libi)! »sik četrtek. Ceni no |» 3 K
oi leto. (Zi Nemčijo 3 K 60 vin., ti Ameriko in droge lu|e driave 4 K 60 vin.) — Poaameine itevilke ae pro-
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
,	Urednlilvn
.Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice It. 2. Naročnina, reklamacije In imeratl pa : Upravniitvu .Domoljuba', Ljubljana, == Kopitarjeve ulice it. 1.	■
sten. 41.
V UBbllflnl. dné 8. oktobra 1908.
Leto XXI.
Gmajne.
Ni še dolgo, ko je povsod, kjer so imeli kmetje gmajno, zadonel klic: »Razdelimo!« Drug od drugega so nalezli to misel; šla je kot ogenj po deželi. En sam vzrok, ki je vreden, da se omenja, ki je pa pač važen in znamenit, poznamo za to reč. Razdeljeni svet se mnogo bolje obdeluje. Zd gmajno se ni nihče brigal, da bi jo izboljševal; svet, ki ga dobi posamnik v last, Pa kmalu pokaže drugo lice. Priznavati moramo, da se je v tem oziru tudi pri nas mnogo izpremenilo. Največ gmajn se je dozdaj na Kranjskem razdelilo po Notranjskem. Deželna postava o razdelitvi pašnikov se je jela zvršavati 1. 1890. Do I. 1905 se je razdelilo 13.652 ha. Izmed teh je •4917 ha očedilo in so zdaj tam boljši pašniki; 3062 ha se je izpremenilo v travnike, nekaj tudi v vrtove in njive, 1956 ha se je nasadilo za gozde; 3125 ha končno je pa ostalo takih, kakršni so bili pred razdelitvijo. Ta zadn a reč ni posebno vesela. V odstotkih je torej domala 30, slaba tretjina razdeljenega sveta ostala nezboljšana. Rekel bo pač kdo: ljudje ne utegnejo in delavskih moči manjka; nekaj je res; nekaj ie pa tudi gotovo le posledica tega, ker nečejo.
Ce pa se ozremo na drugo stran, vidimo, da je z razdeljenimi pašniki skupna Paša sploh pominula in da je s tem padlo večinoma tudi število živine. Razdeljevanje pašnikov je butilo ravno ob tistem času na dan, ko so kratkovidni in neizkušeni strokovnjaki« v kmetijstvu, kakor jim pravijo, na vsa usta trobili, da se paša ne izplača, da je najboljše imeti živino v lile-vii, ne pa jo dajati na pašo. Zaslužili bi ti »strokovnjaki«, da bi jih z mokrimi cunjami spodili od kmetijstva, ki so mu s tem neizmerno škodovali. Danes se je jelo tudi najbolj zagamanim strokovnjaškim bu-
ticam bliskati, da po ti poti živinoreja opeša. Ne upajo se že več oporekati, če se povdarja pomen paše za živino, zlasti mlado in plemensko; saj je črno na belem dokazano, da dober pašnik več nese nego travnik. Razdeljeni pašniki so zavoljo tega v veliko škodo. Posamnik ima zdaj premajhen kos; vrh tega bi pa moral imeti vsak svojega pastirja, kar je pri sedanjih razmerah domala nemogoče. Zato se paša sploh opušča in v krajih, kjer se je živina preživila od maja do novembra na prostem, tiči zdaj leto in dan v zaduhlih hlevih.
Da se pa vrnemo še enkrat k temu, kar smo že rekli, pa ponovimo: Gospodarstvo z gmajnami je bilo silno slabo in po stari poti ni smelo iti več dalje. Najbolj zapuščen svet je bil gotovo po gmajnah; pota kozja, vse zašarjeno in zaraščeno, da bi kdo kaj poskrbel za gnoji-tev, ni bilo ne duha, ne sluha; da bi kdo odpeljal vodo, na to še misliti ni bilo. To je res in zato je neprimerno zemlja več vredna, ko je razdeljena. Toda te zanemarjenosti ni kriv samo kmet in kajžar, marveč tudi postava. Saj ni pri gmajnah takorekoč nobenega gospodarja. Za vsako gmajno so skoraj drugače imeli določeno, kdo naj ima skrb zanjo. Tu bi bilo treba postave. Ko bi se bilo ljudem zraven še pomagalo, da bi bili pod nazorstvom zbolj-šali pašnike, in bi se bilo uredilo vse gospodarstvo skupnih gmajn, pa bi bile ravno gmajne lahko postale silno koristne za našo živinorejo. Nam jih je žal že zavoljo tega ker je s tem padla zopet ena vez kmečke skupnosti, brez katere je napredek kmetskega stanu sploh nemogoč.
Nekaj gmajn imamo še. Bodimo zdaj pametnejši! Od dežele zahtevaimo, da se ravno tako kakor za planine tudi za skupne pašnike določi v posebni postavi varstvo in uredi zboljšanje. Država mora tudi za pašnike dati primerno podporo.
Poljedelski minister dr. Ebenhoch jo je v svojem razglasu na deželne vlade dne 26. februarja 1908 tudi obljubil. Naj se po celi deželi, kjer še imajo skupne pašnike, zbe-ro gospodarji in posvetujejo, kaj jim je storiti. Najboljše je, da se za svet in pomoč obrnejo na svoje poslance.
Treba pa bo še nekaj! Skupni pašniki lahko zopet pridejo na dan, četudi je zemlja razdeljena, po posebnih pašnih zadrugah, ki vzamejo svet v najem po določenih pogojih. Na Saksonskem silno lepo cvetejo take pašne zadruge; pa jih imamo že tudi na Slovenskem. V tem oziru rada posreduje »Zadružna zveza«. Mlad rojak, ki je z izvrstnim uspehom dokončal višjo kmetijsko šolo na Dunaju, zdaj potuje po Saksonskem, da si vse natančno ogleda. S skupnimi močmi bomo potem že zopet spravili v red našo, zdaj tako (iničeno pašo. '
Bela Krajina sre naprej!
Ustanovitev »Kmečke zveze« za Belo Krajino.
Nedelja, 27. septembra t. 1., je bil za Belo Krajino važen in pomenljiv dan. Od vseh strani širne Bele Krajine so hiteli v nedeljo popoldne možje skupaj, kajti ustanoviti se je imela »Kmečka zveza« za Belo Krajino s sedežem v Metliki. Okrog 200 kmetov-posestnikov se je zbralo na vrtu gostilne g. Konda, kjer se je vršilo zborovanje. Zborovanja so se udeležili tudi odlični gospodje gostje, kakor metliški prošt monsignor Dovgan, semiški dekan veleč. g. Erzar, župnik Novak iz Ra-dovice in še več drugih odličnih gospodov. Jzmed županov so bili vsi zastopani. — Predsednik pripravljavnega odbora gosp. Mihelčič, posestnik in župan iz Lokvice, otvori ob pol štirih zborovanje, pozdravi
prav prisrčno vse navzoče, posebno one, ki so prišli iz daljnih krajev, in podeli besedo g. dr. V. Rožiču iz Ljubljane. Govor-» nik izvaja sledeče:
Pozdravljam vas vse cenjene navzoče v imenu S. L. S. in vas uljudno prosim, da blagovolite oprostiti gospoda deželnega glavarja, svojega poslanca, ki vsled svoje bolehnosti in pa vsled nemirov in razburjenosti, ki vlada sedaj v Ljubljani, danes ni mogel priti med vas. Nato preide govornik k stvari sami in razloži potrebo in korist združevanja v današnjih burnih časih.
Govornik pravi: Vsi stanovi, vsi sloji sc dandanes združujejo v svrho samopomoči. Združuje se priprost delavec v svojih delavskih organizacijah, združuje se obrtnik v svojih obrtnih zadrugah in združuje se veliki trgovec in kapitalist v svoje trgovske in akcijske družbe, da tem lažje vlada in gospodari na svetovnem trgu. Združujejo in zaveze sklepajo med seboj cele države, da se lažje in bolje branijo svojih sovražnikov. Vse se združuje in organizira dandanes, le slovenski kmet še dvomi in zaostaja za drugimi v svoji stanovski organizaciji. Toda tudi slovenski oratar se je začel organizirati, se je začel združevati v svojih društvih, »Kmečkih zvezah«. Tudi naš kmet je izprevidel, da si mora sam pomagati, da je njegova moč njegova združitev, — da se mora tudi on držati gesla našega vladarja, ko je nastopil pred 60 leti svojo težko nalogo: z združenimi močmi — to se pravi, vsi za enega, eden za vse, vsi v složnosti in edinosti, bomo zmagali vedno in povsod svoje sovražnike. Tako mora tudi naš slovenski kmet delati: Združevati se, složno delati za svoje koristi. — Govornik potem v jasnih in poljudnih besedah razloži program »Kmečkih zvez«.
Delovanje »Kmečkih zvez« je obširno, vendar se da v štiri jasne oddelke razdeliti: v politično, gospodarsko, izobraževalno in organizacijsko. Politično delovanje »Kmečkih zvez« je važno zaradi tega, ker ravno v kmetijskih zvezah lahko naš kmet doseže politiških pravic, kajti v kmečkih zvezah mu je dana prilika, da se lahko javno udeležuje političnega življenja in zahteva pravic od javnih zastopov.
V kmečkih zvezah je ono mesto, kjer se naš kmet lahko najbolj izobrazi v političnih, gospodarskih dnevnih vprašanjih, ki globoko segajo v njegovo življenjsko vprašanje. Kmečke zveze so ono torišče, kjer se odločujejo najvažnejša vprašanja za kmeta, ker kmečke zveze lahko postavljajo za časa volitev svoje kandidate bodisi v občinski zastop, ali v okrajni za-stop, ali v deželni in državni zbor, kakor tudi v zdravstveni svet ali v razne davčne komisije. — Ob vseh teh važnih prilikah lahko nastopi »Kmečka zveza« samostojno in ona odločuje, kdo bo zastopal koristi kmetov v teh važnih korporacijah.
»Kmečke zveze« imajo pa tudi gospodarsko delo v svojem programu. Kmečke 7,veze morajo v svojih okrajih gledati na lo, da se tudi gospodarsko, gmotno stanje kmetov izboljša, gospodarske razmere v dotičnih krajih, kjer obstojajo kmečke zveze, se morajo natančno preštudirati in
napraviti se morajo melioracijski — izboljševal™ — načrti za vse gospodarske panoge: za poljedelstvo, za živinorejo, sadjerejo, domačo obrt itd.
»Kmečke zveze« so pa tudi izobraževalnega pomena. One prirejajo poučne shode, predavanja, socialne kurze in razne druge poučljive prireditve, kakor kmetske poučne tečaje, poučna gospodarska popotovanja in pa navajanje k branju strokovnih kmečkih časopisov in knjig. Izobraževalno delo kmečkih zvez je silno važno in nam nadomestuje pomanjkljivost kmečkih šol. Duševna izobrazba in gospodarsko blagostanje naših kmetov, to je namen in pomen kmečkih zvez.
Kajti v tem obstoji vsa organizacija človeške družbe, da ve, zakaj dela in kako naj dela, da bo v korist posameznikom in celoti. Zato pa je namen naših kmečkih zvez — organizacija slovenskega kmeta. Slovenski kmet se mora organizirati, se mora postaviti na svoje lastne noge, on mora postati samostojen, zaveden in gospodarsko popolnoma neodvisen. In to se bo zgodilo le potom organizacije, po svojih lastnih kmečkih zvezah, ki bodo dajale vedno svežega življenja našemu kmetu.
