zahtevo po celoviti kakovosti, pričakujem, da se bo Mercator potegoval tudi za pridobitev poslovne odličnosti Dobili smo strategijo izgradnje Mercatorjevega informacijskega sistema Glavnina razvoja računalniških rešitev se bo v skladu s predloženim seznamom projektov odvila do konca leta 2001, Popolna in celovita uvedba rešitev v tekoče poslovanje pa bo počasnejša in bo potekala do leta 2005 90 dni za rdečimi baloni Sončen dan je dobro znamenje, sodelovanje s sončnimi, Mercatorjevimi ljudmi, je tako poslovno kot osebno zadovoljstvo Mercatorove vrijednosti Medusobno povjerenje i timski rad Isticanje moralnih i etičkih vrijednosti u medusobnim odnosr Poticanje kreativnosti, motivacijski način vodenja Kontinuiran razvoj ličnosti zaposlenih Središte našega djelovanja je potrošač, povečavanje njegi zadovoljstva našom ponudom i uslugom Pokazali ste, da imate dušo, si v imenu vseh Korošcev zaslužit še posebno priznanje Pri Mercatorju, Mojcej tam te nairaiLtiom ^ Kratko ^srcatorju..............stran 4 aktualno Sti SiStei °dliči ,rftegija izgradnje informacijskega 1113.......................stran 8 odskočna deska do poslovne IS°9001 nosti...........................stran 11 ^RCATOR MOJE dežele Ci?torvšmarju ^ri •••stran ^ Js^a blagovnica........stran 17 MerCat°rna ^oroš^em......stran 19 rcatorse predstavlja .... stran 29 in 31 vsakogar nekaj Knž, lQda.. :anka.... stran 25 stran 27 stran 34 G [; |Hp's Plovnega sistema Mercator, d.d., 1 Gna, Dunajska cesta 107. (jr" i'1 ^'enter za obveščanje, tei r n^tv°. Ljubljana, Dunajska cesta 107, C 011 01/560 11 31, 560 11 32. L n Jrt‘dnic '1Ca: Vesna Bleiweis kovanje: Matjaž Slanic / Mercator Studio ičn° urejanje: Mercator Studio ^el° I C.R, d.d., Ljubljana C; "Hit ^ i'S Preicrnajo delavci, kmetje, učenci Dave^ °lc,lci Poslovnega sistema Mercator, "a dodano vrednost po stopnji 8%. 14.900 izvodov SO 9001 G-300 Združujemo r ■ azvojne cilje trgovine smo zapisali v razvojni načrt leta 1998. Mnogi so nad zapisanim samo zmajevali z glavo češ, če bo pol tega, kar smo si ! zadali uresničeno, bo dobro. Poglejmo grobo bilanco obdobja 1998—2000. Svoj tržni delež, kije bil na začetku leta 1998 okoli 16% smo povečali na 35%. Sprevzemi je pod Mercatorjevo marelo prišlo 16 manjših trgovskih družb, zgradili smo 9 velikih in manjših nakupovalnih centrov v Sloveniji, tik pred »dnevom D« so nakupovalni centri v Mariboru, j Sarajevu in Pulju, maloprodajna mreža j e temeljito prenovljena. Gradi se v Novi Gorici, Kamniku, Kranju, Jesenicah... Konec leta 2000 naj bi v Mercatorju dnevno kupovalo 200.000prebivalcev Slovenije. Trgovci se za svoje delo neprestano strokovno usposabljajo, odpiramo nova delovna mesta, j racionaliziramo in standardiziramo poslovne procese, zanje gradimo potrebno informacijsko | podporo... Velikost in kakovost zgolj doma nista več naš edini cilj. Doseženoprenašamo in ponujamo v nova okolja, novim ljudem, drugačnim navadam in razmeram. C . . . arajevo in Pulj sta naši odskočni deski za uveljavitev na hrvaškem in bosansko-hercegovskem trgu. Mnogi zašepetajo o Beogradu... »Razlogi za večletno zaprtost v odnosih med državami, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije so znani. Zadeve so se umirile in prevladovati so začela trezna ekonomska razmišljanja, kako vzpostaviti obojestramkogospodarsko koristne menjave. Z razmišljanjem o prodorih na trge sosednje Hrvaške in malo bolj oddaljene Bosne in Hercegovine smo se v Mercatorju začeli ukvarjati takoj, ko smo ocenili, da so razmere v državah dovolj stabilne in naložbeno vame. O tem smo dobili tudi ustrezna zagotovila. Rezultat center Mercator v Pulju, center Mercator v Sarajevu in priprave na gradnjo novih središč — dveh v Zagrebu in enega na Reki. Razlogi, ki so v prid naložbam v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, so predvsem v nizkih logističnih stroških, odprtosti lokalnih oblasti do naložb in zaželenosti slovenskega blaga na teh trgih. S širitvijo na trge nekdanjeJugoslavije, sem štejem tudi na trg sedanj eJugoslavije, bo Mercator izpolnil del svojega razvojnega načrta, da na trgih zunaj Slovenije ustvaripribližno 30% prihodka celotnega Mercatorja in se vpetih letih uvrsti med 50 naj večjih trgovskih verig na svetu. Primerna raven subtilnosti v odnosu do novih okolij pa v tem prodoru zanesljivo ne bo odveč.« (izvleček iz uvodnika Zorana Jankoviča v Gospodarskem vestniku št. 43). bgospodarskem interesu združevati tudi Ljudi, je velika, dragocena vrednota, zapisana v Mercatorjevem poslanstvu. Vesna Bleiiveis A T 1. DECEMBER V SARAJEVU, 2. DECEMBER V PULJU -MEDIJSKO ODMEVNO DOGAJANJE Prvega decembra 2000 bomo slovesno odprli Mercator center Sarajevo, 2. decembra 2000 pa Mercator center Pula. Kot smo izvedeli, bo tudi nadzorni svet Poslovnega sistema Mercator 30. novembra 2000 zasedal v Sarajevu. Poleg slovesne otvoritve, ki se je bosta po dosedanjih napovedih udeležila tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Živko Radišič, bo v Sarajevu tudi vrsta spremljajočih prireditev. Med njimi bo najbolj privlačna prireditev koncert v dvorani Zetra. Gostje bodo Džordže Balaševič, Oliver Dra-gojevič, Kemal Monteno, operna pevka Ger-truda Munetič in Indeksi. Ob otvoritvi bo Mercator sarajevski bolnišnici podaril reševalno vozilo. Drugega decembra 2000 bo slovesno v Pulju. Tudi na tej otvoritvi bo po pričakovanjih prisotna vrsta visokih gostov iz političnega in gospodarskega sveta Hrvaške, Slovenije in Bosne. Gostje koncerta v Domu Mladosti pa bodo Vlado Kreslin, Oliver Dragojevič, Kemal Monteno, skupina Delfini in Giboni. Obe slovesni otvoritvi bosta odmevna dogodka, kar potrjuje tudi zanimanje hrvaških in bosanskih medijev, ki so na Mercatorjevo povabilo v Ljubljano poslali 26 radijskih, televizijskih in časopisnih novinarjev. Ti so se 13. novembra v M Hotelu najprej srečali z glavnino zvezd popularne glasbe, 14. novembra pa na novinarski tiskovni konferenci temeljito izprašali vodstvo Mercatorja o samem Mercatorju in o načrtih ter pričakovanjih na tujih trgih. Novinarji so obiskali tudi Mercator Center Ljubljana in sprejeli izziv, da ljubljanski nakupovalni standard primerjajo s ponujenim v Sarajevu in Pulju. ■ Mercatorjevo letno poročilo 1999 - tretje Časnik Finance je razpisal ocenjevanje letnih poročil. Prijavili smo tudi naše letno poročilo za leto 1999. Žirija je ocenjevala vsebino, oblikovanje in izvirnost. Mercatorjevo letno poročilo Seje med 43 poročili uvrstilo na tretje mesto. Pretežno vsebino letnega poročila so oblikovali predvsem sodelavci iz sektorja za finance in računovodstvo pod vodstvom članice uprave Jadranke Dakič in direktorja računovodstva He Debeljaka. Oblikovalsko delo pa je opravila Bojana Fajmut. Za najbolj celovito poročiloje bib izbrano letno poročilo Droge, na drugo mesto seje uvrstilo poročil0 Save, za Mercatorjem pa sta se uvrstila Perutnina Ptuj in Petrol. Najboljšo vsebino je po mnenj11 ^ žirije imelo letno poročilo Droge, najbolje oblikovano Mladinska knjiga, Sava pa je v pript‘tVt letnega poročila pokazala največjo mero inovativnosti. Nagrade so bile podeljene 17. oktob^ 2000. ^odslej pomembne informacije tudi dvojezično Po sklepu Mercatorjeve uprave, spre- se bomo najti prevajalce, ki bodo jetem v začetku novembra, bomo v svoje delo opravili tako, da glede na našem časopisu pomembne informa- jezikovne specifičnosti, ne bo pri-cije objavljali dvojezično. V Sarajevu : zadet nihče. Že vnaprej pa tako bralce in Pulju bomo 1. in 2. decembra letos ; iz Hrvaške kot iz Bosne in Herce-dobili nekaj sto novih sodelavcev, ki ; govine prosimo za razumevanje in jih moramo o pomembnih stvareh tolerantnost do morebitnih nena-obveščati v njihovem jeziku. Trudili mernih jezikovnih nerodnosti. Družbi Mercator Jelša in Mercator Planika pripojeni družbi Mercator SVS Okrožno sodišče na Ptuju je 30. oktobra 20^ izdalo sklep o pripojitvi družbe Mercator Plan*^ k prevzemni družbi Mercator SVS, 2. novemb1^ 2000 pa sklep o pripojitvi družbe Mercatorji Dosedanji direktor družbe Mercator Plani Milan Stegne bo po novem v družbi Mercai;0 SVS vodil maloprodajno območje I. (Ptuj Ormož), direktor družbe Mercator Jelša Babič pa maloprodajno območje II. (Sloven5 Bistrica in Šmarje pri Jelšah). ?A PEDIATRIČNO in ortopedsko kliniko ^ °kviru dobrodelne prireditve »vsi smo bili nekoč otroci«, ki sta jo vzadnjih dneh oktobra v Kopna pripravili družbi Pejo Trading in Mercator Degro, je bilo zbranih 12,5 milijona Zbrana sredstva so bila namenjena grad-nji nove Pediatrične klinike in Ortopedski kli-n*ki v Ljubljani. Dobrodelne prireditve se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Klilan Kučan s soprogo. ^a novinarski konferenci, ki je bila pred prireditvijo, je Biserka Marolt Meden predstavila Potek in stanje priprav na gradnjo nove Pedia-rhčne klinike v Ljubljani in omenila precej “polen«. Dr. Vinko Pavlovčič, predstojnik Ortopedske klinike pa je povedal, da bodo zkrana sredstva uporabljena za izboljšanje standarda pacientov. Ortopedska klinika je ^ka namreč zgrajena pred desedetji in že dolgo ne ustreza merilom sodobne bolnišnice. Pohvala god' Uredništvu časopisa smo prejeli pismo 6°spoda Zmagoslava Flerina, ki je na Go-®njskem sejmu kupoval kuhinjsko pohištvo. ocil se je za nakup na Mercatorjevem Stavnem prostoru in o nakupu zapisal: Jjri obisku vašega razstavnega prostora sem j presenečen nad prijaznostjo vaših sode-vcev gospoda Dušana Jermana in gospoda Ka> ki sta pokazala svojo prodajno spret-0st, dobro komunikacijo in sposobnost sve-anja. Pri svetovanju moram še zlasti po-. 1 Dušana Jermana, ki je na osnovi že uruh računalniških skic, izrisanih pri va-urentih in na osnovi najinih želja iz- Slhkonk, delal ^ P°nudbo, ki je vsebovala lepšo, ergološko 1 sPrejemljivo, požarno bolj varno in tudi k no ugodnejšo kombinacijo elementov, 1° je vsebovala pri vaših konkurentih. čno se zavedam, kako pomembno je za s-no Podjetje, da jih zastopajo ljudje, ki ^ 1° njegovi viziji, v kateri je stranka naj večje 0g3StVo.