Govornik nato poživlja še enkrat k slogi, vztrajnosti in krščanski požrtvovalnosti do bližnjega. V letu 601etnega jubileja naj se slovenski kmet spomni cesarjevega gesla: »Z združenimi močmi«, naj se ravna po njem in naj se združi po celi Sloveniji v eno »Kmečko zvezo«.
Nato so se vršile volitve. Načelnikom nove »Kmečke zveze« za Belo Krajino s sedežem v Metliki je bil izvoljen g. Mi-helčič, župan in posestnik iz Lokvice pri Metliki. Izvolil se je tudi ostali odbor, ki se bo pa sestavil po svojih poslih šele v svoji prvi sestavni seji in ga priobčimo prihodnjič. Na vrsti so bile tudi slučajnosti. K slučajnostim se oglasi tudi gospod dekan Erzar iz Semiča in pravi: Gospod govornik je rekel, da imajo »Kmečke zveze« tudi pravico in dolžnost nastavljati za svoj okraj kandidate v razne javne za-stope. Ker se bližajo dopolnilne volitve za deželni zbor, zato vprašam slavni zbor, če je zato, da se danes o tem važnem vprašanju tukaj govori in razpravlja. Jaz mislim, da je to potreba, in sicer prvič, ker smo silno oddaljeni od središča in ker naša »Kmečka zveza« ne bo več zborovala pred volitvami. Predsednik da predlog, ali naj se določi že danes kandidat za okraj Črnomelj in Metlika, na glasovanje. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato predsednik vpraša, če ima kdo izmed navzočih željo, da bi koga imenoval ali predlagal za kandidata za deželni zbor, kajti sedaj naj se oglasi vsak in pove svoje misli, da ne bo potem needinosti in nesporazum-Jjenja. K besedi se je oglasil vpliven in ugleden župan Matjašič, ki je v jedrnatih besedah povedal navzočim, da bi bil najboljši ljudski zastopnik za Belo Krajino g. Josip Zurc, župan in posestnik, gostilničar v Kandiji pri Novem mestu, katerega vsak kmet pozna. Zupan Matjašič predlaga gospoda Zurca, po domače Stemburja iz Kandije za kandidata Bele Krajine.
Vsi navzoči so z glasnimi živio-klici, »Živio naš Štembur!, ki je bil z nami na Dunaju pred cesarjem!«, »Živio, on bo naš poslanec!« Predlog je bil soglasno sprejet in se je tudi sklenilo, da se v imenu »Kmečke zveze« za Belo Krajino oficielno piše gospodu Zurcu in se ga prosi, da je tako dober in sprejme kandidaturo. Vodstvu S. L. S. se pa piše, da proglasi kandidaturo g. Zurca za Belo Krajino. Vsi so bili veseli, da so dobili v osebi gospoda Zurca tako izvrstnega kandidata, ki bo v prihodnjem deželnem zboru neustrašeno, možato zastopal koristi in pravice belokranjskih kmetov.
Župan Matjašič stavi resolucije, ki se tičejo važnih gospodarskih koristi za Belo Krajino; najvažnejša je ona, da sc država ozira pri zgradbi nove železnice na koristi in interese kmeta in varuje njih pravice in Jastnino ter jih primerno odškoduje za odkupljeni svet. Resolucije priobčimo prihodnjič. — Nato je govoril gospod Cesar o novem načinu pridelovanja vina in vzpodbujal svoje sorojake, naj se ravnajo po tem, ker je vino prvič boljše in se tudi lažje proda. — Govorila sta še gospoda kaplana Dostal in Cerar, ki sta v iskrenih besedah navduševala navzoče k skupnemu delu. Vsi so bili navdušeni za novo zvezo in pristopilo je takoj čez 60 članov.
Nazadnje je še tajnik S. L. S. g. dr. Val. Rožič podal kratek političen pregled o državnem in deželnem zboru in povedal, kaj so poslanci S. L. S. storili v zadnjem zasedanju za našega kmeta. Poslušavci so vzeli z veseljem poročilo na znanje in prosili gospoda doktorja, naj zopet kmalu pride ali obišče Belo Krajino, kar je on tudi obljubil, da bo vedno rad z veseljem prišel na vsako tako lepo zborovanje. Potem se je gospod predsednik še enkrat zahvalil govorniku za podučne govore in z živio-klici na cesarja zaključil to važno zborovanje. Shod Je brzojavno pozdravil tudi poslanec dr. Šusteršič.
ShoOotronlsklh mladeničev.
Predprošlo nedeljo se je vršil v prijazni Cerknici željno pričakovani mlade-niški sestanek, ki se je ob najlepšem vremenu na njem zbralo okoli 500 mladeničev iz vseh krajev Notranjske, zlasti iz Trnovega, Hrenovice, Št. Petra, Košane. Trnja, Postojne, Idrije, Hotedršice, Logatca, Vrhnike, Borovnice, Sv. Trojice, Blok, Starega trga (140), Loškega potoka itd. Goste, ki so prikorakali z rudarsko godbo iz Idrije na čelu, je pod starodavno lipo prisrčno pozdravil v imenu izobraževalnega društva Jožef Udovič, ki mu je odzdravil dr. Pogačnik. Pozneje došle Staro-tržane je sprejel istotam g. Puntar. Po obhodu po trgu je bila v župni cericvi sveta maša; daroval jo je č. g. Vovko, kaplan starotrški, ki je tudi v krasnem cerkvenem govoru navduševal mladeniče za dejansko sveto vero. Pri službi božji je krasno pelo glasbeno društvo »Ljubljana«, stregla pa sta dva telovadca v kroju.
Po sveti maši je bilo Zborovanje pred cerkvijo, ob navzočnosti kakih tisoč ljudi.
Shod jc otvoril predsednik pripravljavne-ga odbora g. Pavlin, predsedoval je deželni poslanec Drobnič. Govorili so: profesor Evg. Jarc, ki je razlagal štiri dolž, jiosti slovenskega fanta: spoznanje svoje vrednosti in pripravo za prihodnjost, ko mladina stopi na mesta svojih starišev; združevanje brez sebičnosti; izražanje narodnega čuta v resnem delu; vernost. — Drugi govornik, dr. Pogačnik, je primerjal slovensko mladino mlademu orlu, ki leta nad sivini Triglavom ter občuduje lepoto slovenske zemlje, vidi v belih cerkvicah opomin, da 4e držimo načel naših prednikov, ki so vedeli, kaj so dolžni svojemu Stvarniku, vidi pa tudi nevarnosti, ki prete našemu narodu od zunanjih in domačih sovražnikov. Orožje proti tem dvojnim nasprotnikom je: izobrazba, ki za jijo naj navdušujejo svoje sinove še očetje, kateri še niso bili tako srečni, da bi se jitn nudil primeren poduk. — G. Podles-jiih je v svojem lepem govoru izražal na-do, da bodo zadnji žalostni dogodki ljub Jjanski pripomagali k gospodarski osamosvojitvi Slovenstva. Tudi mladeniči naj .store v tem oziru svoje: naj se ogibajo krajev, ki so nasprotni našemu narodu, naj so varčni in delavni, delavni v družini in v društvih. Priporoča telovadne od-.seke kot vir drugim organizacijam. — Modroslovec Puntar je nato prečital pozdrav mladeniča Zebota s Štajerskega, in poslancev Gostinčarja in dr. Kreka, ki želi obilnemu delu obilo blagoslova. Pozdravil je še zborovalce v imenu vse-učiliške mladine, nakar je predsednik zborovanje zaključil.
Sledil je skupni obed, udeležba pri popoldanski službi božji, dovršena telovadba pri cerkvi sv. Roka in veselica z deklamacijo, petjem in predstavo »Crev-Ijarja«, ki je vsem zelo ugajala.
To je bil prijetno-koristen praznik mlade Notranjske, na kateri naj vsejano seme vzkali in obrodi stoteren sad!
Političen pregled.
AVSTRIJA.
Češki deželni zbor.
Nemci nadaljujejo v češkem deželnem zboru začeto obstrukcijo, pa tudi Celli se ne marajo udati. Če bodo Nemci vztrajno ostali pri svojih zahtevah, in če tudi Čehi ne odnehajo, tedaj bo vlada prisiljena deželni zbor razpustiti. Za ta slučaj obljubujejo Čehi, ki hočejo na vsak način streti nasilje v svoji domovini, da začno z obstrukcijo v državnem zboru. S tem korakom izstopijo iz vlade, vsled česar bosta morala odstopiti tudi obadva češka ministra Prašek in Fiedler. Ministrski predsednik pa mora gledati, kako mu razpada s toliko težavo skrpucana »parlamentarna« vlada. Češke stranke m tudi nemški krščanski socialci mu obljubljajo, da so mu dnevi že šteti; pravijo, ida ie nezmožen, da bi poravnal velika narodna nasprotja v Avstriji in da naj odstopi. Tako se novemu zasedanju naše drzavjne
zbornice ne obljubljajo ravno najlepši časi.
Goriški deželni zbor.
Stoji pred obstrukcijo. Slovenska Ljudska Stran'ka in laški liberalni poslanci so vložili vrsto nujnih predlogov, ki onemogočijo vsako drugo redno delo v zbornici. Na ta način namerjajo prisiliti slovenske liberalce in laške katoliške poslance, da jim dado toliko mest v deželnočborskih odsekih, kot jim po pravici gre.
Tirolsko.
Tudi tirolski deželni zbor je doživel •Pred kratkim nekaj butnili prizorov. V Bocnu so bili namreč katoliški visokošolci sirovo napadeni od svojih liberalnih tovarišev. Zato so krščansko-socialni poslanci vložili predlog, naj se napadavci kaznujejo. Vseučiliščni profesor in poslanec Skala je pri tej priložnosti zagovarjal sirovosti naprednih dijakov, kar je kr-ščansko-socialne poslance tako razkačilo, da so planili po njem in mu povedali par gorkih. Cesarski namestnik baron Spigel-feld je pa vendar bil toliko pošten, da je ostro obsojal izgrede v Bocnu.
OGRSKA VOLIVNA REFORMA.
Ko je že ves svet spoznal, da zahteva novi, demokratični duh časa splošno vo-Jivno pravico, se je tudi Madžarom zasvetilo, da morajo spremeniti svoj staroko-pitni volivni red. A kako žalostna je ta sprememba, smo poročali že v zadnji številki »Domoljuba«. Volitev ne bo ne splošna, ne enaka, ne direktna, ne tajna- Kaj čuda tedaj, da so vstale proti njej vse druge ogrske narodnosti, ki bi vsled nje bile ravno tako tlačene, kot dosedaj po starem volivnem redu. Najhujši nasprotniki nove volivne preosnove so socialisti. V Budimpešti so demonstrirali in so hoteli podreti neki slavolok, ki je bil postavljen v čast španskemu kralju in kraljici, ki sta obiskala tamkaj našega cesarja. To nakano so sicer preprečili, a vendar je bilo pri sprejemu španske vladarske dvojice mnogo strahu pred anarhisti. Toda kljub temu bodo Madžari vendarle najbrže prodrli v zbornici s svojo »zboljšano« pre-osnovo.
VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE
je še vedno na dnevnem redu. V parlamentu zboruje sedaj vseučiliščni odsek, ki je v velikih skrbeh, kako obvarovati visoke šole, da ne 'postanejo »klerikalne«. .Vseučiliški profesorji z naučnim ministrom Marchetom vred se ne morejo privaditi misli, da bi imeli katoliški dijaki na .univerzah ravno toliko pravic kot liberalni. To pa krščansko-socialni poslanci najodločneje zahtevajo. Ko se začno na ;esen zopet predavanja po vseučiliščih, je pričakovati znova velikih bojev med di-aštvom, ker liberalni študentje ne dovo-,jujejo katoliškim tovarišem, da bi nosili svoje društvene znake. Zato ne bo najbrže nič drugega kazalo, kot da se vsem dijakom prepove nositi znake svojih društev.
DELEGACIJE.
Letošnje delegacije, pri katerih se obravnavajo zadeve, ki se tičejo obeli državnih polovic, se snidejo dne 8. oktobra. Za predsednika avstrijske delegacije izberejo najbrže viteza Madejskega. Cesar bo bral prestolni govor, ki bo letos gotovo zelo zanimiv vsled raznih homatij v državi sami in na Balkanu.
SPLOŠNO STAROSTNO ZAVAROVANJE.
Dne 2. t. m. so se v ministrstvu za notranje zadeve vršila posvetovanja glede na splošno starostno zavarovanje. Načrt je sedaj že popolnoma izdelan. Veseli nas, da v načrtu ni zagotovljeno to zavarovanje samo tovarniškim delavcem in obrtnikom, temveč tudi malim kmetom. Vlada predloži načrt takoj v prvi seji državnega zobra in, če bodo politične razmere ugodne, je opravičeno upanje, da ga zbornica tudi sprejme, ker so mu vse stranke naklonjene.
BOSNA.
Ko je Avstrija leta 1878. okupirala Bosno in Hercegovino, je prevzela le upravo v njej, medtem ko je nje pravi gospodar ostal še vedno turški sultan. Sedaj, ko je Turčija dobila ustavo in so se začeli v njej resni nemiri, ko je vlada odkrila v Bosni srbsko zaroto, ki je hotela obe posedeni deželi priklopiti srbskemu kraljestvu, se je Avstrija začela bati za Bosno in Hercegovino, v katero je vložila mnogo denarja za šole, ceste, železnice, vojaštvo itd. Najbolje bi bilo, da priklopi obe deželi k naši državi, ker sta že zdaj v resnici njeni — in vse pričakuje, da se to v bližnji bodočnosti tudi zgodi, dasi je stvar jako težka. Berolinska pogodba, ki določa Bosni in Hercegovini njeno sedanje stališče, se ne more spremeniti, če temu ne pritrdijo vse velevlasti. Italija, Rusija in Francija pa se boje, da bi se Avstrija ne okrepila na Balkanu, ker s tem izgube same tamkaj svoj vpliv, in se zato upirajo spremembi berolinske pogodbe. Vrhu tega je težko vprašanje, kako naj se Bosna priklopi Avstriji. Madžari bi jo hoteli imeti zase, Hrvati pa zase, ker po zgodovini in po narodnosti bosenskega prebivalstva pripada hrvaški kraljevini. Zato ni pričakovati, da se vprašanje o Bosni reši tako kmalu, dasi se more marsikaj tudi nenadoma dogoditi. Politiki pričakujejo, da izreče cesar v svojem prestolnem govoru ob letošnjem zasedanju delegacij tudi o Bosni važno besedo.
VELIKE DEMONSTRACIJE V ZAGREBU.
Sedaj živimo v časih hrupnih demonstracij in večnih obstrukcij. Dne 2. t. m. popoldne so se vršile tudi v Zagrebu velike demonstracije delavcev proti banu Rauchu in načinu njegovega vladanja. Policija. peš in na konjih, je naskočila množico ter z golimi sabljami mahala po ljudeh. Ranjenih je več oseb, med njimi en /delavec težko, šest so jih pa zaprli, a kmalu nato zopet izpustili.
SPOR MED BOLGARIJO IN TURČIJO.
Čitateljem »Domoljuba« je znano, da je vzhodna železnica vzrok spora med Bolgarijo in Turčijo. Ta železnica pripada po berolinski pogodbi Turčiji. Sedaj pa si jo je Bolgarija kar prisvojila in je neče vrniti Turčiji, dasi to vse velevlasti najodločneje zahtevajo. Bolgarski ministrski fvet je dne 30. pr. mes. sklenil, da železnice ne vrne in finančni minister se je že začel pogajati z železnično družbo, da železnico od nje odkupi. Turčija in druge velevlasti so radi tega zelo razburjene in ni izključeno, da pride do vojske med Bolgarijo in Turčijo. Mnogi menijo, da hoče Bolgarija izrabiti položaj v Turčiji, ki sedaj nujno potrebuje miru, in se osvoboditi od turške nadvlade. Bolgarska vlada pa to taji in trdi, da se ji sedaj ne gre za osvo-bojenje, ker ga ne potrebuje: saj so Turki Je po imenu vrhovni gospodarji Bolgarije, ki je v resnici že sedaj popolnoma svobodna. Tuji listi pišejo, da Avstrija podpihuje in podpira Bolgarijo v boju proti Turčiji, da s tem kljubuje mladoturkom, ki ovirajo njeno politiko na Balkanu, in da uniči Srbiji vsako nado, da dobi kdaj Bosno in Hercegovino. Ta vest ni sicer popolnoma gotova, a je zelo verjetna. Naš cesar je pred kratkim sprejel bolgarskega kneza Ferdinanda z izrednimi častmi, kakor se sprejmejo samo popolnoma samostojni vladarji. Tudi sicer se kaže, da Avstrija bolgarskim težnjam ni ravno nasprotna.
BOLGARIJA NEODVISNA !
5. t. m. se je knez Ferdinand bolgarski v starem prestolnem mestu Tirnovu proglasil za kralja, kneževino bolgarsko, ki je glasom berolinske pogodbe, seveda le na papirju, bila odvisna od Turčije, po-\zdignil v neodvisno kraljestvo, vzhodna Ruinelijo pa, katero je knez upravljal nekako kot sultanov guverner, priklopil po-, polnoma novemu kraljestvu.
Tako se je zopet po deset stoletjih ustanovilo bolgarsko carstvo, kar Slovenci in vsi Slovani z veliko radostjo pozdravljamo. Seveda je mogoče, da bomo ravno slovanski bratje iz Avstrije morali s krvjo utrditi prestol novega bolgarskega carja, kajti nastale bodo morda na Balkanu vsled proglasitve bolgarske neodvisnosti homatije, v katere bo ravno Avstrija morala najprva poseči. Pa pustimo zazdaj te misli. Novemu carstvu želimo, da bi mogočno zavladalo na Balkanu in v morebitnem boju z Turčijo premagala tega sta-, rcga sovražnika križa in evangelija Kri-stovega !
SRBSKA SKUPŠČINA.
Kralj Peter je sklical srbsko skupščino (državni zbor) za 14. t. m. na izredno zasedanje. To je bilo potrebno, ker se utegnejo Bolgari, kj so stari nasprotniki Srbije, vsak čas osamosvojiti; zato se mora Srbija pripraviti, da ve, kako politiko naj ubere v tem slučaju. Položaj na Balkanu je vedno resnejši; sedaj je začela tudi Rumunija pripravljati svoje vojaštvo.
RUSIJA IN ITALIJA.
Pred kratkim sta se sešla laški zunanji minister Titoni in ruski Izvolski. To po-menja, da se obe državi približujeta druga drugi, zlasti ker kmalu tudi obišče ruski car laškega kralja v Rimu. Laški listi to zbliževanje tako razlagajo, kot da išče Jtalija v Rusiji opore za svojo politiko na Balkanu. Italiji ni nikakor všeč, da bi Avstrija popolnoma si prisvojila Bosno in Hercegovino, ker bi se s tem okrepila na jugu, in zato išče zaveznikov, ki bi skupaj z njo branili sedanji politični položaj na Balkanu.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLA V).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J
(Dalje.)
Lucij stisne ječarju Melehu v roko cekin. Meleh pelje jetnika v najprijetnejšo ječo. kar jih je imel. Po tleh mu nastelje sveže slame in poleg velikega vrča vode postavi tudi vrč vina, kajpak upajoč, da dobi za te usluge primerno napitnino.
»Lizija,« pravi Lucij, ko ostaneta sama, »rad pretrpim smrt zaradi pravičnih besed, ki sva Jih govorila. Najbrže naju čaka smrt. Bojazljivi deželni oskrbnik nama nikoli ne odpusti najine drznosti. Vsak trenotek pričakujem, da pridejo ra-beljni po naju. Sicer je to žalostna smrt, a vendar nič manj junaška, kakor smrt na bojnem polju.«
»In kaj pričakuješ po smrti?« vpraša Lizija.
»Kaj vem?« odvrne stotnik zmajajoč v rameni. »Naši modrijani o tem niso edini in izražajo le pobožne želje, kako bi radi živeli po smrti. A dokazov o posmrtnem življenju nimajo nobenih. Če bi mogli dokazati, da smo mi otroci pravičnih bogov, potem bi ravno najina smrt bila dokaz, da mora duša živeti tudi po človekovi smrti. Kajti plemenito delo tirja od pravičnih bogov plačila. Toda kdo zdaj še veruje v pravičnost boga Jupitra! — Seveda kramljajo pesniki marsikaj o življenju senc v podzemlju, in če bi njihovo pripovedovanje bilo resnično, bi midva najbrže celo večnost ne pričakala, da naju brodnik Ha-ron prepelje čez reko Stiks. Kajti pravijo, da mora biti truplo pokopano v zemljo, sicer človek ne more na. oni svet. Najinih trupel bi pa Flor nikoli ne dal pokopati, ampak bi jih vrgel jastrebom v jed. Pesniki govore seveda tudi, da pridejo nekateri po smrti v Olimp, kjer bivajo bogovi, ampak samo veliki junaki in cesarji, kakor na primer nesramni Kaligula in drugi. Za uboge in zaradi pravice umorjene pa naš Olimp ni!«
Zalibog, ti govoriš resnico,« odgovori Lizija z veliko resnobo. »Naša vera je neizrečeno breztolažna, ko pride smrt. Slišal pa sem nekoč moža, Juda, Pavla po jmenu — saj sem ti že pravil o njem — ' pred Feliksom o neumrjočnosti duše in o
večnem plačilu, ali o večni kazni govoriti tako, da sem rekel z vsem srcem: ,Ta mož govori resnico.' Bog mi odpusti, da takrat nisem poslušal svojega notranjega glasu! Ko sem se moral vrniti v Jeruzalem, sen obiskal tega Pavla v njegovi ječi, in obljubil mi je moliti zame — jaz sem mu namreč takorekoč rešil življenje — da postanem enkrat deležen večnega življenja. Povedal mi je tudi, kaj moram storiti, da dosežem večno srečo: verovati in krščen biti.«
Nato razloži Lizija svojemu mlademu prijatelju glavno vsebino krščanske vere, ki si jo je dobro zapomnil in mu razložit kaj je krst in kako se ga deli. »V tej veri je sicer marsikaj, kar se ne da spoznati z razumom,'« tako konča svoje pripovedovanje, »toda kako bi mogel človek spoznati vse bistvo božanstva, ko niti sebe samega ne more doumeti? Razven tega je oni, ki je umrl na križu, dokazal vero-jetnost svojega nauka s tem, da je vstal od mrtvih. Nisem slišal tega samo od IJav-ja, ki mi je slovesno prisegel, da je videl Vstalega, ampak tudi druge priče so mi pripovedovale to, ki so ga videle z lastnimi očmi in še žive. Kdaj je kak naš modrijan pretrpel smrt zavoljo svojega nauka, prorokujoč, da po treh dneh vstane od mrtvih?«
Lucij ni vedel, kaj bi mislil in verjel. Znani so mu bili nauki različnih modrijan-skih šol, a ga niso zadovoljili. Toda ta novi nauk o križanem Sinu božjem se mu je vendarle zdel čisto neverjeten, da celo smešen. Zmajal je z glavo in rekel: »Lizija, tebe je gotovo pregoljufal kak sanjač iz Jutrovega. Bog, ki umrje na križu kot suženj, je nesmisel! Prav je, da se nisi oklenil tako neumne vere.«
»Meni pa je žal, da se je nisem oklenil jn se dal krstiti. Peče me vest, da z ozirom na svojo svetno službo nisem maral vzprejeti božjega nauka. Naj mi Križani in od smrti Vstali odpusti! Zdaj se pa ne maram obotavljati noben trenutek več! Vzemi vrč vode in podeli mi krst kristjanov, medtem pa govori besede, ki ti jih bom narekoval.«
Stotnik se je branil začetkoma. Ko pa je spoznal tribunovo resno voljo, se je udal njegovi prošnji. »Zakaj bi tega ne storil?« je rekel pri sebi. »Sicer ne spoznam, kako bi moglo tako zunanje dejanje pomagati duši — če imamo v resnici duhovno dušo. Toda moj prijatelj Lizija veruje to, in zdi se, da mu bo to dejanje pomirilo srce. Hočem mu torej izpolniti željo.«
Lizija poklekne, zagotavlja svojo vero v Kristusa in njegov nauk ter vzprejme po roki poganskega prijatelja sveti krst.