« L>abj k'i cat 10 tovrstnih pisem s pohvalami Mer- Uištv VSak ^an Ve^’ urec^’ Na tradicionalnem gostinsko-turističnem zboru v Kranjski gori, ki ga je organiziralo Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Sloveniji je priznanje Združenja prejel tudi ljubljanski M Hotel za prenovo poslovnega hotela. Gostinsko-turistični zbor je najstarejša stanovska prireditev slovenskih turističnih in gostinskih delavcev. Letošnji je bil že 47. Udeležilo se ga je okrog 350 tekmovalcev, obiskalo pa ga je več tisoč ljudi. Zanimiv je bil posvet o upoštevanju predpisov, ki ščitijo turista in gosta potrošnika, ki jih morajo pri svojem delu upoštevati tako turistični kot gostinski delavci. Sicer pa je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk napovedal optimistično rast tujskega turizma v Sloveniji. Po napovedih svetovne turistične organizacije, naj bi v Sloveniji v prihodnjih letih zabeležili 6% letno rast tujskega turizma, kar je še enkrat več, kot je evropsko povprečje. Sobotno in nedeljsko mrtvilo v Brežicah S kar velikim pompom pred mesecem dn i odprt nakupovalni center Intermarket v Brežicah, v katerem so tudi Mercatorjev hipermarket, Modiana inTrgoavtova prodajalna, je ob sobotnih popoldnevih in v nedeljo podoben »grobnici pod piramido«, saj so vsi lokali, razen Mercatorjevih, zaprti. Na Mercatorjev oster protest v prvih dneh po otvoritvi, se upravitelj in lastnik objekta še nista odzvala. Ob sklenitvi investicijske pogodbe je bilo dogovorjeno, da bo za vse lokale veljal obratovalni čas, enak Mercatorjevemu. Nakupovalni in družabni utrip v centru je le, če funkcionirajo vsi lokali, če je kupcem na voljo celotna ponudba in hkrati še kakšna družabna vsebina. Pod palmo ali karkoli je že tisto drevo v središču centra ne pride nihče poslušat le žuborenja znamenitega pišečkega potoka. e \ \ Aleš Čerin in posiovodkinja Trgovine Emone Merkur po Mercatorjevih standardih Prva samopostrežba Emone Merkur je bila po Mercatorjevih standardih prenovljena in urejena v Sežani. Konec oktobra paje Mercatorjevo obleko dobila druga trgovina in prva v Ljubljani v ulici Na jami. Posegi v sam prostor so bili malenkostni, saj je bila trgovina zaprta le dva dni. Kot nam je povedal direktor družbe Emona Merkur Aleš Čerin, bodo v Ljubljani še najmanj tri Emonine trgovine dobile novo obleko. Nove police so razmeščene v 350 kvadratnih metrov veliki prodajalni tako kot v vsaki Mercatorjevi, izdelki na njih pa razpostavljeni po pravilih in logiki, ki jo narekujejo standardi. Prenova trgovine je Emono Merkur veljala nekaj manj kot 5 in pol milijona tolarjev. MED NAJBOLJ UREJENIM! IN LEPIMI TRGOVINAMI TUDI MERCATORJEVE Po doslej znanih podatkih so se med najbolje urejene trgovine, ki so jih ocenjevale komisije območnih gospodarskih zbornic, uvrstile mnoge Mercatorjeve trgovine. V finalni izbor, ki bo končan konec meseca, so se uvrstile tudi tri iz Mercator Modne hiše Maribor: blagovnica v Mariboru in Modiani v Hrastniku in Celju. Škoda, ker v času ocenjevanja nista bili odprti slovenjegraška Modiana in njena manjša sestrica Modina na Ravnah na Koroškem. Podelitev certifikata ISO 9001 I a ljubljanskem gradu je predsednik ® Gospodarske zbornice Slovenije Jožko . * Predsedniku uprave Zoranu Jankoviču Jr°čil certifikat ISO 9001. Listina potrjuje, poslovni procesi v družbi Mercator, d.d. Potekajo skladno z zahtevami mednarodnega "andarda ISO 9001. Slovesnost je bila 9. °ktobraletos. ^ a ^opoldanski novinarski konferenci, ki je a uvod v večerno slovesnost, j e predstavnik j . a družbe za kakovost mag. Marjan Se- razlC ^dercatorjeve uprave, na kratko orisal na °?e 24 ^dorcatorjevo odločitev, da se poda Zavn° pot do formalne potrditve svoje er) 0v°sti. Temeljni razlogi so predvsem: po-eUost poslovnih procesov v vseh Mer-rtle°rlevll1 trgovskih družbah tudi z uvedbo Va^.nar°dnega standarda kakovosti poslo-9001, neprestano preverjanje, ^ Vanje in izboljševanje dosežene ravni Po |0V°S^’ merjenje zadovoljstva kupcev, začni f - H ^astnlkov- Vse to skupaj pa v kon-rQ 1 ^obseže poslovni rezultat družbe ozi-a n]en dobiček. Sama podelitev listine - Novinarska konferenca pred podelitvijo certifikata certifikata, je rezultat predhodnega preverjanja upravičenosti, ki gaje opravila pooblaščena institucija - Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Ta je po dveh predhodnih presojah skladnosti ugotovil, da družba Mercator, d.d. izpolnjuje pogoje za podelitev certifikata. »S tem je Mercator stopil na prvo in za uvod najnižjo stopnico na poti do permanentne kakovosti. Kakovost ni le enkrat za vselej ugotovljeno stanje, skrb za njeno vzdrževanje in izboljševanje mora zlesti pod kožo vsem zaposlenim ne glede na to, na katerem delovnem mestu delamo. In to je zdaj naša največja skrb in odgovornost. Presojevalci bodo vzdrževanje preverjali čez pol leta. Ce ne bodo našli zahtevane skladnosti poslovanja, bodo zaman sredstva porabljena za ta projekt, vsi dosedanji napori za vstop v svet celovite kakovosti pa jalovi,« je povedal mag. Marjan Sedej. Dr. Peter Dolinar, predstavnik Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje, ki je s svojimi sodelavci vodil predpresoje in končno presojo skladnosti poslovnih procesov in drugih potrebnih aktivnosti, je povedal, da je Mercator v obdobje svojega celovitega spreminjanja umestil tudi zahtevo po kakovosti. Že same spremembe v podjetju terjajo spremembo miselnosti in navad zaposlenih, zahteva po kakovosti pa spremembe dodatno zaostri, saj terja predvsem spremembe v načinih vodenja. »Moram poudariti, da smo v Mercatorju - mislim na obvladujočo družbo, naleteli na zelo visoko pripravljenost vodstva in vseh zaposlenih, da svoje utečene navade spremenijo in jih podredijo zahtevam kakovosti, ki jih opredeljuje mednarodni standard ISO 9001. Obvladujoča družba je bila vzročni primer uvajanja kakovosti, ki se bo ponavljal v ostalih trgovskih družbah. O Mercatorju smo dobili sodelavci inštituta izredno pozitivne vtise in glede na realno, vendar ambiciozno postavljeno zahtevo po celoviti kakovosti, pričakujem, da se bo Mercator potegoval tudi za pridobitev poslovne odličnosti,« je še povedal dr. Dolinar. Sicer pa več o projektu kakovosti objavljamo v posebnem članku. Vesna Bleiiveis Dobili smo strategijo izgradnje Mercatorjevega informacijskega sistema Franc Kodela Prvič, odkar v Mercatorju gradimo informacijske sisteme, smo dobili celovit dokument, ki ureja izgradnjo informacijskega sistema koncerna Mercator. Strategijo sva pripravila skupaj z mag. Janezom Bercetom. Po razpravi in sprejemu na Projektnem svetu za razvoj informacijskih sistemov, so jo potrdili še direktorji družb. Uprava PS Mercator pa je strategijo izgradnje informacijskega sprejela na seji 10.10.2000. Splošno mnenje vseh, ki so sodelovali pri nastajanju strategije je, daje napisana življenjsko. V celoti je usklajena z Mercatorjevo poslovno strategijo, hkrati pa je povsem uresničljiva, kar je velikokrat največji problem strategij izgradnje informacijskih sistemov. Zame je še posebej pomembno dejstvo, da smo s strategijo popolnoma uskladili poglede na izgradnjo informacijskegasistemavMercatorju. Osnova strategije Temelj strategije je Mercatorjeva poslovna strategija. Posebne projektne skupine so pripravile podrobnejša izhodišča in usmeritve za ključna poslovna področja (blagovno poslovanje, finančno-računovodski IS, upravljanje kadrov). Upoštevano je bilo obstoječe stanje informacijskih sistemov in tehnološki trendi na področju informacijske tehnologije. Strategija podaja načela razvoja ter plan projektov na področju informatike. Obseg strategije Razvoj informacijske tehnologije je v zadnjih letih izredno hiter, tempo sprememb se še povečuje. To velja tudi za Mercatorjevo poslovno okolje. Tehnološke napovedi za obdobja, daljša od treh let, so nezanesljive. Zato se sprejeta strategija omejuje na časovni okvir treh let, do vključno leta 2003. Dokument pokriva strategijo informatike za celotni Mercator z vidika vodenja skupine. Vključuje torej tudi rešitve za podporo skupnih funkcij kontrolinga na ravni celotnega Mercatorja. Z vidika informacijske podpore izvajanju poslovnih procesov pa strategija vključuje sedem trgovskih družb v Sloveniji, za ostale pa podaja razvojna načela, ki j ih je potrebno upoštevati ob povezovanju v koncern Mercator. Povzetek strategije Osnovni dejavniki, ki določajo strategijo izgradnje informacijskega sistema skupine Mercator, so poslovna strategija Mercatorja, obstoječe stanje poslovnih procesov in informacijske tehnologije ter pričakovani trendi informacijske tehnologije. Mercatorjeva poslovna strategija opredeljuje temeljne strateške cilje in informacijska tehnologija igra pomembno vlogo pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Posebej to veljazaciljevzvezispovečevanjem kakovosti ponudbe in zadovoljstva potrošnika ter povečevanjem poslovne učinkovitosti. ZgodovinaMercatorjasezelo močno odraža v njegovem informacijskem sistemu, ki je rasel od spodaj in je dokaj heterogen. V zadnjem času poteka intenzivno poenotenje sistemov, najhitreje na področju finančno-računovodskega poslovanja, vedno bolj tudi v blagovnem poslovanju-Značilno je, da je uspešnost uvajanja novih in enotnejših rešitev odvisna od pripravljenosti za izboljševanje in poenotenje poslovnih procesov, kar mora biti v Mercatorju zavezujoče. Poslanstvo in vizija Mercatorja med drugim poudarjata zahtevo p° Mercatorjevi primerljivosti z najuspešnejšimi evropskimi trgovskimi verigami. Razvojni trendi trgovinske tehnologije postavljajo zahtevo p° tesni navezanosti informatike na poslovno strategijo, ob povečanem vlaganju na osnovi ekonomske upravičenosti. Informatika m komunikacije bodo ključnega pomena za zmanjševanje stroškov in obvladovanje blaga in storitev. Podobno veljaza povezovanje z dobavitelji-Nabava integriranih programskih paketov ne bo prevladujoči trend-Razvoj elektronske ngovine bo težji, kot so v svetu pričakovali, pomembna bo integracija različnih prodajnih kanalov. Temeljni cilji informatike v koncernu Mercator so naslednji: * Podpora upravljanju in odločanju: zagotavljanje kakovostne informacije za poslovno odloč- anje in vodenje (upravljanje sistema, kontroling skupine). Ta cilj bomo uresničevali s projekti strateškega kontrolinga na ravni skupine, z razvojem podpore za upravljanje blagovnih skupin (categoty management), z nadaljnjim razvojem podatkovnega skladišča in s strateškim kadrovskim informacijskim sistemom. ■ Podpora učinkovitosti poslovnih procesov: z informacijsko podporo in avtomatizacijo povečevati učinkovitost delovnih procesov (načrtovanje procesov, implementacija, izvajanje). Izvajala se bo z vrsto projektov na blagovnem, finančno-računovodskem in ostalih področjih. ■ Podpora poenotenju: podpirati procese poenotenja v skupini Mer' cator. Vse nove rešitve za podporo poslovanju bodo razvite enotno za vse trgovske družbe. Razvojna načela, na katerih bo temeljila izvedba predložene strategij6’ posebej poudarjajo, daje potrebno hkrati z razvojem informacijske rešim6 urediti in poenotiti poslovne procese. Poenotenje procesov in s tem povezan razvoj informacijske podpore bo potekal od spodaj navzg01) razvoj informacijske podpore za upravljanje pa od zgoraj navzdol. Ram0) bo temeljil na lastni ekipi za vitalna področja (podpora upravljanj11’ blagovno poslovanje, finančno računovodsko poslovanje, infrastruktura); Izgradnja rešitev ne bo temeljila na nakupu integriranih paketov, temvet na integraciji lastnih in kupljenih rešitev v