Toda rabelj, ki sta ga z bojaznijo pričakovala, ni prišel. Deželni oskrbnik je imel druge opravke in se ni zmenil za častnika, ki sta medtem uro za uro pričakovala svoje smrti.
Glasovi trompet so oznanili prihod novih vojaških čet. Zaman so poskušali odposlanci visokega zbora pregovoriti ljudstvo, da bi jih pozdravilo in tako utola-žilo jezo deželnega oskrbnika. »Zakaj bi se ne ustavljali, ko nas hoče ta poganski narod uničiti? Ali nismo otroci Abrahamovi, izvoljeno ljudstvo Gospodovo?« ta-
ko so klicali duhovnikom. »Rajše pademo v častnem boju, kakor pa dovolimo, da bi pogani ravnali z nami kakor s psi!«
In kmalu je frčalo kamenje in so žven-ketali meči. V ozkih ulicah vojaške čete .niso mogle razviti svoje moči. Z vseh streh sc je vsuvala nanje opeka in težko kamenje. Vojaki so držali ščite nad glavami medtem, ko je spredaj in zadaj pritiskala divja množica nanje. V boju z mečem in sulico so bili Judje že izdavna poznani kot nevarni sovražniki, in vsa bojna umetnost ni nič pomagala Rimljanom v tem pouličnem boju. Z davno vajeno hrabrostjo so nameravali naskočiti tempeljsko goro. Bo-
rili so se krvavo cel dan; toda zvečer so morali Rimljani povsod premagani in z velikimi izgubami vrniti se v Herodov grad. Na stotine njihovih vojakov je ležalo ubitih po ulicah. Flor je izprevidel, da je izgubljen, če se ne reši z begom. V okrilju noči je odšel z večino vojakov, obljubivši ostalim hitro poinoč. Metilij bi moral medtem vsaj z eno četo braniti Antonijo in kraljevi grad.
Velikansko je bilo veselje v mestu zaradi dobljene zmage. Ljudstvo se je z zaplenjenim rimskim orožjem pomikalo po ulicah, radostno vzklikajoč pred hišami tistih, ki so se posebno odlikovali v boju.
Zlasti Eleazar, poveljnik tempeljske straže, se je na čelu svoje čete boril kakor divji lev proti Rimljanom. Tisoči in tisoči ljudstva so ga slavili pred njegovo hišo kot novega Juda Makabejca, kot leva rodu Ju-dovega in so mu prigovarjali, naj postane on njihov vrhovni vojskovodja v boju proti Rimu. Mali Natanael je z velikim občudovanjem zrl na svojega starejšega brata ter je rekel: »Da bi bil vsaj par let starejši in bi se smel kakor ti boriti z mečem za Izraelov rod!«
(Dalje prihodnjič.)

Razgled po domovini.
Naši časopisi zapljenjeni. Slovenski dnevnik »Slovenec« je bil zaplenjen pretekli teden, ker je zapisal nekaj podrobnosti o vojakih 27. pešpolka, ki so patruljirali po Ljubljani ob času izgredov. — Zaplenjen je bil tudi štajerski »Slovenski Gospodar«, ker je opisoval tolovajstva ptujskih Nemcev, ki so zopet pobijali pretekli teden šipe po oknih Slovencev.
Proti slovenskim mesarjem v Celovcu.
O tem se nam poroča iz Celovca: V občinskem svetil celovškem je stavil občinski svetnik Lckhard sledeči predlog: »Občinski svet mesta Celovca naj sklene, da zanaprej mestni občinski svet celovški Kranjcem, ki prodajajo meso na drobno, ne sme več prepuščati prostora na trgu iu sicer ne v mestni veži, kakor tudi ne na javnih prostorih, da bi prodajali meso na drobno. Olede onih kranjskih prodajavcev na drobno, ki imajo obrtni list in jim torej ni mogoče prepovedati razprodaje na drobno, naj se deluje na to, da smejo prodajati le z enakimi pogoji in stroški kakor domači trgovci, namreč v stalnih trgovinskih prostorih. Z ozirom na javno zdravstveno stanje se konečno naj poskrbi, da ti tuji prodajalci mesa ne bodo kršili določb magistrata s prodajanjem po zdravju nevarnih prostorih.« Seveda so sprejeli celovški očaki predlog z navdušenjem, če ga bode tudi občinstvo, ki je sito draginje celovškega mesa, jc pa prav drugo vprašanje.
Zopet nemški napad v Celovcu. Iz Celovca nam poročajo: V noči od srede na četrtek je celovška fakinaža pobila napis g. dr. Brejca in steno od prvega nadstropja do tal grdo pomazala. Kar se ji prvič ni docela posrečilo, je storila zdaj. Slovenci pa se bodo znali zanaprej ogibati raznih Knapičev, Met-nicev itd., ker bodo lahko našli znak, kazoc jim, kam naj zahajajo po pravne nasvete.
Notranjska dekleta Marijinih družb iz po-stojinske in trnovske dekanije so priredila posebno romanje k Majki božji na 1 rsat dne 27. septembra. Sijajno ie uspela prireditev. Nad 550 deklet se je udeležilo tega izleta. Razpoloženje je bilo kar najveselejše. Prepevale Marijine pesmi z razvito zastavo sentpeter-ske družbe smo korakali črez Sušak. Na 1 r-satu je bilo skupno sv. obhajilo. Slovesen govor je govoril hrenoviški kaplan g. Ahačič, in nato je bila slovesna sv. maša. Popoludne pa so bile pete litanije lavretanske. S težkim srcem smo se povrnili na svoje domove ob najlepšem vremenu. Rečani in Susačam so bili polni pohvale nad lepim redom in krasnim petjem slovensih mladenk, in so se v obilnem številu udeležili našega slavlja Matere božje. Zgodila se ni niti najmanjša nezgoda. Prepričani smo, da bode ta izlet močno utr-
dil vez skupnosti slovenskih mladenk imenovanih dekanij. Posebno zaslugo za vso prireditev ima šentpeterski kurat g. Abrain, ki je z veseljem prevzel vodstvo prireditve, za kar mu bodi izrečena najtoplejša zahvala od vseh udeležnikov.
Vojakom Belgijcem je prepovedano zahajati v Spodnjo in Zgornjo Šiško ter v Ud-mat, ker se je bati izgredov, ako se prikažejo ti skrajno nepriljubljeni vojaki. Nekaj izgredov je že bilo v Šiški, kjer je prišlo do spopada med njimi in Slovenci.
Šolski štrajk v Črnem vrhu je končan. V ponedeljek se je pričel pouk s sv. mašo. Silvester ne uči več, mesto njega je došla druga učna moč, gospodična Roza Jovan. Šolsko vodstvo je prevzela začasno gospodična Mar. Jurjevčič. Silvester je rekuriral na naučno ministrstvo in čaka še rešitve v Črnem vrhu.
Msgr. Karol Cankar, bivši urednik »Hrv. Dnevnika v Sarajevu, je bil imenovan tajnikom nadškofa dr. Štadlerja.
Kanonično umeščeni so bili čč. gg. Frančišek Kralj na župnijo Dobrniče. Nikolaj Sta-zinski na župnijo Črnuče in Josip Vole na župnijo Rova.
Za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitelja je imenoval cesar radovljiškega dekana č. g. Janeza Novaka.
Vabilo k odkritju spominske plošče P. Angelika Hribarja v Zgornjem Tuhinju, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 11. oktobra t. 1. po sledečem sporedu: 1. Ob pol 11. dopoldne cerkveni govor (P. Konstantin Luser). 2. Slovesna sv. maša (dekan I. Lavrenčič). 3. Odkritje plošče pri cerkvi z nagovorom (dekan I. Lavrenčič). 4. Odkritje plošče na rojstni hiši. Udeleženci, ki žele biti pri skupnem kosilu, naj to naznanijo najkasneje do 8. oktobra t. i. podpisanemu. Janez Štrukelj, župnik v Zgornjem Tuhinju.
Električen pojav. Blizu Grudnove vile v Dolenjih Retjah pri Vel. Laščah raste sredi njive pri stari cesti lep jesenov grm. In okoli tega grma, kakor se nam poroča, se je nedavno začela prikazovati svetla električna luč, ki je sikala v kratkih presledkih okolu grma in do tri metre visoko v zrak celo noč. Drugi večer ni bilo pojava. Tretji večer pa se je užigalo ob mraku pol ure. Retenjski učenjaki so takoj uganili, da je jesen, ki prevaja elektriko, ki se nabira v zemlji pod grmom.	. „.	.
Ameriška vlada ie izročila Slovenca Iv. Kerkovlča Avstriji. Iz Clevelanda, 0„ se nam poroča, da so zvezine oblasti izročile Slovenca Ivana Kerkoviča, rodom iz Rake pri Krškem na Dolenjskem, zastopnikom avstrijske vlade, kateri so ga odvedli domov v Avstrijo, da se ponovno zagovarja radi ponarejanja
avstrijskih bankovcev. Radi istega delikta je v Columbusu že odsedel dve leti, v katero je bil obsojen po zvezijjem sodišču. Avstrijska vlada je nato prosila ameriško vlado, da jej Kerkoviča izroči, da bode tudi na avstrijskih tleh obsojen radi ponarejanja avstrijskih bankovcev. Kerkovič je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi se obranil pred izročitvijo avstrijskim oblastem, in obravnave, ki so se vršile pred zvezinim komisarjem Walterjem, so obudile dokaj senzacije med slovenskim prebivalstvom v Clevelandu. Kerkovič je pridobil celo rojaka Dreinelja za to, da bi komisarja Walterja podkupil z 200 dolarji. Walter ga je pa radi tega naznanil, nakar so Dreinelja zaprli, vsled česar se bode moral zagovarjati pred zvezinim sodiščem. Kakor se zatrjuje, je Kerkovič izdelal in razpečal za več tisoč kron avstrijskih bankovcev in vsled tega mora po avstrijskem kazenskem zakoniku presedeti najmanj šest let.