okviru skupne arhitektur6’ Zagotavljanje rešitev za tujino bo temeljilo na zunanjih izvajalcih- ^se anice skupine (koncerna) bodo morale upoštevati povezovalne tandarde za potrebe upravljalskih informacij. Uvajanje novih tehnologij odvisno od zrelosti, preizkušenosti in ekonomske upravičenosti. hitektura informacijskega sistema skupine je zastavljena na treh ravneh, otnji nivo obsega rešitve za obvladovanje skupine s finančno-novodskega, blagovnega in kadrovskega vidika. Vanj sepovezujejo družbe skupine (koncerna). V drugem nivoju so uporabniške rešitve sk^P°ro poslovnim procesom v trgovskih družbah. Pod njimi pa so pde rešitve in registri. Predvidena je računalniška izmenjava podatkov 0|jem, tako medorganizacijska (»business to business«) kot internema cUstorner to business«). rganiziranost IS (informacijskega sektorja) ostane enaka kot do sedaj in po potrebi kadrovsko okrepi. Ker bo poenotenje poslovnih procesov J no za uspeh strategije, predvidevamo tesnejše vključevanje in u at>ni^ov v načrtovanje poslovnih procesov in informacijskih rešitev in ' ^arno vi°g0 lasmilca procesov, ki odgovarja za poenoteno, učinkovito ^ onomično odvijanje poslovnih procesov. ^ategijaje zastavljena tako, dajo je možno uresničiti in hkrati zagotoviti ^irih*16110 0^ratovanje obstoječe informacijske podpore. Potekalo bo na • Tek v z • V°Ce ^otavljanje rednega obratovanja obstoječih aplikacij , |ndjnejšimi popravki. da JTIanhanje števila različnih aplikacij za iste poslovne procese, če se le ^dob'6110 re**';ev' ^0I: ena rešitev je dopustna le v prehodnem hb ' (Iziema )e POS blagajna, kjer arhitektura namenoma omogoča • °r ln integracijo več rešitev). k pstrateških aplikacij odzgoraj. renova ali izdelava novih procesnih aplikacij od spodaj. Pri, ‘čakuip Pom . ’ Utl uouo Ki|ucna tveganja pri uiesmcevanju strategije n0v, Uanje kadrov, (ne)poenotenost poslovnih procesov ter nenadne °Sred vVe spremembe. Tveganja bomo zmanjševali predvsem z Poslo°tOCeniem na naji30^) prioritetne naloge, s tesno navezavo na oIno strategijo, z uveljavljanjem vloge lastnika procesov in Casriim vključevanjem informatikov v načrtovanje sprememb. Glavnina razvoja računalniških rešitev se bo v skladu s predloženim seznamom projektov odvila do konca leta 2001. Popolna in celovita uvedba rešitev v tekoče poslovanje pa bo počasnejša in bo potekala do leta 2005. Ključni projekti strategije Projekti so razdeljeni v štiri skupine oziroma informacijske podsisteme: 1. Blagovni informacijski sistem: * pogajanja in sklepanje pogodb in drugih dogovorov ■ enotna nabava ■ centralna administracija maloprodaje ■ centralna kalkulacija ■ POS sistemi za male poslovalnice ■ podatkovno skladišče blagovnega poslovanja ■ izgradnja enotne podpore za procese prodaje na debelo in distribucije 2. Finančno računovodski informacijski sistem: ■ strateški kontroling * upravljanje z blagovnimi skupinami - Categoty management ■ enotna podpora poslovnih procesov FRIŠ ■ enotno upravljanje z denarnimi tokovi trgovskih družb 3. Kadrovski informacijski sistem: ■ operativni kadrovski informacijski sistem (KIS) ■ strateški KIS 4. Infrastrukturni projekti: ■ povezava prodajaln v Mercatorjevo omrežje ■ varnost dostopa do Mercatorjevih informacijskih resursov ■ Upravljanje in nadzor informacijskega sistema ■ sistem za merchandising ■ skupinsko delo RIP—računalniška izmenjava podatkov Enotna nabava je ključni projekt Svetovni trendi v trgovini gredo v smeri oskrbovalnih verig, preko katerih se učinkovito odziva na zahteve potrošnikov ob čim manjših stroških. Poslovni sistem Mercatorje nastal iz številnih zelo različnih družb, ki so vsaka zase imele ustrezno informacijsko podporo, nekatere na zelo visoki ravni. Z reorganizacijo Mercatorja, ki je zaživela 1.1.1996, so nastale popolnoma nove razmere, ki zahtevajo v prvi vrsti obvladovanje blagovnih tokov na ravni dobavitelja in izdelka (artikla). Danes je obvladovanje blagovnih tokov zaradi koncepta upravljanja blagovnih skupin - category managementa, še dodatno pridobilo na teži. Vsebina projekta enotne nabave Projekt enome nabave ali krajše enomo nabavo razumemo v Mercatorju kot temelj celotnega procesa pretoka blaga od dobavitelja do končnega kupca - potrošnika. Gre za proces, ki zajema: ■ izbiro dobaviteljev ■ izbiro izdelkov (artiklov) ■ določanje veleprodajnih asortimajev ■ določanje asorrimajev direktnih dobav, ■ določanje maloprodajnih asortimajev, ■ določanje cenikov (vrste cenikov) ■ določitev postopkov in pravil kalkulacij, * sklepanje pogodb z dobavitelji. Vsi podatki, ki nastanejo v tem procesu, so zapisani v registru enotne nabave. Zbirajo se samo enkrat za vse uporabnike in se nato pošiljajo vsem uporabnikom. Za vse segmente tega procesa seveda potrebujemo ustrezno informacijsko podporo. Organizacijsko tehnični pogoji, potrebni za delovanje enotne nabave Velikokrat seje že pokazalo, da mnogi projekt enotne nabave razumejo napak. Razumejo ga namreč kot informacijski projekt, v resnici pa je to projekt, Iti v osnovi spreminja poslovni proces. Namesto nekontroliranega in neenotnega procesa, enotna nabava zahteva strogo kontroliran in poenoten proces. Da bi lahko tak projekt izpeljali, morajo biti zagotovljeni naslednji temeljni organizacijsko tehnični pogoji: ■ osvojitev koncepta enotne nabave * ureditev odnosa z dobavitelji ■ organiziranje ustreznih služb in oddelkov (administracija enotne nabave) ■ Zagotovitev informacijske infrastrukture: ■ računalniki, ■ komunikacije, ■ elektronska pošta, ■ izdelava aplikacije enotne nabave, povezava z ostalimi aplikacijami (POS, distribucija-VP, podatkovno skladišče,...) Trenutno stanje projekta enotne nabave S projektom enotne nabave smo začeli v letu 1998. Projekt se je zaradi različnih razlogov, v glavnem pa zaradi nujnih prioritetnih nalog (pripojitve družb, DDV leto 2000), odvijal sorazmerno počasi. Menim, da je kljub temu do sedaj storjenega veliko, in sicer: ■ enotni register parrnerjevzbazo dobaviteljev innjihovega nabavnega prometa za vse Mercatorjeve družbe ■ tehnično in tekstilno skladišče (Nanos) je vključeno v enotni register izdelkov od 1.11.1999 in danes je v njem registriranih 51.338 izdelkov ■ v skladišču tehnike družbe Mercator SVS so v enotni register izdelkov vključeni štirje oddelki ■ 45 prodajaln zli direktnimi dobavitelji je vključenih z vsemi fazami v enotno nabavo; vključevali smo jih postopoma od 1.3.1999 ■ Intersport deluje od 18.9.2000 preko enotnega registra izdelkov z 10.000 izdelki ■ uredili smo 85.000 izdelkov, kar je osnova za nadaljnje delo - uvajanj2 veleprodajnih skladišč v enotni register izdelkov ■ v okvir enome nabave štejejo tudi sistemi za naročanje, ki smo jih letos vpeljali v okrog 100 prodajalnah. Načrtujemo, da bo informacijska podpora, ki jo razvijamo sami, končana do 30.9.2001. V uporabniškem smislu pa je zaključek projekta veliko bolj oddaljen. Zelo pomembno je vedeti, daje projekt enorne nabave lahko sam sebi namen, če ni povezan z ostalimi projekti oziroma aplikacijami. To je na eni strani s centralno administracijo maloprodaje in POS sistemi v vsaki prodajalni, na drugi strani pa s podatkovnim skladiščem blagovnega poslovanja. To pa za skupino Mercator pomeni postavitev okrog 600 manjkajočih POS sistemov v maloprodaji P vključitev obstoječih 300 POS sistemov v sistem enotne nabave. Vse to smo v strategiji načrtovali do konca leta 2005. Pospešitev uresničitve projekta Obvladovanje blagovnih tokov je za Mercator ključnega pomena-Zaključek projekta v letu 2005 je zelo daleč in kot vedno se lahko pojavijo tudi zamude. Zaradi tega je prevladalo spoznanje, daje potrebno projekt uresničiti v najkrajšem možnem času, kar je odločno zahteval predsednik Mercatorjeve uprave Zoran Jankovič. Prenovljena projekm2 skupina za enotno nabavo je že obravnavala idejni osnutek načrta, kj predvideva zaključek projekta enotne nabave s spremljajočimi projekti do konca leta 2002. Določitev natančnega roka je stvar projektnega načrta z vsemi podrobnostmi in pogoji. Po dosedanjih izkušnjah v zvezi s tem projektom pa so odločilni dejavniki za uspeh naslednji: ■ strogo profesionalno vodenje projekta s sprotnim poročanjem 0 odmikih in vzrokih za odmike ■ popolno poenotenje procesov ■ dosledno zagotavljanje človeških virov pri uporabnikih in v informatik* ■ maksimalno zunanje izvajanje z že preizkušenimi izvajalci Aktivnosti lahko razdelimo v dva dela: m priprava vseh potrebnih osnov za projekt (okvirni rok do 30.09-2001) ■ množično uvajanje novih POS sistemov in vključitev obstoječih sistemov v sistem enotne nabave (okvirni rok do 31.12.2002) Da bi si lažje predstavljali za kakšen zalogaj gre, naj bo dovolj podatek h*1 bo potrebno v času množičnega uvajanja POS sistemov, vsak teden vključiti 18 (osemnajst) POS sistemov povezanih v sistem enome nabave- Do sedaj smo j ih uvajali približno toliko na leto. Namesto zaključka Že do sedaj je veljalo enomo prepričanje, da potrebujemo enomo naba*'0 in vse ostalo, potrebno za obvladovanje blagovnih tokov. Žal rrm0?1 uporabniki tega projekta do sedaj niso vzeli za svojega. Prepričan sem-smo s postavitvijo projekta na prvo mesto prioritetne lestvice razvojni*1 nalog, zagotovili realne možnosti za njegovo pravočasno izvedbo. Franc Kodela, direktor sektorja za informatiko ^ Sistem kakovosti ISO 9001 - do poslovne odličnosti dveh letih intenzivnega dela na projektu ISO 0001 v trgovskih družbah koncerna (skupine! Mercator, je družbi Mercator, d.d. uspelo pridobiti certifikat sistema kakovosti ISO OQQ|, Vpeljan sistem kakovosti pa prav gotovo . ki končni cilj, ampak je temelj za neprestano ‘zboljševanje kakovosti in odskočna deska do poslovne odličnosti. ® odločitvi za kakovost Pred dvema letoma se je uprava Mercator, d.d. skupaj z vodstvi ostalih ^rg°vskih družb odločila za projekt “Kakovost ISO 9001 v trgovskih uzbah skupine Mercator« s ciljem razviti in uvesti sistem kakovosti ^skladu s standardom ISO 9001 v vsaki trgovski družbi skupine ercator. Odraz projektnih aktivnosti je enaka dokumentacija ovosti in enakost oziroma poenoten potek poslovnih procesov v ''seh trgovskih družbah. V projekt so bile vključene trgovske družbe: ^ ercator, d.d., Mercator SVS, d.d., Mercator Dolenjska, d.d., Mercator egro, d.d., Mercator Modna hiša, d.o.o, Trgoavto, d.d. ^rnaju leta 1999 sta se projektu pridružili Mercator Goriška, d.d. in ^ ercator Gorenjska, d.d., v avgustu leta 2000 pa še Mercator Pula, '°-o. in Mercator Tržni centar Sarajevo, d.o.o. ‘‘otek dela rojekt je bil obsežen, zato smo pripravili poslovnik projekta ISO 1 j v katerem smo opredelili udeležence v projektu, njihove naloge b pooblastila ter aktivnosti in terminski plan izvajanja projekta. ^ fuzbah so bili imenovani: svet kakovosti družbe, koordinator