Rajši z Nemci, nego s poslanci Slovenske kmečke zveze hodi dični poslanec dr. Ploj. Zadnjo nedelje je sklical v Ptuj shod zaradi železnice Purkla-Ptuj-Rogatec, ki se bo seveda nadaljevala dalje po sotlski dolini. Nemcev je dal Ploi navabiti vse polno, tudi vsenemškega Malika, ki je mnogo sokriv na zadnjih nemških izgredih, je povabil. Poslanci Slovenske kmečke zveze, dr. Korošec, dr. Benkovič. dr. Jankovič pa niso dobili nobenega vabila, da bi zastopali koristi slovenskih krajev. Tako dela Ploj! Njegov list, »Novi Slovenski Štajerc«, pa v vsaki številki vabi na skupno delo! Kaj se ne pravi to, ljudem pesek v oči metati ?
Od liberalne strani se izkušajo žalostni ljubljanski dogodki politično izrabljati za strankarske namene. Liberalna stranka bi se rada okoristila z delom drugih. Najznačilnejše je bilo, da je prišel nekdo celo s predlogom: Ker smo zdaj edini, naj »Gospodarska zveza« da liberalcem polovico sena! Tako čuden je narodni idealizem liberalcev! Mi pa z liberalci ne moremo imeti nobene zveze, dokler liberalna stranka ne opusti svoje protiverske gonje. Oni naj nas napadajo, mi pa naj jim zato služimo? Tako daleč ne bomo padli. Slovenska Ljudska Stranka, ki brez strahu in z vso odločnostjo obsoja nemške krivice, stoji na straži tudi proti kvarljivcem v slovenski sredi. Svojim somišljenikom priporočamo previdnost, da ne bodo delali za one, ki jih bijejol
Obrtna šola za mizarje se otvori s 1. novembrom v Solkanu. Šola bo velike važnosti za Solkan.
Baška dolina. Liberalci in »Naš Glas«. Na vse k ri pije razširjajo liberalci svoj tisk; z vso silo agitirajo za »Primorca«; kjer jim
tega odreko,pride na vrsto »NašUlas«. Vidi se, da bi ž njim radi spodrinili »Primorski List«; povsodi agitirajo proti niellili z »Našim Glasom«, nikjer pa ne proti »Primorcu«. Najza-grizenejši liberalci so postali na mah navdušeni agrarci, -radi bi razdrli naše vrste, zato so si nadjali agrarno krinko. Iz vse te komedije se vidi, da dela »Naš Ulas« kolovoz, po katerem bodo tekla liberalna kolesa. Zato pa proč s hinavci!
(irahovo na Primorskem. Do kam je privedla liberalna brezvestnost in neotesanost, dokazuje to, da celo pokojnih duhovnikov, ki so pokopani na tukajšnjem pokopališču, ne puste v miru. Tako so enemu počečkali spomenik z ostudnim priimkom, ki so ga zmožni edino liberalci. Pameten človek ne najde besed, s katerimi bi ožigosal tako početje.
Vsi protestni shodi spodn ještajerskih Slovencev proti nasilnostim Nemcev so bili izborno obiskani. Ljudstvo se hoče osvoboditi na narodno-gospodarskeni polju ošabno-sti nemške.
V goriškem deželnem zboru je obtsruk-cija. O tej piše »Primorski List« v zadnji številki: Slovenski liberalci hočejo naše poslance pritisniti ob zid; slovenski liberalci hočejo sami za sé vse odbornike in veliko večino članov pri odsekih. Slovenski liberalni poslanci hočejo večini slovenskega ljudstva vzeti možnost po svojih zastopnikih zahtevati in dosegati koristi in pravice. Kaši poslanci naj bi ne imeli nič. liberalci pa vse! To pa ne gre! Temu so se naši poslanci uprli in proti liberalnemu nasilstvu nastopili z obstrukcijo. To je bila dolžnost naših poslancev, ki zastopajo večino slovenskega kmečkega ljudstva na Goriškem. Pri deželnih volitvah so v splošni skupini sicer dobili večino liberalci. A ta večina ni bilo kmečko ljudstvo. Liberalni poslanci so prišli v deželni zbor s pomočjo brezdomovinske in brezverske soc. demokracije, s pomočjo liberalne tržke gospode, raznih pisarjev in učiteljev, ljudi, ki žive od kmeta! Večino v kmečkih občinah so dobili poslanci S. L. S. Torej zastopajo naši poslanci večino kmečkega ljudstva! Te zastopnike kmečkega ljudstva pa hočejo ob steno pritisniti s pomočjo socialistov in frakar-jev, botegarjev in učiteljev izvoljeni liberalci. To se ne sme zgoditi! Milo bi sramotno tudi za slovenskega kmeta. Naše geslo bodi: Proč z liberalno strahovlado! Kmet sam mora vladati v deželi po svojih poslancih! Proč z liberalci!
Kmečka zveza za ljubljansko okolico je
sklicala za nedelk>. 27. septembra shod na Viču. ki je bil izborno obiskan. Na shodu je govoril državni poslanec in deželni odbornik dr. Ivan Šustcršič, ki je v svojem govoru omenjal tudi ljubljanskih dogodkov.
Vipavski okrajni cestni odbor. Za načelnika vipavskega okrajnega cestnega zastopa ie izvoljen gosp. Ivan Lavrenčič, deželni poslanec v Vrhpolju. za njegovega namestnika pa gosp. Rihard Ferjančič. župan v Gočah.
Shod. V nedeljo 27. septembra je imelo stavkuk>če delavstvo v Vevčah shod, na katerem so govorili g. drž. poslanec dr. Šuster-šič. g. župan Dimnik, g. Ziller in g. I. N. Go-stinčar. Pretekli teden so se vršila vnovič pogajanja med delavstvom in tovarno in sicer pri deželni vladi v Ljubljani. Za delavstvo se je krepko potezal državni poslanec dr. Ivan Šusteršič. Doseglo se je sporazumljenje in stavka se je srečno končala z zmago delavstva, ki bo gotovo hvaležno vsem tistim, ki so pripomogli, da je stavka končana, osobito državnima poslancema dr. Susteršiču in Go-stinčarju, županu Dimniku ter drugim delavskim prijateljem. Le v slogi je moč in le združeni moremo kaj doseči. Zato kličemo delav-
stvu: Vstopajte v strokovno društvo in orga-
nizujte se!	...
Pravila »Kmečke zveze« za novomeški
okraj je vlada potrdila.
»Kmečka zveza« za Belokranjce se je ustanovila 27. septembra v Metliki. Vsi pošteni Belokranjci naj se združijo v novi »Kmečki zvezi« in naj pokažejo hrbet Mace-letovi liberalni stranki.
Ranjenci v ljubljanski bolnišnici so izjavili, da odklanjajo vsak nemški dar. Nekaterim se že boljše godi. Hlapec Martin Štrukelj se že lahko sprehaja po vrtu, istotako mesarski pomočnik Glogovšek, o katerem se je prvotno mislilo, da bo umrl. Najslabši je Iom-šič, ki je dobil sedaj še pljučnico. Občinstvo prinaša ranjencem sladkarije in brezštevilne druge poboljške. Dijak Borštnik je imel te dni še 38 stopinj. Nekoliko se mu obrača na bolje. Opetovano vzdihuje proti usnii-Ijenki: »Sestra, stopite k meni. če ste Vi pri meni, me nič ne boli«. Nedavno ga je obiskal součenec, ki je bil v usodnem trenutku poleg Borštnika in kateremu je kroglja prestrelila hlače. Borštnik more zaspati le s pomočjo morfija. Duhovščina stolne in šentpeterske župnije je odklonila vsako plačilo za pogreb Adamiča in Landra ter je izjavila, naj se do-tično svoto izroči za žrtve v bolnišnici.
Velik požar. Iz Rajhenbtirga ob Savi se nam poroča: V nedeljo, 27. septembra ob 1. uri popoldne je nastal v vasi Senovo ogenj, ki se je širil s tako hitrostjo, da je v kratkem času upepelil vseh šest skoraj še novih poslopij posestnikov Seničarja in Kozoleta. Rešiti ni bilo mogoče drugega kakor živino — razven enega telička—nekaj pohištva in obleke. Seničarju je zgorelo celo 300 kron denarja. Imenovana posestnika, ki sta si po tujih krajih z največjo pridnostjo in varčnostjo priborila toliko novcev, da sta si nabavila lastno domovje, sta v trenutku s svojima rodbinama reveža brez strehe in kruha, in ker je že zima pred vrati, res vredna najglobokejšega sočutja. Ljubezen do bližnjega zahteva, da se jima kolikor mogoče hitro in izdatno pomaga.
Kakšno bo vreme meseca oktobra? Za
september smo bili po rimskem ključu napovedali: »ne bo deževalo«, akoravno je september po navadi moker. Kdor po »mali maši« kosi. na peči suši. je star rek. In res ni deževalo razen trikrat po pol dneva ali manj. V tem se razločujemo od raznih Falbov, ki napovedujejo kritične dneve naprej, za nazaj pa ne opozore občinstva, so Ii imeli prav ali ne. Mi. ali pravzaprav čast komur čast, — luna je imela zopet prav. Ko je bila »mlada« (26. avgusta 9.59 zvečer), je pet dni zadrževala dež. Peti dan ob osmi uri zjutraj je že padlo nekaj kapljic, luna pa ie rekla ne, ker ie hotela, da ljudje otavo lahko posuše letos tudi po »mali maši«. Šele šesti dan, L septembra, je pustila deževati, ker šesti dan ni več odločilen, ampak le četrti in peti. Prima, secunda nihil, tertia aliquid, quarta, quinta qualis, tota lunatio talis = prvi, drugi nič, tretji malo, četrti, peti ie za mesec kazalo. —
Slavnost blagoslovljen ja »Narodne šole« v Št. Jakobu je jako dobro uspela. Prošt O. Cinspieler je z obilno asistenco na prostem maševal, potem šolo blagoslovil. Naroda je bilo (večinoma Korošci) do 2000 ljudi. Govorila sta župnik Ražun in poslanec Orafen-auer. Nato je sledila prosta zabava v »Narodnem domu«. Navdušenje je bilo veliko. Stroški šole 120.000 kron. — Mohorjani! ne pozabite naših koroških šol. Ko pridete po knjige Mohorjeve, darujte kak darček v ta namen. Vsak vinar se bo hvaležno sprejel.
Častno občanstvo je podelil občinski zastop na Velikih Poljanah župniku Jožefu Vol-
ai ob njegovem odhodu na svojo novo slu/., bo na Rova in mu izročil krasno diplomo v znak priznanja in hvaležnosti, katero si je gospod v polni meri zaslužil z vzorno ureditvijo nove župnije in zidavo nove župne cerkve.
Krompir in zelje ter ajda so po Gorenjskem. v kranjskem okraju, dobro obrodili,' tudi v ljubljanski okolici kopljejo že krompir, ki jc dokaj debel.