ovosti družbe in njegov namestnik ter vodja dokumentacijskega eiltra družbe. Najobsežnejše delo je predstavljalo izdelovanje, Pogledovanje in usklajevanje dokumentov sistema kakovosti, ki so ga pravili sodelavci, ki najbolje poznajo ali pa vodijo posamezne poslovne *' arije (maloprodaja, logistika, marketing, nabava,...). Da bi bilo s e 0 bolj učinkovito in z vidika standarda ISO 9001 kar najbolj °^ovno, sta bila k sodelovanju povabljena tudi dva zunanja V0r ■ Ca’ dol *rU Pr°iekta 80 se dokumenti sistema kakovosti, vpeljali bil' rnenbrani postopki, potekalo je usposabljanje za kakovost, ki je bamenjeno vsem zaposlenim v družbi, opravljena je bilazunanja s°ja sistema kakovosti ISO 9001. V da bi dokumenti postali dostop11* sleherni poslovalnici, kar aplikacij* ACHIEVER+ tudi omogoča (uporab* interneta). Z razširitvijo aplikacije bo smiseln* uporaba tudi ostalih modulov apl*' kacije ACHIEVER+. Tu mislim pred' vsem na obvladovanje neskladnosti in korektivne ukrepe. Ravno na tem področju lahko Mercator privarčuje velika sredstva in oblikuje bolj tekoč poslovni proces.. ISO 9001 kot odskočna deska do poslovne odličnosti Vpeljan sistem kakovosti ISO 9001 ni končni cilj, ampak je le osnova za staln° izboljševanje kakovosti in odskočn* deska do poslovne odličnosti. Poglejmo nekaj standardov, k* nadgrajujejo sistem kakovosti ISO 9001: ■ HACCP (Hazard Analysis Critical Control Points) je sistem- k* ornogoča identifikacijo, ugotavljanje lri nadzor tveganj povezanih z Varnostjo živil B ISO 14000 nadgrajuje sistem takovosti v smeri ravnanja z okoljem ln se nanaša na vse delovne procese lri aktivnosti v družbi. Upošteva Veljavno zakonodajo in ščiti vse 2a)nceresirane stranke (kupce, lasmike, ■^poslene in okolje) a SA 8000 je sistem kakovosti, ki definira zagotavljanje primernih Pogojev za zaposlene v družbi pa tudi Pri dobaviteljih. * OHSAS 18001 je sistem po-klicnega zdravja in varnosti, katerega narnen je odpravljanje nevarnosti, ki vplivajo na zdravje in varnost zaposlenih ^menimo pa lahko še evropsko tlagrado za kakovost (EFQM), metode samoocenjevanja poslovne odličnosti, izdelavo uravnoteženega izkaza,... Sistem kakovosti bomo nadgrajevali Postopoma. Prva nadgradnja bo Uvedba sistema HACCfi ki jo zahteva ^udi Zakon o zdravstveni ustreznosti nril in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v S|dk z živili” (U.l.št. 52 / 13-06.2000/ str.: 6949-6955). nhteve tega zakona bodo morala P°djetja izpolniti do 31.12.2002. družbi Mercator, d.d. že pri-Pravljamo projekt implementacije HACCP-a sistema kakovosti Praksi se že kažejo pozitivni učinki aJanja sistema kakovosti, ki se azajo predvsem v transparent-poslovanju, enostavnejši ^unikaciji znotraj skupine Mercator in z dobavitelji ter poslovnimi P rtnerji. Z učinkovitim izvajanjem korektivnih ukrepov, na podlagi ezenih neskladnosti in ugotovitev presoj, lahko sistemsko 'firjerno stroške poslovanja. Sistem kakovosti po ISO 9001 je od naroc^n^ standard, zato bo družba lažje navezovala partnerske Se s svojimi dobavitelji in ostalimi poslovnimi partnerji. ^Pridobitvijo certifikata ISO 9001 v trgovski družbi Mercator, d.d., Projekt zaključuje. Projekt je potekal po časovnem načrtu in dosegel ^ Jencilj- vdružbiMercator, d.d. je uveden sistem kakovosti v . u s standardom ISO 9001, poslovni procesi so dokumentirani mP0enoteni. Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije izroča listino Med gosti na podelitvi tudi Adolf Osterc in Miran Goslar Sistem kakovosti je v Mercatorju mlad, zato bo potrebno še veliko naporov za njegovo utrditev in nadgradnjo. Pri projektu je sodelovalo veliko število sodelavcev - od vodstev družb do izvajalcev posameznih aktivnosti. Vsak med njimi je prispeval svoj delež k uresničitvi skupnega cilja - Mercatorjevi kakovosti. Božo Virant dni za rdečimi baloni Trgovci imajo različne zaščitnike, svetnike in bogove, ki po ustreznih priprošnjah varujejo njihovo poslanstvo in skrbijo, da jim posel cveti. Mercator iz Šmarij pri Jelšah bo moral med svoje zaščitnike uvrstiti tudi gradbince in druge izvajalce del, občinske uradnike ter svoje sodelavce, ki so v devetdesetih dneh postavili, opremili, napolnili in odprli Mercator Šmarje pri Jelšah. Rdeči baloni so poleteli v zrak 29. junija letos, ko je občina Šmarje pri Jelšah praznovala svoj praznik. Po šmarski občini in tudi v sosednje so zanesli Mercatorjevo naznanilo začetka del na gradbišču novega Mercator centra. Takrat je bila tudi dana obljuba, da bo center nared do sredine jeseni. Nejeverni Tomaži so zmajevali z glavami. Objekt pa je rasel hitro in natančno po določenih terminih. Temu je botrovala tudi skrbno pripravljena lokacijska in gradbena dokumentacija, ki so jo strokovno in korektno pripravili občinski upravni in drugi organi. Občina je Mercatorjevo naložbo obravnavala z veliko naklonjenostjo, ker je razvoj občine njena primarna skrb. Marjat investitorji so vabljeni in zaželjeni, vendar sami odgovorni za ponudbo »Zelosem zadovoljen«, je na otvoritveni slovesnosti dejal šmarski župan in donosnost naložbe. Polja in travniki, na katerih se bo širila šmarsko Jože Cakš, »daje Mercatorjeva obljuba izpolnjena. Z novim trgovskim »gospodarska cona« bodo dobila nove vsebine, take, kijih prebivalci objektom smo obogatili nde okolje, prebivakemje zagotovljen nakupovalni potrebujejo. Naj bo Mercator centerprava in dobra naložba najboljšega standard,^ enak mestnemu. Veseli me, da bodo v Mercatorjevi neposredni soseda, naj bo prijazno domovanje zaposlenim in potrošnikom. V njem bližini se rasli novi gospodarski objekti in nove dejavnosti, ki bodo naj vlada prijazna medsebojna naklonjenost vseh, ki se bodo tu srečevali prispevale k razvoju občine. Naloga občine je zagotoviti pogoje za razvoj, ob nakupih ali drugačnih priložnostih.« Mercatorjev prodajni standard je povsod enak pogovoru z drugim pomembnim in slavnostnim govornikom, tedaj sai a’ktor)em dmžbe Mercator Jelša Marjanom Babičem, smo o ^ centru izvedeli: »Osrednja prodajalna v centru j e okoli 1000 ratnih metrov velik supermarket. Ob njem so še drugi lokali — , jalna tekstila s celotnim asortimajem Mercatorjeve blagovne znamke niba> prodajalna »vsepo 199 tolarjev«, prodajalna daril in drugih 1 n^^h^K^dnski lokal. Vse skupaj je pod Mercatorjevo streho dobrih *vadratnih metrov sodobnih prodajnih in skladiščnih površin. ^ Parkiriščujeprostora za več kot sto jeklenih konjičkov. Prepričan sem, Cen^>onudba bogata, kakovostna in cenovno konkurenčna in da bo spolnilpričakovanja kupcev. Supermarketje v celoti opremljen po Mercatorjevih standardih, ponudba v njem je tako za plitvejše kot za bolj napihnjene denarnice. Zaposleni bodo morali poskrbeti, da bo 400 milijonov tolarjev, kolikor je veljala naložba, oplemenitenih tudi z njihovim znanjem, prijaznostjo in posluhom za želje in navade kupcev. Teh je na našem območju okoli 10.000 in vsi so pozdravili današnji Mercatorjev veliki prihod v Šmarje.« 22 članski kolektiv Mercatorjevega supermarketa vodi poslovodkinja Marija Strmčnik. Z Zoranom Jankovičem in Stankom Brodnjakom je prerezala rdečo pentljo in povabila zbrane na ogled. Mnogim sta ponudba in razsežnost sicer relativno majhnega centra, zaprla sapo. Trgovina s tekstilom Poslovodkinja Marija Strmčnik Med prvimi obiskovalci je zavladalo naV' dušenje. »Da bi bilo tako vedno, se bomo trudil Danes nas razganjata ponos in čast, da sm° v Mercatorju, da smo prevzeli vlago in odgovornost za najboljše sosedstvo. To ni odgovornost sctm0 do naših sokrajanov, temveč odgovornost do vseh do katerih seže glas o nas. Dolžni smo poskrbet1 tako za zahtevnega kot manj zahtevnega kupet1’ obema omogočiti, da se prepriča v našo kakovost in v naše spoštovanje njunih zahtev in željov1 »Sončen dan je dobro znamenje, sodelovanje s sončnimi, Mercatorjevimi ljudmi, je tob° poslovno kot osebno zadovoljstvo,« je Zoran Jankovič. Vesna Blei^ t Ena ni nobena, so rekli na Ptuju in pokazali še blagovnico Komaj so si gostje dobro Vdahnili od otvoritve Mercator Centra v Šmarju pri Jelšah, že le uprava Mercator SVS vabila na ogled in pol uradno otvoritev Prenovljenega pritličja ptujske blagovnice, njenega obnovljenega pročelja in okrepčevalnice Pepsi Panda. 27. oktobra 2000 je bilo na šmarskem in ptujskem koncu res kaj videti! tn blagovnico se je prenavljala postopno in dlje časa. Najprej je bilo prenovljeno drugo nadstropje, kjer prodajajo predvsem pohištvo, P°tem prvo nadstropje, kjer domuje tekstil ln nazadnje je prišlo na vrsto pritličje s ^arnopostrežno trgovino in pročelje. bnja blagovnice Milan Petek je žarel od zadovoljstva. »V pritličju smo prenovili Sarnopostrežbo, uredili oddelka s kozmetiko ln darili. Zaradi ureditvenih del nismo izgubili niti enega prodajnega dneva in tudi na višino Pr°rneta dela niso vplivala. Bil je že čas, da se Posodobimo. Posebnega povečanja prometa ne Pričakujem, saj bo glavnina kupcev ostala ^nnka in tudi segala bo večinoma po istem a§u kot doslej.« 'j er ie ptujska blagovnica zgrajena in v davnega leta 1972 in je bila za tiste Case Vehka in pomembna naložba takratnega P°djetja Mercator Panonija, predhodnika j^e niške družbe Mercator SVS. To je bil čas, So se še celo izbrani državljani vozili z ^stavami, princi, fički« in jih ponosno koščene razkazovali na parkirišču pred ^ agovnico, kije dominirala pred vstopom v 0 ptujsko mestno jedro. Pravijo, daje bil P cas za trgovino. Pa, saj je današnji tudi u* le vloge sta kupec in trgovec zamenjala, stih letih je bil čaščen trgovec, danes je . iagovnici je okrepčevalnica Pepsi Panda, Je ptujsko podjetje Pekarna Ptuj povsem n°vilo in slovesno odprlo 27. oktobra. Blagovnica leta 1972 Blagovnica danes Otvoritev okrepčevalnice in ogled pritličja blagovnice je bil dogodek' ki je v prijazno večerno druženje popeljal politično in gospodarsko pomembne osebnosti Ptuja na čelu z županom Miroslavom Lucije111 in gostitelje. Voščila in dobre misli, ki so si jih izmenjali govorci, uaj postanejo »meso«. Praznični dan je 28. oktobra Mercator namenil tudi prebivalce111 Ptuja in okolice. V izložbah blagovnice so letošnjo zimsko mod0 pokazali manekeni, ki so prevzeli vlogo izložbenih lutk, vrtelo se je kolo sreče, srečo so prinašali leteči baloni... bilo je vsega, največ pa Mercatorjeve prijaznosti. Vesna Pri Mercatorju, Mojcej, tam te najrajs počakam Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem sta bila v tednu od 9. do 16. novembra v znamenju Mercatorja. Na otvoritvah novih centrov so se srečali predstavniki obeh mest, vodilni koroški in Mercatorjevi gospodarstveniki, zvezdniki popularne glasbe, potrošniki... Tako obljube kot pričakovanja so bila velika. Najboljši sosed jih je povsem •zpolnil. Potrditev je spontan aplavz vseh, ki so vstopili v nova objekta. Mercator še posebej dragocen aplavz potrošnikov. Oba centra sta rezultat Mercatorjeve razvojne strategije, katere cilj je: v Vseh slovenskih regijskih središčih mora stati Mercatorjev nakupovalni Center, primeren lokalnemu okolju. Slovenjegraški in ravenski nakupovalni center sta praktično hkrati rasla in bila deležna velike Podpore občinskih oblasti. Na Koroškem doslej Mercatorja ni bilo in tako je z otvoritvijo »pokrita zadnja bela lisa«. "Moj dom je tam, kjer je Mercator«, se je na dobrodošlici v obeh koroških občinah odzval predsednik Mercatorjev uprave Zoran Jankovič. »Tudi Korošcem Mercator prinaša vse, kar kot najboljši sWenski trgovec nudi prebivalcem drugih območij, ki centre že Poznajo. Na obmejnem območju se mora še posebej potruditi za Mkovostno in cenovno konkurenčno ponudbo, prostorsko in človeško Prijaznost. Potrošnik dobro ve, kaj ponuja trgovec čez mejo in zato rtora Mercatorjeva ponudba presegati tujo. To je naša zapoved, zapoved, ki jo morajo spoštovati vsi zaposleni, Id delajo v novih koroških centrih, izpolnjevanje Mercatorjevih obljub potrošniki sodite vsak dan, opozarjajte nas na svoje želje in zahteve. Le z vami smo jutri lahko še °ljši kot smo danes.