Sadje prešajo pridno naši kmetje, v kolikor ga ne morejo prodati. Sadni mošt je dobra in zdrava pijača.
Hrušlca v Istri. Prelepe dneve smo imeli v naši iari. Imeli smo namreč sv. misijon. ki je trajal od 4- do 22. septembra in so ga vodili čč. Oo. družbe Jezusove: P. Kunstelj, P. Pristov in P. Rakovec z največjo vnetno. Ljudstvo se je udeleževalo sv. misijona z največjim veseljem in v obilnem številu. Sai je bilo te dni pri spovedi vsega skupaj 245n lincili- Sklep sv. misijona smo imeli ob ogromni udeležbi. Sklepni govor je bil na prostem zraven cerkve. Pretresljivo je bilo, ko je koncem govora vse ljudstvo ponovilo krstno obljubo in z mogočnim glasom trikrat odgovorilo: »Sc odpovemo«, »Verujemo«, »Hočemo«! Po pridigi je bila slovesna procesija z Najsvetejšim in nato blagoslov z zahvalno pesmijo. Pridige so segale vsem globoko do srca in upamo, da bo sv. misijon obrodil obilo sadu. Bog povrni čč. misijonarjem njihov velik trud!
Duhovske spremembe na Kranjskem. Župnija Rova je podeljena č. g. Alojziju Volcu. dosedanjemu župniku v Poljanah pri Svetem Gregorju. Na njegovo mesto pride za župnega upravitelja č. g. Anton Lavrenčič, kaplan v Cirknici; v Cirknici je nameščen za kaplana č. g. Jernej Podbevšek, kaplan v Zagorju ob Savi. C. g. dr. Alojzij Merhar, kaplan v Sostrem pri Ljubljani, je prestavljen v Ljubljano, kjer nadomešča g. profesorja dr. Pečjaka na drugi državni gimnaziji.
Duhovske spremembe na Spodnještajcr-skem. G. Franc Spindler, računski revident v knezoškofijski pisarni v Mariboru, je nastavljen kot kaplan v Brežicah. Prestavljeni so kaplani: Peter Gorjup v Sevnico. Janez Hauptmann na Muto, Jožef Kodrič v Kamilico. Anton Srcbre k Sv. Martinu pri Slov. Gradcu in Frančišek Segula v Laški trg.
Koliko je škode? Nemški listi poročajo, da imajo ljubljanski Nemci okolu 50.000 kron škode. Sodnijski steklarski izvedenec je pa konstatiral, da je škode le okolu 9 do 10.00(1 kron. Kje naj bi bila ostala škoda. Ali je bilo za te šipe treba dveh slovenskih žrtev?
Čudna narodna zavest. G. Franc Žagar, trgovec v Markovcu pri Starem trgu, velja kot radikalen narodnjak, vendar pa oddaje vse boljše službe v svoji trgovini tujcem. V tovarni na Rakeku je poslovodja Bavarec, v Markovcu poslovodja, delovodja in knjigovodja Nemci, na Milanovem vrhu poslovodja Dunajčan, v Trstu poslovodja Italijan. Ali g. Žagar res ne more dobiti domačih ljudi? Vse njegovo knjigovodstvo je nemško, tako tudi tiskovine. Na Rakeku so na prvem mestu nemški, na drugem italijanski, na zadnjem slovenski napisi. V Trstu je tvrdka vpisana »Francesco Žagar«, zato se izgovarja »Cagar«. Lep liberalec to!
Vrl Slovenec, ki biva že nekaj let v Parizu na Francoskem, nam je poslal pismo, v katerem obžaluje našo domovino vsled zadnjih žrtev od 20. septembra.
V Nabrežlnl so imeli pretečeno nedeljo ples, kojega so napravili železniški in klesar-ski uslužbenci — to je »sodrugi«. H koncu kot poboljšek je prišlo tudi do — pretepa. Nekateri so nesli domov krvave glave kot spomin. Pravijo, da so se posebno obnesli pri pretepu
tisti, ki se ponašajo s tem, da so inteligentni, omikani in svobodomiselni. Lepa omika in svoboda to! Kje je bilo »oko pravice«, se ne vé. Radovedni smo. kaj poreče k temu »Delavski list«. Saj je njegov poročevalec z udeleženci pretepa še več kot v prijateljski zvezi. Toliko o svobodi. Zdaj pa nekaj o narodnosti. Nabrežina je najbolj narodno-napredua vas ua Goriškem. Tako je pisal svoj čas Gabršček v svojih listih. Hočete imeti dokaz? Evo ga! Na hiši g. župana in zaupnika narodno-napredne stranke na Goriškem stoji že veliko let zapisano z velikimi črkami: Ivan Caharija, kamnosek, »Steinmetzmeister«. Zato pa pravijo hudomušneži: Nabrežinci so veliki narodnjaki pri litru, ali pa kadar jim »kaže«. Ali ne pravijo prav?
Slovenski liberalci so res čudni ljudje. Na eni strani hočejo slogo s S. L. S., na drugi strani pa ne prenehajo pisati zoper vero in duhovščino. Niti te dni splošnega narodnega žalovanja se niso mogli premagati, da ne bi ix» »Slovenskem Narodu« sramotili katoliške duhovščine. Tudi ni pričakovati kakega zboljšanja od njihove strani, dokler bodo odločilni faktorji v liberalni stranki razni svobodomiselni študentje, kakor Lotrič, Zalar in drugi.
Za dan volitev v deželni zbor istrski in sicer v splošno kurijo je izdala škofija na dekanijske urade odlok, ki ukazuje, naj se konča v nedeljo dne 25. oktobra na dan volitve služba najpozneje ob 8. uri zjutraj povsod tam, kjer je ena sama sveta maša, da bodo šli lahko volivci pravočasno na volišče in ob enem tudi opravili svojo krščansko dolžnost.
V	Istri se je pričel na vsej črti volivni boj in upamo, da ne bo hrvaško in slovensko ljudstvo poslalo samih liberalcev v deželni zbor.
Zahvala in izjava. Jaz podpisani se zahvaljujem »Vzajemni zavarovalnici«, ker mi je za po požaru poškodovano hišo vso svoto pošteno izplačala. Vsled tega jo vsem slovenskim posestnikom toplo priporočam. Dragi rojaki Slovenci! zavarujte svoja poslopja edino le pri domači »Vzajemni zavarovalnici«! — Ivan Starešinič, čevljar in posestnik v Preloki. dne 27. septembra 1908.
V	Podijubelj. Slovenci, pridite 18. oktobra v Podijubelj na Koroško! Podijubelj, o katerem je zlasti |X) Kranjskem tnalo kaj slišati, začel se je gibati. Pred kakimi petimi leti pri nas o kaki organizaciji še ni bilo ne dulia ne sluha, izvzemši par rdečih bratcev, kateri so pa svoje desetice pridno v Borovije nosili. Dil je k nam nameščen boroveljski kaplan kot provizor, ta nas je organiziral, seveda z velikim trudom, kajti prebivalci, kateri so bili leta in leta brez voditelja, se ne dajo naenkrat lahko voditi. A vztrajnost je privedla gospoda do lepega uspeha. Sedaj imamo svojo čitalnico in tudi hranilnico. Sezidali smo si svoj »Delavski dom«, kateri je velikanske važnosti in bode šc v poznejših časih ponos pod-Ijubeljske občine. Isti »Dom« bomo otvorili 18. oktobra. Zato ie pač vredno, da se Slovenci 18. oktobra podamo kar v največjem številu od vseh krajev v Podijubelj k pravi narodni slavnosti. Vabimo pa tudi vse odkrite prijatelje koroških Slovencev, da pridete tedaj k nam, da se pobratimo. Vabimo vsa slovenska pevska društva, da pridejo v Podijubelj slavit slovensko pesem in med seboj tekmovat. Vabimo tudi vsa delavska društva po slovenski domovini, da se pridejo veselit na vspehu svojih tovarišev. Vabimo tudi vse slovenske rodoljube, da si ogledajo prekrasni spodnji Rož. Več slovenskih društev ie ze obljubilo sodelovanje. - Zatorei, Slovene ! pridite 18. oktobra v Podijubelj na Koroško.
»Kmečka zveza« za postojmski okraj priredi v nedeljo, dne II. oktobra popoldne ob 3.
uri v Hrenovicah javen shod s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo državnega in deželnega poslanca dr. Žitnika o gospodarskem in političnem položaju; 2. popolnitev odbora; 3. slučajnosti. Shod se vrši ob lepem vremenu na župnijskem dvorišču, ob slabem vremenu pa v župnišču.
Aljaž Jakob, mešani in moški zbori. V. zvezek je ravnokar izšel in obsega sledeče skladbe: za mešani zbor: Job, V mraku; za moški zbor: Dneva nam pripelji žar, II., Z vencem tem ovenčani slavo, Triglav. Zvezek stane 60 vinarjev, s poštnino 65 vinarjev. — isto ceno imajo tudi poprej izdani zvezki te zbirke. Aljaževih skladb ni treba posebej priporočati. ker so splošno znane kot najboljše ljudske skladbe. Za društva so naravnost potrebna. Dobe se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Moravč. Nedelja, 27. septembra, ostane Moravčanom v trajnem spominu. Ta dan smo imeli dve slovesnosti. Prvo dopoldne na Hribcih v zahvalo, da .ie kapelica srečno dovršena. V ta namen je bila ondi sveta maša s cerkvenim govorom. Popoldne pa ie priredilo izobraževalno društvo slavnost v proslavo trojnega jubileja. Prav krasno je uspela. Domači pevski zbor ie izborno rešil svojo ulogo. Na sporedu prolog je na kratko oslikal jubileje ter navduševal, da: »Ne le mi, vsi narodi naj z nami se radujejo; današnji dan, tako krasan, vsi z nami naj praznujejo.« Prolog nas nato popelje pod divne Pireneje, pred lurško duplino, dalje: »na južno stran, v večni Rim pred Vatikan«, kjer vlada na prestolu sv. Petra zlatomašnik. papež Pij X.. in na cesarski dvor, kjer: »glas krepak v nebo doni, K rane Jožef cesar naj živi!« G. Janko Cegnar nam je v slavnostnem govoru pojasnil pomen trojnih jubilejev in razložil igro: »V jubilejnem letu«. Povedal je v jedernatih besedah. kaj hočejo današnji svobodnjaki. Iztrgati ljudstvu vero iz srca, ga odtujiti od krščanskih nazorov je njih namen. In to naj bi bila svoboda!? Stranke, ki se izdajajo za svobodne, pa propagirajo modernizem, niso svobodne; te vodijo narode v pogubo. Gorje mu kdor se da zaslepiti! Nato so nastopili igralci. Uloge so bile vseskozi dobro igrane. Posebno spretnost moramo priznati glavni osebi dr. Fridnu. Ta mož je zašel v brez-verno družbo, med svobodomiselce. Ti so ga pridobili zase. Vse prigovarjanje njegovega prijatelja Dobroslava. naj se ogibljc slabe to-varišije, je bilo zastonj. Seznanil se je z gla-sovitim agitatorjem svobodomiselstva, z časnikarjem Robavsom. Ta ga je silil stopiti v njegovo kliko. Dr. Priden tega ni storil takoj, prosil je odloga, da stvar premisli in prespi. Res zadremlje in zasanja strašne sanje. Sanja, kako ga Robavs tira v framasonsko ložo. Tu ga ga silijo k svobodnjaštvu. Dr. Friden se brani, to pa razkači stražnika lože, divjega framasona Grudna, da dr. Fridena ustreli. V strašnih mukah umira, takrat pa se razsveti ioža in lurška Devica, obdana z rajsko lepoto se mu prikaže. Nato se dr. Friden zbudi» grozne sanje mu ne gredo iz glave. Da poklicati prijatelja dr. Dobroslava, kateremu izjavi slovesno v jubilejnem letu: »Zvest ostati katoliškim nazorom do zadnjega dihljeja«. Zadnio deianie nam kaže ljudstvo, slaveče
trojni jubilej pri vaški kapeli. Tudi dr. Friden s prijateljem Dobroslavom prisostvuje slavnosti. Ves potrt deklamuje pred kapelo:
»Jaz sein te našel, o lurška Devica, zmote zdaj svoje očitno spoznam; o, kako srečen sem, rajska Cvetlica, tukaj pri Tebi, tu nisem več sam.