« Mercator Center Slovenj Gradec kJd začetka gradnje do otvoritve 6.000 kvadratnih metrov velikega objekta Mercator Centra Slovenj Gradec in ureditve celotnih 19.000 adratnih metrov površin, je minilo sedem mesecev. Veliko zaslug za er potek gradnje in ureditev potrebne prometne infrastrukture z o olico, je na strani upravnih organov Mestne občine Slovenj Gradec, Posebej župana Janeza Komljanca, izvajalca del Splošnega gradbenega Podjetja Kograd IGEM z vodjem operativne skupine Dušanom Osekom, projektantke arhitektke Tanise Benulič in njenih sodelavcev z Mercator Optime. Vsi so ob otvoritvi prejeli posebne priznanja za obl^ ^ Prokes*onalno korektnost se je Mercator mestnim astem zahvalil z donacijami slovenjegraškemu pihalnemu orkestru, r|daciji akademskega slikarja Karla Pečka, rokometnemu klubu revent in galeriji. . ^eg našega hipermarketa, ki je odlično založen z več kot 12.000 e ta za dnevno preskrbo in vsem, kar gospodinjstvo potrebuje, je v ^taru Še cela vrsta drugih trgovin. Ponudba v centru resnično omogoča Ptavi družinski nakup. Od obleke in obutve, do bančnih storitev. !\/fterSP0rt’ Modiana, Trgoavto in vrtnarski center Aura so železni del ercatorjeve ponudbe. rganizacijsko Mercator Center Slovenj Gradec sodi v obvladujočo t>o Mercator, d.d., vodi ga Peter Kocin, ki je hkrati poslovodja Mercator Center Slovenj Gradec hipermarketa in odgovoren za območje Koroške. V hipermarketu je zaposlenih 36 delavcev, sicer pa je v celotnem Mercator Centru dobilo zaposlitev 120 Korošcev. Župan občine Slovenj Gradec je v otvoritvenem nagovoru poudaril odprtost in potrebo Koroške po naložbah, ki prinašajo nova delovna mesta in hkrati v okolje prinašajo standard, ki so ga potrošniki deležni v velikih mestih. Mercatorjeva naložba - slovenjegraški nakupovalni center je zanesljivo naložba, ki to potrebo Korošcev celovito zadovoljuje. Otvoritveno slovesnost je popestrila koroška rojakinja gospa Štefka Kučan, ki je namesto slovesnega rezanja traku izbrala 51 rdečih balonov, znamenj, da je Mercator Center Slovenj Gradec odprt. Mercator Center Ravne na Koroškem Po besedah ravenske županje Ivane Klančnik, je Mercator tudi v Ravnah na Koroškem dobrodošel in zaželen sosed. V dobro mu gre, da je center postavil na zapuščenem prostoru, ki je že spominjal na odlagališče in temeljito spremenil podobo kraja. Zagotovil je nova delovna mesta, prebivalcem Mežiške doline pa ponudil nakupovalni standard in bonitete, ki so jih doslej poznala le večja središča. Nastop domačinke Marte Kos, podpredsednice Gospodarske zbornice Slovenije, je bil prijazen, duhovit in tudi zbadljiv komentar na račun lokalnih prilik in Mercatorja. V koroškem narečju je z nečakinjama uprizorila pravi mali show, ki je požel buren aplavz občinstva. V vlogi podpredsednice Gospodarske zbornice Slovenije pa je z resnimi besedami poudarila Mercatorjev vzpon, uresničevanje njegove strategije doma in v tujini. Tudi na Ravnah se je Mercator izkazal kot dober sosed in donacijo namenil sanaciji ravenskega gradu, v katerem domujeta Koroška knjižnica dr. Franca Sušnika in Koroški muzej - osrednji ustanovi, ki Arhitekta Tanisa Benulič Štefka Kučan in Janez Komljanec Maja Pučko Gnamuš, Ivana Klančnik in Marta Kos v ravenskem centru •> Donacija fondaciji akademskega slikarja Karla Pečka Pričakujejo vas v ravenskem centru Donacija za obnovo ravenskega gradu Mercator Center Ravne na Koroškem hranita koroško kulturno dediščino. »Pokazali ste, da imate dušo, kar si v imenu vseh Korošcev zaslužite še posebno priznanje,« je v zahvali za donacijo dejala ravenska županja. Ravenski center je po površini manjši od naših običajnih centrov. Celoten kompleks meri nekaj čez 8.000 kvadratnih metrov, center pa pokriva 2.200 kvadratnih metrov. V njem je nekaj več kot 1.700 kv/ m namenjenih, hipermarketu, v ostalih prostorih pa so še trgovine Trgoavta, manjša sestra Modiane Modina, kavarnica Santana if trgovina z računalniško opremo ter telefonijo. V hipermarketu je zaposlenih 26 delavcev, v celotnem centru pa 45 delavcev. Hipermarket vodi poslovodkinja Maja Pučko Gnamuš. Obe otvoritveni slovesnosti sta se nadaljevali z družabnimi prireditvami’ za potrošnike. Zvezdi sta bili nedvomno Helena Blagne-Zaman m Irena Vrčkovnik. Kakorkoli obračamo, Korošci imajo najraje svoje prelepe melodije in zato sta med občinstvom najbolj »užgala« oktet3 Lesne iz Slovenj Gradca in Kograda z Raven na Koroškem- E)’ Mojcej... pri Mercatorju te najrajš počakam. Te pa še ni napisal nihče’ Vesna Bleiuxis Mercatorjev obraz Le kdo ne pozna Mercatorjeve Modne hiše v Ljubljani, ostarele dame med blagovnicami v centru mesta Ljubljane, ki je kljub svojim 38 letom, ob temeljiti prenovi leta 1990, še vedno privlačna in dobro založena trgovina, ki ponuja kupcem lepa in kakovostna oblačila. Pestra ■zbira ženske in moške konfekcije, konfekcije za prosti čas, spodnjega perila, modnih dodatkov, kozmetike in še marsikaj zagotavlja, da bo kupec v njej našel kaj zase. ^ njeni zgodovini so bili vzponi in padci, vendar zlatega obdobja prvih dveh desedetij, žal, ne more več ponoviti. Bila je prva ljubljanska .. govnica s tekočimi stopnicami, v njej so se bila modna oblačila, ki Jtn v drugih ljubljanskih trgovinah ni bilo, vanjo so zahajali kupci, ki s° želeli biti moderno oblečeni. Starejši in ljudje srednjih let se še dobro JPominjamo fantastičnih izložb v pritličju blagovnice, zaposleni v lagovnici pa živahnega dogajanja v njej, ko so se prirejale številne rnodne revije za različne ciljne kupce. Jeh časov se z nostalgijo spominja tudi moj sogovornik 47-letni Jože Varc, današnji poslovodja hiše. Takrat je bil kot mlad trgovec zaposlen v Nami, čeravno si je želel delati ravno v Modni hiši, ki pa v tistem času I11 garala zaposlovati moških. Prodajalci so bili zaželeni le v tehničnih 111 športnih trgovinah. S tem dejstvom se je moral sprijazniti, zato je trgovino občudoval vsakič, ko je stopil vanjo ali hitel z dela mimo njene velike izložbe v pritličju, kjer sta danes prodajalni z delikates in p°zmetike. Z vlakom se je vozil v Litijo, kjer je živel s straši in bratom, av tam je v zgodnjem otroštvu začutil svojo poklicno nagnjenost, asproti otroškega vrtca je bila Mercatorjeva prodajalna s prijaznimi trg°vkami. Otroci so jih pogosto opazovali pri delu in na malega Jožka s° naredile tako močan vtis, da se je že takrat odločil, da bo trgovec. T h- a^0 se je tudi zgodilo. Po končani osnovni šoli je obiskoval poklicno trgovsko šolo v Ljubljani, zatem še poslovodsko in komercialno. V SVoJ* Poklicni karieri se je preskusil na več delovnih mestih. Delal je kot Podajalec tehničnega blaga, poslovodja športnega oddelka, vodja portnega programa in kot samostojni komercialist za žensko, moško ln športno konfekcijo v Nami. Prav pri komercialnem delu je dokončno Poznal, da mu je delo v prodajalni pisano na kožo. Zato je odšel za Poslovodjo Murine prodajalne v WorldTrade Cenrtu. Tu sije pridobil lcna znanja s področja poznavanja tkanin. Imel je tudi priložnost ^Poznati potek izdelave konfekcije, od nabave tkanin do računalniškega °)er>ja in šivanja vrhunskih izdelkov. Ker pa je bila ponudba v rgovini omejena le na enega proizvajalca, kar ga je v njegovi Vednosti že malo dolgočasilo, in ker se mu je ponudila prilož Prevzeti vodenje Modne hiše, ni okleval. Odločil se je za a kdor si neprizadeva, da bi bil boljši, tudi dober ni več. Energijo za delo in za številne obveznosti, ki so povezane z modo, si nabira na pogostih pohodih na Šmarno goro, z rolanjem in smučanjem- 1 K temu ga spodbujata mlajša hčerka gimnazijka Mateja in starejša, 20-letna Andreja, študentka visoke poslovne šole. Rad ima vse, kar je lepo. Naravo, romantične filme starejšega datuma, uživa na sprehodih po starem mestnem jedru zlasti v poletnem času, všeč sta mu Bled in Portorož, rad gre na dopust v Dalmacijo. Posebno mesto zavzema v njegovem življenju glasba, ki ga sprošča. Ob poslušanju Tine Turner napolni baterije, Tereza in Helena pa pobožata dušo. Še posebno rad se lepo oblači. In to izključno v Modni hiši. Obleke, hlače in jopici so z domačih logov, srajce, kravate in čevlji italijanski. Rad je v družbi mladih, na katere tudi prenaša svoje poklicne izkušnje, zato ni nič nenavadnega, da ima izpit za mentorja. Med mladimi se tudi sam počuti mladega. In tak je tudi njegov izgled. »Blond pramencki*, urejena frizura, vitka linija, iskriv pogled... Prodaja v Modni hiši, tako kot v ostalih prodajalnah v središču mesta, pada. Gospod Jože ima ideje za boljšo prodajo, vendar je v tej situacij* ni mogoče spraviti v življenje. Objekt Modne hiše je v denacionalizacijskem postopku. Prav ta črv ga kljub njegovemu optimizmu i*1 ljubezni do poklica, vse pogosteje grize. NadaRiht*r V deželi Kondorjev in dramatičen boj z višinsko boleznijo Nisem vam hotel vzeti duše indijansko vas Chivay me spominjajo petelini, ki so kikirikali tako “ubrano«, da so šli človeku lasje pokonci. Prvi snopi sončnih žarkov so plaho silili skozi lino pod vrati in se družili z drobci prahu. Nič, vstati ji0 treba, čeprav je glava težka in telo premrlo. Sele proti jutru sva se s Janjo navadila na pomanjkanje kisika, poleg tega pa naju je še pošteno Zeblo. Nočne temperature na višini dobrih 3.600 m rade zdrsnejo globoko pod ničlo, tudi tja do -30 Celzija in dve odeji skupaj s spalno Vrečo sta bili premalo za andski mraz. Simpatična izbica, ki nama jo je odstopila prijazna indijanska družina, je sprva sicer delovala toplo, a čez noč j e mraz pokazal svoj o moč. Ogrevanj a sobica pač ni imela. Vir toplotesvasi tako morala poiskati sama. No, čeprav polna ljubezni..., SVa vseeno precej pre-juražena dočakala novo jutro. Lastnica nama je pomudila vroč čaj in skodelico riža. Dobro dene. ačutim, kako toplota Polni prezeblo telo in ^ača življenje. Do od-°da avtobusa proti oželi kondorjev je še nekaj časa. Z ledeno JUrzlo vodo se le dotakneva zaspanih obra-Zov in se izgubiva med fdijanci. Prve bran-levke so zasedle svoje Položaje. Vaški trg se je ° ol v žive in pisane atve tradicionalnih oblačil Indijancev Co-vaguas. Moški nosijo J6 večbarvne čepice z i .