Pridite torei, vse zemlje rodovi, skupaj združimo vsi v petju en glas, v rajske višave done naj glasovi: lurška Devica, o prosi za nas!«
Zadnji prizor konča dr. Dobroslav s slovesnimi besedami:
»Bratje, torej le na delo, da zatremo vražje želo, krepko hočemo začeti, narod moramo oteti.
Udeležba slavnosti je bila velika. Zadovoljnih obrazov je odhajalo občinstvo, marsikdo se je izrazil: »Kaj tako lepega še nisem videl«. Pač trojih jubilejev nakrat še nismo slavili, zato ostane ta dan v spominu zapisan z zlatimi črkami. — Kapelica žalostne Matere Božje na Hribcih je dovršena. 11. oktobra preteče leto, kar je bila slovesno blagoslovljena. Takrat je bilo urejeno le za silo, manjkalo je marsikaj. Toda našla so se radodarna srca, ki so pripomogla, da se je nabavila potrebna cerkvena oprava. Pa še več se je storilo. Oglasila sta se dva zvonova iz stolpa nove kapelice. Kakor slavca mili glas donita po moravški dolini. Ljudstvo jih radostno posluša, skrivnostni čut jim obdaje srce. — Skupni stroški znašajo okrog 14.000 K. Večja svota je že pokrita. Ostalo upamo se v kratkem poravna. Zato presrčna hvala vsem, ki so pomagali, da se je postavila lična kapelica. Marija naj vsem stotero |x>vrne.
g Za povzdigo živinoreje v kamniškem okraju se osnuje 25. t. m. živinorejska zadruga v Kamniku. Namen te zadruge bode, rediti in zboljšati čisto pleme pinegavske pasme, skrbeti za dobre bike, skupne pašnike in za skupno prodajo živine. Po tej poti se da naj-preje priti do zboljšanja živinoreje. Ustanovni shod se vrši ob pol 4. uri. seja pripravljav-nega odbora pa ob 3. uri popoldne v prostorih »Kamniškega doma«.
g Misijon in ustanovitev iare v Domžalah. Od 19. do 27. septembra se je vršil v Domžalah sv. misijon, prvi v tej duhovniji. Vodili so ga z izredno gorečnostjo in vnemo očetje lazaristi Kitak, Nežmah in Flis. Ljudstvo se ga je prav pridno udeleževalo. Nad 1500 ljudij domače duhovnijc ic bilo obhaja-nih. Višek slovesnosti je bil v petek popoli-dne. Po slovesni spravni pridigi pred izpostavljenim sv. R. Telesom je presvetli knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič slovesno razglasil ustanovitev nove fare Domžale in to novoustanovljeno faro daroval božjemu Srcu in prečisti Devici Mariji. Veličastna je bila procesija z misijonskim križem v nedeljo popoldne, ki jo je vodil preč. g. dekan kamniški, Ivan Lavrenčič. Vršila se je ob najlepšem vremenu in ob ogromni udeležbi ljudstva od blizu in od daleč. Nad 3600 so jih našteli. Udeležila se je obojne slovesnosti, razglasitve fare in procesije tudi šolska mladina z učiteljstvom in zastavo, veteransko društvo z zastavo, obe požarni brambi, katoliško izobraževalno in podporno društvo z zastavo, obe Marijini družbi z zastavo. Vrla domžalska godba pa je med obedom presvetlemu knezo-škofu na čast zaigrala nekaj domačink. Procesije sta se korporativno udeležila tudi dva občinska odbora nove fare, domžalski in de-palski, oba župana M. Janežič in J. Dimec,
Prekrasno so dekleta za to izredno slovesnost okinčale cerkev z venci. Zunaj pa so mlaji in zastave pričale, s kolikim veseljem vsa nova fara praznuje svoj dan. Posebno pohvalno je omeniti še cerkveni pevski zbor, ki je ves čas misijona s svojim lepim petjem prav zelo povzdignil vso slovesnost. Cast in hvala vsem!
g Dekliška Marijina družba v Mekinjah bo uprizorila dne 11. oktobra v proslavo Ilirskega jubileja znano igro: »Lurška pastirica«. Nekaj lepih točk bo zaigral tudi tamburaški zbor »Planinka«. Načelstvo družbe prijazno vabi tem potoni sosednje Marijine družbe, da se udeleže te prireditve; zanje je vstop prost. Začetek ob pol -1. uri popoldne.
g Iz Komende. V četrtek, 1. oktobra so na tukajšnjem pokopališču odkrili spomenik pokojnemu g. nadučitelju Josipu Mesnerju. ki je pri naši ljudski šoli služboval celih 32 let. Postavili so spomenik: učiteljsko društvo in očine komendske fare. Učiteljstvo kamniškega okraja se je skoro polnoštevilno udeležilo svetega opravila za pokojnim v cerkvi in na pokopališču. Na grobu je govoril domačin g. nadučitelj iz Mengša, Lo rene Letna r. Pokojni je vestno izpolnjeval svoje krščanske dolžnosti, bil je splošno priljubljen, nazvali so ga »očka«. Blag mu spomin! - Mlado katoliško slovensko izobraževalno društvo dobro napreduje. V par mesecih uredilo si je lepo knjižnico, imelo že več predavanj, in sedaj si postavlja svoj dom — prostrano dvorano, ki bo. če Bog da, še pred zimo izdelana. Fantje že težko čakajo dne, ko bodo nastopili na novem odru, pa tudi dekleta nočejo zaostati. Le pogumno naprej! V društvu bomo skrbeli za pravi krščanski napredek in za pošteno zabavo. ker le taka stori človeka v resnici veselega in zadovoljnega. Starši, ki imate šoli odrasle otroke: v društvo ž njimi in še sami pristopite; s tem boste skrbeli za srečno prihodnjost svojih otrok. — Hranilnica je vpeljala hranilnike, mladina pridno sega po njih. ker so lepi. pa tudi koristni, — kajne!
Iz ljubljanske okolice
Vič-(jlince. Katoliško slovensko izobraževalno društvo Vič-Glince pripravlja za prihodnjo nedeljo. 11. oktobra, novo izvirno gledališko igro: »Kraljica Kstera«, posneto po svetopisemskem besedilu. Igra obeta biti ve-lezanimiva. Društvo si je omislilo nalašč za to nove kulise v staroperzijskem slogu; tudi kostumi imajo orientalski značaj. Uprizorila se bo igra v gostilniških prostorih g. Franca Babnik na Glincah št. 3 (prej Travn), ob 4. uri popoldne.
Zahvala dopisniku. V eni zadnjih številk »Domoljuba« sem poročal, da so vsi možje, ki so bili izvoljeni v novi občinski odbor dob-runjske občine, pristaši S. L. S. Ti si me pa v predzadnji številki zafrknil in mi očital, da ni res, kar sem poročal. Zahvaljujem se ti za poduk; ostanem pa pri starem in mislim, da je le res. kar sem jaz pisal. — Janko Petrič.
Iz Hrušice. Slišali smo, da se je šola pri sv. Petru na polju lepo uredila in da bodo ljudje lahko z zaupanjem pošiljali otroke v to šolo. Tudi mi Hruševci želimo, da bi naša šola postala enkrat to, kar mora biti, in da bi iz otrok naredila olikane ljudi, ne pa jih podivjala. Pa širi se surovost. Zadnje dni so otroci zmerjali našega spoštovanega župana kar na cesti. Ali je to morda nadaljevanje tistega, kar jc začel rajni nadučitelj in mu pomagal pomočnik učitelj Šušteršič? Nadučitc-lia je Bog poklical s sveta. Ali sedaj misli Šušteršič nadaljevati? Lansko jesen ie nate-paval otroke do krvi, ali jih bo letos nahujskal k temu, da napadajo poštene ljudi na cesti? Prej je bil vedno mir, kar je pa ta Šušteršič
pri nas. je pa godlja. Mi zahtevamo, da se na šoli enkrat napravi red. da bodo otroci prihajali iz šole olikanejši in spodobnejši v vedenju, in da se bomo na šolo lahko zanesli.
Iz Stefanie vasi na »Kmečko zvezo«. Ko je pri občnem zboru »Kmečke zveze« poslanec g. Povše pripovedoval o zboljšanju razmer v ljubljanski oklici, se ni nihče oglasil in nihče omenil stvari, ki je za najbiižnjo ljubljansko okolico velikega pomena. Ta potrebna stvar je most, ki naj veže Selo. oziroma Moste s Štefanjo vasjo, oziroma Hrušico in z vsem prebivalstvom, kar ga je pod hribom. Ljubljanica deli prebivalce na obeh straneh, da ni skoro nobenega občevanja. En most ie na Fužinah, eden pa v Ljubljani pred vojašnico. Oddaljena sta gotovo eno uro. Ce hočeš iti iz Most v Štefanjo vas, moraš iti najprej v Ljubljano črez most, in od tam nazaj v Štefanjo vas. Ali pa moraš iti na Fužine in od tam skozi Hrušico v Štefanjo vas. In to te zamudi najmanj pol ure. Ce bi pa vezal most obe vasi, bi se porabilo le kakih pet ali deset minut. Lansko leto je gorelo v Mostah. Šte-panci smo morali peljati brizgalno črez Hrušico na Fužine in od tam nazaj gori v Moste. Seveda med tem je skoraj vse zgorelo. —• Polagam to na srce »Kmečki zvezi«, naj se zavzame za to.