^tkt, ponče in »golenke« zavezane pod koleni, ženske pa pisana y1 a tu melone (bele klobuke s trakom). objektiv želim ujeti utrip vaškega življenja. Vsakič, ko želim narediti ob ret starejše prodajalke zelenjave, bodisi zagorelega starca, se _ rueta stran, zamahneta z roko ali pa si s klobukom zakrijeta obraz. ° edam lepega dečka na zelenjavnem vozičku. Portret, ki bo res lep z o rrUn' ^0^0z*m Prst na sprožilec. Tedaj pa oče pograbi malčka in ga je izrazom skrije pred mano. Pogled ni bil samo ogorčen, bil ^ °raj sovražen in govoril mi je, da sem tat. Tat obraza, duše... °mačini so do tujcev nezaupljivi. Dajejo ti vedeti, da vdiraš v njihov S£ bJmovo skupnost, ki je pred stoletji okusila nasilje tujcev. Počutim ivega. Popotniško pravilo »ne bodi vsiljiv« sem prekršil. Življenje mam zdaj le s svojimi očmi. Kanjon Golca Z avtobusa gledam majhne prašne vasice Yanque, Achoma in Maca. Mimo njih vodi pot do kanjona Golca. Cesta je speljana po robu 6.288 metrov visokega pogorja Ampata. Kaj le raste tu gori? Ne dosti. Krompir, čebula, korenje in nekaj druge zelenjave ter riž in koruza. Nekaj malega tudi iži in ovsa. Le malo premožnejši si pri delu pomagajo z govedom. Vasica Madrigal je le ena od mnogih vasic, ki ji je strahovit potres leta 1998 pustil grozovito rano. Tik za vasjo se je zemlja dobesedno pogreznila nekaj deset metrov globoko. Vasica je zdaj na samem robu zemeljskega udora. Prebivalci pa so trdoživi in polja so danes prav tako skrbno obdelana kot pred potresom. Obrobje mogočnega kanjona Golca. Ime je dobil po istoimenski reki, ki že dolga tisočletja grize njegovo nedrje na poti v Tihi ocean. Sprva so ob njenih bregovih skrbno obdelana terasasta polja. Tu pa so le strme pečine in skalne gmote, ki segajo vse do višine 5-500 m in višje. Kanjon je s 3.191 m globine dvakrat globlji kot veliko bolj znani Grand Canyon. Dolgo je veljal za najgloblji kanjon na svetu, potem so odkrili sosednjega Cotahuasi, ki je še za 163 m globlji. Dostop do rečne struge je težaven in ponekod nemogoč. Možen pa je spust po brzicah, tudi smrtonosnih. Pravijo, da je spust nepozabno doživetje. Rafting v kanjonu Golca bo prava stvar za »adrenalince«. Z vstopom na območje kanjona, smo vstopili tudi v deželo največjih letalcev na svetu - kondorjev. Ustavimo se na točki, kjer je kanjon najgloblji. Rečne struge seveda ne vidimo. Zato pa opazimo in slišimo krila gospodarjev perujskega neba, ki jadrajo v jutranji termiki in iščejo svoj zajtrk. Najprimernejši čas za opazovanje kondorjev so jutranje in zgodnje popoldanske ure. Nekateri se spustijo predrzno nizko. Letijo proti tebi in ko že misliš, da je po tebi, gosposko spremenijo smer in te preletijo v pozdrav. Edina slaba stvar jutranjega opazovanja kondorjevih mojstrovin je, da tega ne počneš sam, ker jutranjemu preletavanju sledi še stotnija prišlekov z vsega sveta. Dramatičen boj z višinsko boleznijo V oči mi silijo solze in ustnice mi drgetajo, ko gledam Tanjo, kako ji s kisikovo masko in injekcijami glukozne raztopine vračajo življenje. Negibno leži na bolniški postelji in njene oči zrejo vame »Kaj nama je bilo treba prid sem gor?« Jezen sem sam nase, da sem jo peljal tako visoko, tako blizu smrti! Niti približno si nisem mogel misliti, da bo “soroche”, kot pravijo višinski bolezni domačini, udarila tako hudo. Po dveh dneh dodatne aklimatizacije v Arequipi sva bila prepričana, da sva dovolj pripravljena in odločila, da greva v 12 ur oddaljeni Cuzco. Dobrih 500 km prašnih cest andskega višavja sva želela prepotovati z dnevnim avtobusom in tako uživad v lepotah visokogorske favne in flore. Nisva slutila, da se bo vožnja po sicer čudoviti divjini sprevrgla v pravo dramo, v boj za življenje. Vse se je začelo pred nekaj urami... Po slabih dveh urah vožnje je bila višina že preko 4.000 m. Cesta pa se je še kar vzpenjala. Vedela sva, da imava približno še tri do štiri ure vožnje nad višino 4.500 m in da se cesta tu povzpne najvišje, na okoli 5.000 m. Po približno pol ure vožnje nad 4.500 m mi Tanja prvič zaupa, da se slabo počuti, da jo boli glava in da težko diha. Skušam jo pomiriti z besedami. »Dihaj počasi in ostani mirna. Tako boš potrebovala manj kisika« Vzame prvo tableto glukoze s požirkom kokinega čaja. Za trenutek je bolje. Višinomer zdaj kaže skoraj 4.800 m. Vozimo se po visokogorski planoti. Cesta je vijugasta in slaba. Višina je ves čas približno enaka. Tanja začne hlastati za zrakom, hlastanje postaja vse močnejše. Poskusiva s pogostejšim vdihavanjem alkohola, a ni nič bolje. »Primož, ne morem dihati. Zmanjkuje mi zraka«, skoraj neslišno prihaja iz Tanjinih ust. Začnejo grabiti panika, kar le še poveča potrebo po zraku. Tega pa je vse manj. Strah jo je. Litri kokinega čaja, tablete glukoze, vdihavanje alkohola ne pomaga. Tanja se izgublja. Sopotnike zaprosim za pomoč. Domačini so vajeni vseh oblik višinske bolezni, ki lahko v težjih oblikah povzroči tudi smrt. Ker vsi vedo za kaj gre, mi ni potrebno dosti razlagati. Pod nos ji potisnejo stekleničko z močnim vonjem. Ne vem kaj je, a pravijo, da pomaga. Za kratek čas, tako da si malo oddahneva. A kmalu je spet slabše. Tanja izgublja zavest, postaja omotična. Roke ji nemočno visijo ob telesu. Ne more jih dvigniti. V usta ji porinejo pomarančne olupke. S težavo jih žveči uspeva. Spet je za kratek čas bolje. Zatem pa dramatično slabše. Izgubazavesti je vse pogostejša m vse daljša. Tudi sopotniki so iz minute v minuto bolj zaskrbljeni. Vprašam, koliko je še vožnje na tej višini in kako daleč je do prvega kraja, kjer bi ji lahko nudili kisik, edino rešitev. Na žalost me odgovori ne potolažijo. Vsaj še dve uri. Skušam prikriti paniko, ki me je zgrabila in ostati čimbolj miren. Tanjo hrabrim. Kmalu bo konec te more in kmalu bo prišla pomoč. Tanji potisnemo glavo na njena kolena, a ne pomaga dosti. Čutim, da je v njej le še iskrica življenja, glasu skoraj ni slišati, kar spravi iz sebe je zmedeno. Izgubljam najlepše, kar se mi je zgodilo v življenju. Nisem veren, toda vsi bogovi in božanstva, varujte mojo ljubljeno! Obrazi potnikov so resni. Šofer skuša s hitrejšo vožnjo pomagati. Koliko časa je že preteklo? O, bog kako gre počasi. Minute se vlečejo v neskončnost... O.K Višinakončno pada. Smo že blizu 4.000 m. Dobro, blizu smo... Tanjo nemudoma odpeljem v ambulanto. Zdravnik se iz ordinacije vrne z receptom in me napoti v lekarno. Tu je pač tako, zdravnik da recept, sam pa moraš v lekarno po zdravila. Šele nato se zdravljenje lahko začne. Kako narobe svet. Kljub redkemu zraku tečem na vso moč in se z zdravilom vrnem v ordinacijo. Pogled na tiste borne aparature in Tanjin pogled, ki prosi za življenje, me stre. Ne zdržim več. Stopim iz sobe in planem v jok-V Vauriju sem prosil za helikopterski prevoz v dolino. »Ni šans«, je bilo rečeno. Po dobrih dveh urah zdravljenja s kisikom in glukoznimi injekcijam1, sva bila spet na avtobusu. Tanja si je nekoliko opomogla. Sedim na robu Tanjine bolniške postelje. Stavki, ki j ih zmore, so kratki-nepovezani. Z višinsko boleznijo, gre na bolje, a zaradi umazanije pr' nudenju pomoči, je dobila še precej hudo obliko griže. Hoditi ne more-Prijazna lastnica hotelčka pomaga po svojih močeh z domačo kuho-Zdravnikovi obiski se vrstijo. Kot nor sem tekal od lekarne do lekarne in »kupčkal« potrebna zdravila. Iskal sem letalski prevoz nazaj v Limo. TU1111 višini dobrih 3.600 m je se vedno previsoko. Takoj, ko bo zmogla p01 letališča, odletiva. Ni mi mar za lepote inkovske prestolnice Cuzca in bližnjega Machu Picchuja, do tedaj enega mojih popomiških ciljev. 1&\ je cilj le še Lima. V dobrem tednu dni si jeTanja nekoliko opomogla- Kal bo opisana izkušnja opozorilo »scoroche« udari najmočneje, ko to najmanj pričakujete. Primož Godkr t *¥f [• November - ni več jesen in tudi zima še ne. Mračen in teman se zdi, Zato mu moda dodaja nekaj živahnih barv. Najbolj žari živo rdeča, ki kfasi lahko žensko od glave do nog, sledijo pa ji bordo in vijolični toni. Te barve so še posebno priljubljene. Obuvala so tokrat izrazito barvna lri ^lo ortopedska, skoraj kot čolni ali pa zelo ženstvena, saj so predvsem Torenjci kot nogavice. Take so tudi torbice, ki postajajo podobne torbicam naših starih mam in spominjajo ali na potovalke ali na pisma. November zahteva tudi rokavice - seveda so v barvi obuvala in torbice, ali pa posnemajo napadalne vzorce leopardove, tigrove in nekolike milejše vzorce žirafine kože. Izrazito in na daleč opazno! ^ redvsem pa je to čas puloverjev. Tanjši in elegantnejši puliji so brez r°kavov ali pa imajo kratke rokave in jih dopolnjujejo jopice. Morda jih bomo skrile pod mehko oprijet jopič. Debele, grobo pletene in tudi grobo sešite puloverje bomo nosile seveda samostojno. Letošnji trend puloverjevjevtis ročnega dela, pletenjas prevelikimi pletilkami. Zanimivi so vratni izrezi, saj se vračajo oblike “ladjic” (ravno končano pletenje ob vratu, ki je sešito na ramenih), puli ovratniki so daleč od Vratu, vračajo pa se tudi globoki “V” izrezi. Volna je groba ali pa Jttehak moher. Veliko je rebrastega pletenja v različnih barvnih °mbinacijah. Ce je pulover v klasičnem tanjšem pletivu, ga °rno posodobile s krznenim dodatkom okoli vratnega izreza, Oa rokavih ali pa kar tako. a nežnejše duše moda priporoča puloverje z rožastimi ^orci. Na mehak moher so cvetlični vzorci odtisnjeni ali vpleteni, na grobem puloverju vezeni. ^ kantri” stilu puloverjev sodijo ohlapnejše, mehke in tople hlače, ki imajo to jesen rade tvid ali karo vzorce, Prav taka pa so tudi krila. Predvsem daljša in na zvon Ukovana krila so posebno vabljiva. Za zahtevnejši 115 pa so v tej dolžini tudi krila s položenimi gubami. Oovembrskemu spogledovanju s preteklostjo °dijo tudi letos zelo popularni pleti ali pa vsaj °> zelo široki šali. Šal si ovijemo čez topel i ^ stim ali grob pulover. Lahko si ga zavežemo | Pa ga spnemo, lahko je krznen, pleten ali Pa v enakem blagu kot krilo. Lahko nam h°greje ušesa ali pa le dopolni naš Poznojesenski modni imidž. garderobi je torej letošnji november Prav razkošen: mehak, topel, udoben, . S°1 in poper pa še malce napadalen nzapeljiv. mm ' .h S1r LidijaJež v J a Caj iz bezgovega cvetja Pripravimo ga sproti tako, da cvetje prelijemo s kropom in ga po 15. minutah precedimo. Skodelici čaja dodamo žlico medu, še boljši pa bo, če mu dodamo tudi eno do dve žlici prekuhanega soka bezgovih jagod. Opisani čaj pa ni le zdravilo proti prehladu. Z njim si lahko pozdravite tudi kašelj, hripavost in celo katar v žrelu ali sapniku. Caj iz lucnikovih cvetov Ta čaj je priporočljiv pri vseh boleznih dihal. Dovolj je, če ga pijemo teden dni zjutraj in zvečer. Priprava: ščepec zelišča prelijemo z vrelo vodo in ga po nekaj minutah precedimo. Kamilični čaj Dve čajni žlici cvetov prelijemo z 1/4 litra kropa. Po 15 minutah dvignemo pokrovko in čaj precedimo. Čaj, ki ga osladimo z medom, bo pomagal pri prehladu, pozdravil pa bo tudi vsa vnetja, ki so v našem organizmu. Jegličev čaj Ta čaj je odlično zdravilo za vse bolezni dihal. Pripravimo ga tako, da dve jedilni žlici cvetov prelijemo s skodelico kropa. Pijemo ga trikrat na dan po eno skodelico, še boljši in bolj zdravilen pa je, če je oslajen z medom. Sok oziroma sirup iz ozkolistnega trpotca Na dan ga popijemo po tri jedilne žlice, najbolje po obroku. Trpotčev sirup prodajajo tudi v lekarnah, med drugim pa pomaga tudi za lažje izkašljevanje pri prehladih. Sadni kisproti bolečinam v grlu Ker prehlad pogosto spremlja tudi boleče grlo, dodajam tudi domače zdravilo za grgranje - razredčeni sadni kis. 1 jedilno žlico kisa razredčimo z 1,5 del tople vode in mešanico čim dalj časa grgramo. Po možnosti jo grgramo vsako uro, po uporabi pa jo izpljunemo. Če le moremo, na koncu popijemo vsaj majhen požirek, ki bo razkužil tudi tisti del žrela, ki ga nismo dosegli z grgranjem. Ko bolečine v grlu ne bodo več tako močne, lahko grgramo le vsaki 2 uri. t-j 1*VV L zelišči Zima poleg snega prinese tudi mraz in prehladi so reden gost. Zdravnikipravijo, da je prehlad virusna okužba, ki povzroča vne je sluznic v nosu in žrelu. Že stara navada je, da prehlajenemu ponudimo topel čaj z veliko vitamina C in medu. Iz bogate zakladnice zelišč pa tokrat nekaj preizkušenih receptov. Zeleni recept Približuje se nam praznični čas. Skrbi nas, kaj bomo postavili na okrašeno mizo, ne le na Silvestrov večer, ampak tudi v drugih prazničnih dneh. Gospodinja ima pri tem ključno vlogo. Pripraviti praznično obloženo mizo, tašno, da bodo ob njej uživali domači in gostje, je precej zahtevna naloga. Božični puran Puran, pripravljen za peko, 1 velika čebula, 10 dag prekajene slanine, 4 žemlje, polovici gomolja zelene, 15 kostanjev - maronov, 3 jajca, 2,5 dd mleka, sol in poper, čajna žlička žajblja, čajna žlička rožmarina, čajna žlička timijana, 10 dag masla, alu folija za pečenje Cebido olupimo in zelo drobno nasekljamo. S slanine odrežemo kožo in slanino narežemo nA trakove. Narezano slanino blanširamo 3 minute v vreli vodi, jo ohladimo in narežemo na rnajhitt kocke. Marone križno zarežemo z ostrim nožem, kuhamo jih v vodipribližno 10 minut, nato pA olupimo. Zelenin gomolj očistimo, olupimo in blanširamo v slani vodi, nato pa ohladimo in narežemo na kocke. Tudi žemlje narežemo na kocke in jih v pečici pri 18CP Cpopečemo do zlato rjave barve. Kocke slanine zlato rumeno prepražimo na 2 dag masla, dodamo čebulo in še nekaj časa pražimo. Jajca stepemo in zmešamo s približno polovico začimb. Pražene kocke slanine, marone in zelenine kocke dodamo k žemljinim kockam, zalijemo z mlekom in vse sestavine dobro premešamo-Po potrebi se solimo in popramo. Sto maso napolnimo purana. Nato purana zašijemo s kuhinjsko vrvico ali zapremo zzobotrebci. Purana natremo s soljo, poprom, žajbljem, rožmarinom in timijanom-Da bo puran pri pečenju ohranil svojo obliko, perutnice zvijemo pod trup, bedra pa povežemo-Purana premažemo s stopljenim maslom in ga zavijemo vjolijo, premazano s stopljenim maslom-Pečemo dobri dve uri in pol v pečici, zadnjo uro pečenja lahko folijo tudi odvijemo. Cebulnajuha 15 dag čebule, 5 dag masla, žlica moke, rezina sira (grojer),rezine belega kruha, sol Dobro narezano čebulo dušimo v maslu, da lepo porumeni, jo potresemo z moko in še malo popražimo, zalijemo z vodo, po okusu solimo in kuhamo dobrih 15 minut. Medtem na maslu prepražimo kruhove rezine. Rezino položimo na krožnik, damo nanjo čimbolj tanke rezine sira in vse skupaj prelijemo z vročo juho. To lahko izboljšamo še z veliko žlico vinjaka in začinimo s poprom. Gratinirana cvetača 1 glava cvetače, 2 žlici moke, 2 žlici masi3' pol litra mleka, 10 dag sira (ementalach sol in poper Cvetačo očistimo, operemo in nalomimo cvetoč-\ Nekaj minut naj vrejo v slani vodi, potem J1 odcedimo. Iz masla, moke in mleka naredimo 00] redek besamel Vognjavamo posodo položimo cvctOc0 in kosme masla. Prelijemo z besamelom in potreseta0 z naribanim sirom. Pečemo v pečici, dokler se }ie naredi lepa rjava skorjica. ne k, Mercator Mercator se predstavlja ^atek skok v preteklost in. sedanjost Poslovnega sistema Mercator delež v Sloveniji. Število zaposlenih se je v tem obdobju od 8.500 leta 1997 povečalo na 13.000 ob koncu leta 2000. Sedanja delniška družba Poslovni sistem Mercator je pravna naslednica trgovskega podjetja živila, ki je bilo ustanovljeno leta 1949. Ime Mercator se uporablja od leta 1953. V več kot 50 letni zgodovini Podjetja se zrcalijo številne družbene in gospodarske okoliščine, ki so Oarekovale njegovo pravno organiziranost, vplivale na njegov gospodarski položaj in razvoj. Po privatizaciji največjega kapitala, ki se Je lastninil v srednji Evropi, je Mercator leta 1994 postal delniška družba v lasti 63.000 malih delničarjev (fizičnih oseb) in državnih skladov. Poslovni sistem Mercator, delniška družba, je bil vpisan v sodni register leta 1995 z osnovnim kapitalom 34,718 milijard slovenskih tolarjev. Z delnicami družbe se trguje na Ljubljanski borzi vkotacijiA. Pretežna dejavnost koncernskih družb je trgovina na veliko in drobno, Pomembne dejavnosti pa so še živilsko-predelovalna industrija, kruetijstvo in storitve. Obdobje 1997-2000 je za Mercator eno najpomembnejših razvojnih obdobij. V tem času je Mercator s prevzemi 16 ciljnih trgovskih družb v Sloveniji, intenzivnim posodabljanjem maloprodajne mreže 'n 2 gradnjo velikih nakupovalnih centrov dosegel skoraj 35% tržni Mercatorjevo poslanstvo Mercatorje vodilna trgovska veriga na območju Slovenije, ki želi postati pomembna trgovska veriga v državah jugovzhodne Evrope. S kakovostjo svoje ponudbe učinkovito zadovoljuje potrebe in želje potrošnikov, hkrati pa se s povečevanjem poslovne učinkovitosti primerja z najuspešnejšimi evropskimi trgovskimi verigami in dolgoročno povečuje vrednost premoženja lastnikov, pri čemer izpolnjuje obveznosti do zaposlenih in vseh ostalih interesnih skupin. Organiziranost Poslovnega sistema Mercator Poslovni sistem Mercator je organiziran kot koncern, za katerega je značilno, da je obvladujoča družba Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana (družba mati) večinska lastnica družb (hčerinske oziroma odvisne koncernske družbe). Pogosto za označevanje koncerna kot gospodarske družbe uporabljamo izraz »Skupina Mercator«. V Sloveniji so trgovske družbe organizirane po regijskem principu tako, da vsaka med njimi s svojo dejavnostjo pokriva določeno geografsko območje. Vse trgovske družbe so notranje organizirane po enotnih načelih. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Mercatorjeve vrednote Medsebojno zaupanje in skupinsko delo Poudarjanje moralnih in etičnih vrednot v medsebojnih odnosih Spodbujanje ustvarjalnosti, motivacijski način vodenja Stalen osebnostni razvoj zaposlenih Središče našega delovanja je potrošnik, stopnjevanje njegovega zadovoljstva z našo ponudbo in storitvijo Strateški cilji Povečevanje kakovosti ponudbe in zadovoljstva potrošnikov Zagotavljanje rasti prodaje in povečevanje tržnega deleža Povezovanje s tujimi strateškimi partnerji Povečevanje poslovne učinkovitosti Dolgoročni partnerski odnos s slovenskimi proizvajalci Zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih Zagotavljanje kakovostnih in cenovno konkurenčnih izdelkov in storitev v netrgovski dejavnosti Povečevanje vrednosti premoženja lastnikov in zagotovitev varnosti naložb posojilodajalcev Mercator se predstavlja Trgovske družbe v Sloveniji: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana Mercator Degro, Portorož Mercator Dolenjska, Novo mesto Mercator Gorenjska, Škofja Loka Mercator Goriška, Nova Gorica Mercator SVS, Ptuj Potrošnik Celje, Celje Emona Merkur Povrtnina, Maribor Trgovske družbe v tujini: Mercator Tržni Centar, Sarajevo Mercator Pula, Pula Intermercator, Celovec V koncernu je pomembna tudi netrgovska dejavnost, ki jo opravljajo naslednje družbe: Industrija: Eta, živilska industrija, Kamnik Mercator Emba, Ljubljana Mesnine dežele Kranjske, Ljubljana Pekarna Grosuplje, Grosuplje Slosad, Hoče pri Mariboru Kmetijstvo: Mercator Agrokombinat, Krško Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Kočevje Mercator KžK Kmetijstvo, Kranj Gostinstvo: M Hotel, Ljubljana Mercator Sremič, Krško Storitve: Mercator Optima, Ljubljana Organi družb Koncern Mercator in obvladujočo družbo (družbo mater) vodi oziroma upravlja štiričlanska uprava, ki jo sestavljajo: Zoran Jankovite, predsednik uprave, Aleš Čerin, član uprave, odgovoren za področje korporacijskih zadev in netrgovine, Jadranka Dakič, članica uprave, odgovorna za področje financ, računovodstva in kontrolinga, mag. Marjan Sedej, član uprave, odgovoren za področje trženja, razvoja in investicij v trgovinski dejavnosti. Mandat članov uprave traja 5 let, imenuje jih nadzorni svet. člani uprave so bili imenovani oktobra 1997 in februarja 1998. Uprava je za svoje delo odgovorna nadzornemu svetu in skupščini delničarjev. Posamezne koncernske družbe vodijo uprave družb, ki so lahko več članske ali pa družbo vodi posameznik. Te družbe so organizirane kot delniške družbe ali pa kot družbe z omejeno odgovornostjo. Koncernske družbe imajo svoj nadzorni svet in skupščino delničarjev oziroma družbenikov. Ker je večinski lastnik teh družb obvladujoča družba, so vodilni ljudje organov družb predstavniki lastnika. V nadzornem svetu družb so tudi predstavniki zaposlenih. Nadzorni svet Obvladujoča družba Mercator ima 14 članski nadzorni svet, v katerem je polovica predstavnikov lastnikov, polovica predstavnikov zaposlenih. Predsednik nadzornega sveta je mag. Stanislav Valant, direktor Nacionalne finančne družbe. Člane nadzornega sveta imenuje skupščina delničarjev, člane iz vrst zaposlenih pa svet delavcev koncerna-Mandat članov nadzornega sveta je 4 leta. Skupčina delničarjev Skupščina delničarjev je organ lastnikov - delničarjev, ki se praviloma sestane enkrat letno. Skupščine se lahko udeleži vsak delničar, ki glasuje o predlogih sklepov po načelu 1 delnica 1 glas. Svet delavcev koncema V skladu s slovensko zakonodajo je izvolitev sveta delavcev pravica in ne dolžnost delavcev. Glede na to, da ima večina Mercatorjevih družb v Sloveniji izvoljene svete delavcev, njihovi predstavniki sestavljajo svet delavcev koncerna. Konferenca sindikata koncema V družbah, ki sestavljajo koncern delujejo osnovne organizacije sindikata - pretežno je reprezentativni sindikat Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki se povezujejo v konferenco sindikata koncerna-Mercator nima delavskega direktorja. Posvetovalni organi Kolegij direktorjev odvisnih družb - kolegij vodi predsednik uprave Mercatorja, člani pa so direktorji vseh Mercatorjevih družb Kolegij komercialnih direktorjev odvisnih družb — kolegij vodi član uprave za trženje, razvoj investicij v trgovinski dejavnosti, člani kolegija so poleg komercialnih direktorjev družb tudi podpredsednik za komercialo, podpredsednik za mednarodno sodelovanje ter direktorji sektorjev za trženje, marketing, razvoj in informatiko v obvladujoči dužbi. Kolegij finančno računovodskih direktorjev odvisnih družb — kolegi) vodi članica uprave za finance, računovodstvo in kontroling, poleg direktorjev finančnih in računovodskih sektorjev družb sta člana kolegija še direktor financ in direktor kontrolinga in računovodstva v obvladujoči družbi. Iiastniška struktura Poslovnega sistema Mercator, d.d. 33% Fizične osebe 20% Pooblaščene investicijske družbe 13% Slovenski Odškodninski sklad 17% Kapitalski sklad 17% Ostale pravne osebe Drobci Na Mercatorjevih policah je 77% blaga slovenskih proizvajalcev in h 23% uvoženega. 61 % vsega potrebnega blaga Mercator nabavlja pri 70 dobaviteljih' 30. junija letos je imel Mercator 954 maloprodajnih enot. Povprečn'1 prodajna površina je okoli 400 kvadratnih metrov. Redno potekajo pospeševalno-prodajne akcije, v katere se vključuje)0 izdelki iz vseh prodajnih programov, cenovno konkurenčnost pomeni)0 trajno nizke cene, trgovska znamka Mercator in izdelki, ki glehe n!1 sezonsko aktualnost sodijo v slovensko košarico. V Mercatorjevih družbah je skupaj zaposlenih okoli 13.000 delavceV' t . Mercator Mercator se predstavlja ^ratak skok U prošlost i sadašnjost Poslovnog povečao sa 8.500 zaposlenih 1997. godine na 13.000 krajem 2000. sistema Mercator godine. Sadašnje dioničarsko društvo Poslovni sistem Mercator je pravna nasljednicatrgovačkogpoduzeča živila osnovanog 1949. godine. Ime Mercator upotrebljava se od 1953. godine. Više od 50 godina P°stojanja Mercatora odslikava mnogobrojne društvene i ekonomske °kolnosti koje su diktirale njegovu pravnu organizaciju, utjecale na njegov gospodarski položaj i razvoj. Nakon privatizacije največeg kapitala koji se privatizirao u srednjoj Evropi, Mercatorje 1994. godine Postao dioničarsko društvo u vlasništvu 63.000 malih dioničara (fizičkih osoba) i državnih fondova. Poslovni sistem Mercator, dioničarsko društvo, upisan je u sudski registar 1995. godine s osnovnim kapitalom od 34,718 milijardi slovenskih tolara. Dionicama toga društva trguje se na Ljubljanskoj burzi u kotaciji A. kreteznu djelatnost koncernskih društva predstavlja trgovinu na veliko 1 malo, aznačajne djelatnosti su i prehrambeno-preradivačka industrija, poljoprivreda i usluge. keriod 1997-2000 za Mercator znači jedno od najvažnijih razvojnih razdoblja. Za to vrijeme Mercator je zahvaljujuči preuzimanju 16 oiljanih trgovačkih društava u Sloveniji, uz intenzivnu modernizaciju Maloprodajne mreže i izgradnju velikih prodajnih centara, postigao skoro 35 % tržni udio u Sloveniji. Broj zaposlenih se u tom periodu Mercatorovo poslanstvo Mercator predstavlja vodeči trgovački lanac na teritoriji Slovenije koji želi postati ugledan trgovački lanac u državama jugoistočne Evrope. Kvalitetom svoje ponude on efikasno zadovoljava potrebe i želje potrošača, a ujedno s povečavanjem poslovne učinkovitosti može se uporedivati s najuspješnijim evropskim trgovačkim lancima. On dugoročno povečava vrijednost imovine vlasnika, ispunjavajuči pri torne svoje obaveze prema zaposlenima i svim ostalim interesnim skupina. Organiziranost Poslovnog sistema Mercator Poslovni sistem Mercatorje organiziran kao koncern za kojeg je karakteristično da ovladavajuče društvo Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana (majčinsko društvo), predstavlja večinskuvlasnicu društava (kčerinska, odnosno ovisna koncernska društva). Cesto se za označavanje koncerna kao gospodarskog društva koristi izraz »Skupina Mercator«. U Sloveniji su trgovačka društva organizirana po regionalnom principu, tako da svako od njih svojom djelatnošču pokriva odredeno geografsko područje. Sva trgovačka društva su unutarnje organizirana po jed-novitim načelima. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Mercatorove vrijednosti Medusobno povjerenje i timski rad Isticanje moralnih i etičkih vrijednosti u medusobnim odnosima Poticanje kreativnosti, motivacijski način vodenja Kontinuiran razvoj ličnosti zaposlenih Središte našega djelovanja je potrošač, povečavanje njegovog zadovoljstva našom ponudom i uslugom Strateški ciljevi Povečanje kvalitete ponude i zadovoljstva potrošača Osiguravanje rasta prodaje i povečavanje tržnog udjela Povezivanje sa stranim strateškim partnerima Povečavanje poslovne učinkovitosti Dugoročan partnerski odnos sa slovenskim proizvodačima Osiguravanje socijalne bezbijednosti zaposlenih Osiguravanje kvalitetnih i cijenovno konkurentnih proizvoda i usluga u netrgovačkoj djelatnosti Povečavanje vrijednosti imovine vlasnika i osiguravanje bezbijednosti investicija kreditodavaca Mercator Trgovačka društva u Sloveniji: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana Mercator Degro, Portorož Mercator Dolenjska, Novo mesto Mercator Gorenjska, Škofja Loka Mercator Goriška, Nova Gorica Mercator SVS, Ptuj Potrošnik Celje, Celje Emona Merkur Povrtnina, Maribor Trgovačka društva u inostranstvu: Mercator Tržni Centar, Sarajevo Mercator Pula, Pula Intermercator, Celovec U koncernu je značajna i netrgovačka djelatnost kojorn se bave sljedeča društva: Industrija: Eta, prehrambena industrija, Kamnik Mercator Emba, Ljubljana Mesnine dežele Kranjske, Ljubljana Pekarna Grosuplje, Grosuplje Slosad, Hoče pri Mariboru Poljoprivreda: Mercator Agrokombinat, Krško Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Kočevje Mercator KžK Kmetijstvo, Kranj ITgostiteljstvo: M Hotel, Ljubljana Mercator Sremič, Krško Usluge: Mercator Optima, Ljubljana Organi društava Koncern Mercator i ovladavajuče društvo (majčinsko društvo) vodi> odnosno upravlja četiričlana uprava u sastavu: Zoran Jankovič-predsjednik uprave, Aleš Čerin, član uprave odgovoran za podrucj^ korporacijskih poslova i netrgovine, Jadranka Dakič, članica uprave odgovorna za područje financija, računovodstva i kontrolinga, mag-Marjan Sedej, član uprave odgovoran za podmčje marketinga, razvoja i investicija u trgovinskoj djelatnosti. Mandat članova uprave traje 5 godina, a imenuje ih nadzorno viječe. Članovi uprave bili su imenovan1 oktobra 1997. i februara 1998. Uprava je za svoj rad odgovorna nadzornome viječu i skupštini dioničara. Pojedina koncernska društva vode uprave društava koje mogu imat1 više članova ili samo jednog člana. Ta su društva organizirana ka° dioničarska društva ili kao društva s ograničenom odgovornošču-Koncernska društva imaju svoje nadzorno viječe i skupštinu dioničara-odnosno drustvemka. Pošto je večinski vlasnik tih društava ovladavajuče društvo, vodeči ljudi organa društava su predstavnici vlasnika- Č nadzornome viječu društava su takoder i predstavnici zaposlenika- Nadzorno viječe Ovladavajuče društvo Mercator ima nadzorno viječe koje se sastoji od 14 članova, a u njemu je polovina predstavnika vlasnika i polovin-1 predstavnika zaposlenika. Predsjednik nadzornog viječa je mag' Stanislav Valant, direktor Nacionalnog financijskog društva, članove nadzornog viječa imenuje skupština dioničara, a članove iz ^sti zaposlenika savjet radnika koncerna. Mandat članova nadzornog vije^ traje 4 godine. Skupština dioničara Skupština dioničara je organ vlasnika—dioničara i po pravilu se sas&i jednom godišnje. Na skupštini može učestvovati svaki dioničar ko) glasuje o prijedlozima rješenja po načelu 1 dionica 1 glas. Savjet radnika koncerna skladu sa slovenskim zakonodavstvom hiranje članova savjeta radnika Predstavlja pravo, a ne dužnost radnika. S obzirom na to da večina ^lercatorovih društava u Sloveniji ima izabrane savjete radnika, njihovi predstavnici sastavljaju savjet radnika koncerna. Konferencija sindikata koncerna ^ društvima koja ulaze u sastav koncerna djeluju osnovne organizacije sindikata - pretežno je reprezentativni sindikat Savez slobodnih sindikata Slovenije, koje se povezuju u konferenciju sindikata koncerna. Mercator nema svog radničkog direktora. ^onsultativni organi Kolegijum direktora ovisnih društava - kolegijum vodi predsjednik nprave Mercatora, a članovi su direktori svih Mercatorovih društava. Kolegijum komercijalnih direktora ovisnih društava—kolegijum vodi član uprave za marketing, razvoj investicija u trgovinskoj djelatnosti. članovi kolegijuma su pored komercijalnih direktora društava i Podpredsjednik za komercijalne poslove, podpredsjednik za •rrcdunarodnu suradnju te direktori sektora za prodaju, marketing, razvoj i informatiku u ovladujučem društvu. Kolegijum financijsko-računovodskih direktora ovisnih društava -kolegijum vodi članica uprave za financije, računovodstvo i kontroling, Pored direktora financijskih i računovodskih sektora društava članovi su kolegijuma i direktor financija te direktor kontrolinga i računovodstva 0vladavajučeg društva. ^lasnička struktura Poslovnog sistema Mercator, d.d. 33% Fizičke osobe 20% Ovlaštena investicijska društva 13% Slovenski Odštetni fond 17% Kapitalski fond 17% Ostale pravne osobe ®itnice Klercatorovim policama nalazi se 77% robe slovenskih proizvodača 1 sarno 23% uvezene robe. ^ 1 % ukupne potrebne robe Mercator nabavlja od 70 dobavljača. 30-6.2000 Mercator je imao 954 maloprodajne jedinice. Prosječna Pr°dajna površina iznosi oko 400 kvadratnih metara. cdovito se provode prodajne akcije u koje su uključeni proizvodi iz ^ prodajnih programa, cijenovnu konkurenciju osiguravaju trajno kske cijene, trgovačka marka Mercator i proizvodi koji s obzirom na ^cnsku aktualnost spadaju u slovensku košaricu. |p§ Nagradna križanka Za pravilno rešitev križanke v prejšnji številki časopisa, nagrade prejmejo: 1. Joža Ponikvar, Rožna dolina cesta IX/št., 1111 Ljubljana, 2. Franc Češarek, Cesta Notranjskega odreda 8,1317 Sodražica, 3. Helena Pogorelec, Nemška vas 4, 1310 Ribnica. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do 15. 2000 na naslov: Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubija113' Center za obveščanje decembra I i Ljubljana' I