Iz kranjskega okraja.
g Iz Gorič nad Kranjem. Gotovo je naša dolina ena izmed najlepših, naprijaznejših na- ' še že toliko opevane Gorenjske. Kake pol ure dolga, napravi na tujca jako dober vtis. Njive na polju lepo v vrsti, v sredi cesta, na obeh straneh prekrasni bukovi gozdi, katerim ni para po lepoti, v ozadju skalnati v nebo kipeči Storžič in s senožeti pokrita Zaloška gora. V sredi doline pa ob potoku Sevniku in ob stočju cest stoji biser naše doline, nad vse prijazna vas: Goričc, koja po svoji zares krasni legi lahko tekmuje z drugimi gorenjskimi vasmi, ki so polne letoviščarjev. Dobro, krepko ljudstvo biva tu, ki zna ceniti lepoto in tihoto svojega kraja. Klub temu ,da je suša letos prizadejala tako škodo poljedelcu, vendar se je pri nas vse leto zidala podružna cerkev v Zalogu. Vsa čast zaloški soseski! Zares velike so žrtve, katere so doprinesli. Cerkev je zidana v romanskem slogu, kar se pozna po kupoli in okroglih oknih. Poleg nove cerkve so si omislili tudi čisto nove tri zvonove, ravno take kot v Goričah. Nekoliko bo pač Goričane to pogrelo. Stavba je prav lična in dela čast Zalogu, kakor tudi vsej dolini. Kar se tiče izobraževalnega dela, je isto letos nekako zastalo, ker je bilo s cerkvijo dovolj opraviti. Pač pa so se sedaj na jesen vzbudile dekleta, ki se pripravljajo na predstavo »Nežka z Bleda«. Bog daj obilo sreče, dekleta pa naj se pogumno in dobro pripravijo na predstavo. Dne 28. avgusta smo praznovali destletnico našega č. g. Jerneja Primožiča. Gospod so bili v Ljubljani in se ravno 28. avgusta pripeljali.domov. Med tem smo se pripravili, postavili mlaje in okrasili z venci in napisi. Ob prihodu so se vršili pozdravi V imenu Marijine dekliške družbe jih je pozdravila gospica Marija Urbanee, prednica družbe, in jim podala šopek. Bog jih ohrani še mnogo let med nami!
g Iz Križev pri Tržiču. V nedeljo dne 27. t. m. je priredila podružnica del. konsumnega društva v Križah.društveni shod, kjer je odbor poročal navzočim članom o delovanju podružnice v prvih petih mesecih. Iz poročila posnamemo sledeče:
Skupilo v prodajalni 6923 K 28 v; pristopnina 66 K; plačani deleži 497 K 50 v; vrednost blaga v prodajalni 1795 K 73 v skupaj 9282 K 51 v. — Izdatki za blago 8394 K 63 v; vozni-
mi 621 K 75 v; užitnina 170 K 36 v; inventar 292 K 30 v; plača uslužbencem 160 K; svečava — ; skupaj 9639 K 4 v.Torej je bilo denarnega prometa 18.921 K 55 v. Tu se torej vidi kako potrebno je bilo pri nas konsunuio društvo. Zato se trgovci tako jeze; pa vse to ne pomaga prav nič. le lepo mirni naj bodo. ako hočejo sami sebi dobro. Vi pa. delavci in kmetje, oklenite se konsumnega društva, saj to je vaša korist.
g Naklo. 8. septembra je priredila dijaška zveza iz Suhe na odru izobraževalnega društva v Naklem igro: »Sinovo maščevanje«, kateri je sledilo od občinstva živahno odobravanje. Zares lepa misel, da si somišljeniki tako prijateljsko delujejo iz roke v roko in tako nadomestijo delavne moči, katerih žali-bog povsod primanjkuje. Udeležba je bila obilna, čisti dobiček je bil namenjen: polovico za dijaško zvezo na Suhi. polovico pa tukajšnjemu bralnemu društvu. Po igri ie bil srečolov in prosta zabava. Srečolov je bil domačega bralnega društva; dobiček ie bil namenjen za dobavo knjižnice, katera se v kratkem otvori. — Omeniti moram nekaj, kar je naklanski občini sploh potrebno vedeti, namreč: poznati prodajalne v Kranju, katere so nam v namne bralnega društva darovale dobitke, in sicer prodajalna železnine g. Omer-za. 20 dobitkov, zelo lepih in koristnih, prodajalna »Čolnar«, prodajalna pločevinastih izdelkov g. Belec in prodajalna Geclnova. — Vsem darovalcem, igralcem in sploh vsem. ki so delovali v prid bralnega društva, tem potom iskrena hvala!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
Iz janških in prežganjskih hribov. Na
praznik M. Šmarna poromala je prežganjska in janška Marijina družba na svete Višarje. Zvečer ob pol deveti uri je bila pridiga in drugo jutro sveta maša z blagoslovom in skupno sveto obhajilo. Po dokončani pobožnosti vrnili so se vsi veseli in polni najlepših sklepov zopet domov. — Na Jančem se vedno tožari-jo. Skoraj ga ni dneva, da bi ne bilo Jančarjev v Litiji. Litijčani se norčujejo in pravijo, da bodo samo Jančarji stopnjice v novem sodnijskem poslopju tako izbrusili, da bo treba kmalu napraviti nove. Tudi ga menda ni ljubljanskega advokata, katerega bi Jančarji ne podpirali s s krvavimi žulji prisluženim denarjem. Ali bi ne bilo veilko častneje za nje. ko bi isti denar v to porabili, da bi napravili že enkrat uro v zvoniku, na katerem vise že skozi celo leto samo »cagarji«, ki kažejo vedno pol štirih? In tudi novih zvonov še nimajo »vrihtanih«. Nekateri pravijo, da bode treba sezidati nov zvonik, da se bodo zamogli zvonovi tako vrediti, da bodo ubrano peli. Pa kje naj dobe toliko denarja? No, prav lahko in sicer tako-le: Samo eno leto naj puste v miru pravdarske dohtarje in naj denar, ki bi ga imeli njim izdati, skupaj spravijo, pa bode zadostovalo, da napravijo nov zvonik in še en zvon povrh. — V vasi Gabriie janške župnije prodaja nekdo svoje posestvo. Do tega privedle so ga le pravde, za katere je izdal samo v teku enega leta črez dva tisoč kron. To je že grozno, kar se ondi godi. Najmanjša razžaljiva besedica zadosti, da letijo ti ljudje v Litijo, si najamejo advokate, vlačijo skupaj priče, prisegajo drug proti drugemu, prestavljajo tožbe od enega dneva na druzega, doh-tarji se pa smejejo. Ako se tem žalostnim razmeram ne napravi konec, bodo šli v desetih letih vsi janški »grunti« na kant. Ali bi ne
moglo tukaj poseči vmes okrajno sodišče s tem, da bi pokazalo Jančarjem vrata, kadar se pridejo tožarit radi takih malenkosti?
d Janče. Tukajšnje šolsko poslopje se je vse prenovilo, za pol metra vzdignilo in z opeko pokrilo. Tudi šolska soba se je precej razširila, pa bode še premajhna, kajti za to šolsko leto je vpisanih 113 otrok. Treba bode torej kmalu misliti na novo šolo. — Z lovom je pa letošnjo jesen prava »inizerija«. Ni niti zajcev, niti jerebic. Pravijo, da pomeni to hudo zimo. — Kostanja bode letos tudi malo, repe pa skoraj nič, ker so vso gosenice pokončale. — Dne 3. t. m. zvečer ob sedmi uri in štiri minute čutili smo potres. Bil je silno močan, navpičen sunek, spremljan z grozovitim bobnenjem. Zagromelo je. kakor bi v kleti sprožil kanon. Podnevi je bila nenavadna vročina, silno mirno ozračje, brez vsakega vetra, kar je na janškem hribu posebna redkost. Kakor izvemo iz drugih krajev, je potres marsikje zelo preplašil ljudi, ki še niso pozabili grozovitega velikonočnega potresa iz leta 1895.
Iz ribniške doline,
Na Gori dobe samostojno župnijo. Tozadevni ministrski odlok pride v kratkem. Žal pa bo Gornikom za svojim dosedanjim žup-nim pastirjem g. Pavlinom. ki gre za župnika k sv. Katarini. — Včasih so pa na Gori malo preveč samostojni, posebno — ponoči. V neki gostilni namreč ne poznajo nikake policijske ure. Pohabljena harmonika in hripava grla ne dado trudnim sosedom one gostilne cele noči miru. Gospod župan, ali morete pri takem vpitju mirno spati? Ali veste, čemu so c. kr. orožniki v Sodražici?
d V Globeli se jc v nedeljo 30. avgusta t. I. vršila znamenita slovesnost. Gospod dekan je ta dan blagoslovil novo cerkvico, ki si so jo podjetni Globelčani postav ili s pomočjo radodarnih okoličanov. Cerkvica je prav lična. Stavba elegantna, samo prezbiterij je prekratek in streha pri stolpu preveč topa. Dva lepo ubrana, prijetno doneča zvonova jih trikrat na dan vabita k molitvi. Priprost, a zelo krasen oltar je delo domačega mojstra, g. Be-čaja, kiparja na Gori. Oltar je lesen in izvršen dosledno v slogu primernem tej snovi. Fasada (sprednja stran) oltarne mize ima lepe vzbokle okraske, ki obdajajo črke J. M. J. ime svete Družine, kateri je cerkev posvečena. Tabernakeljeva vratica so kaj primerno okrašena; lepo izrezljan kelih obdaja pše-nični klas in vinska trta. Oltarni nastavek se polagoma zoži v podobo sv .Družine, ki jo obdaja lep. vitek okvir. Kdr tvori na tem oltarju tisto prijetno harmonijo, je precizna, natančna izpeljava ornamentike in varčevanje zlate barve. Tu ni vse nakopičeno zlata, ampak zlata barva se prav pogosto menjuje z ognjeno - rjavo. Oltar je res lepa, harmonična celota in dela čast mojstru. Nova cerkvica na Sedlu splošno ugaja tudi umetniškemu čutu in bo brez dvoma priooinogla izobraziti našemu ljudstvu čut in lepoto.
Iz Loškega potoka.
d Iz Loškega potoka: — Predavanje ie preteklo nedeljo zopet priredilo naše društvo »Tabor«. Predaval je č. g. Skuli zgodovino domače naše župnije. Prav iz daljnih časov, v kolikor se da zaslediti v knjigah in v ustnem izročilu, je podal razvoj nase doline. Narisal je potem zgodovino natančno do današnjega dneva. Zanimivo je bilo posebno, ko nam je govornik pripovedoval še o tistih časih. ko so bili naši dedi in pradedi pod oblastjo
grajščakov. Predavanje smo poslušali še zato s posebno velikim zanimanjem iu radovednostjo, zakaj iz preteklosti domačega kraja človek še posebno rad kaj sliši. — Za »Društveni do m« dohajajo lepi prispevki, ki nani vedno bolj krepijo nado, da se nam uresniči iskrena želja po lastnem domu in ki nas vedno bolj bližajo cilju. Nadaljni darovalci so: Preč. g. Rihtaršič prejšnji naš župnik 100 K; Jos. Vesel (Hrib 18)20 K: Jos. Sega st. (Travnik 130) 20 K; veselo omizje pri gospodu Gre-goriču 8. septembra 8 K; Jan Türk (Retje 4) 10 K. Vsem najiskrcnejša zahvala! I5og povrni!	'
Belokranjske novice.
d Iz Crnomlia. To pot nam je poročati o slavnem spominu. Vsi narodi, zlasti poljski narod se ponaša s svojo slavno zgodovino. To je narodu v čast in zato je prav, da se tudi mi spomnimo slavne petstoletnice onega dneva. ko so divji Turki prvič pridivjali v Belo Krajino. Bilo je to dne 9. oktobra leta 1408. Takrat je Bela Krajina prvič zaječala pod kopiti turških konjev. Ta.dan je že sicer daleč za nami, toda spomin nanj je za Crnomaljce časten: čez dvajsetkrat so divjali Turki pred Crnomljcem, toda naši hrabri predniki so jih vedno odbili. Slava spominu naših belokranjskih junakov ! — Naj se ustanovi ob tem slavnem spominu v Črnomlju mladeniški telovad-ski odsek: naši mladeniči telovadci naj so naša katoliško - narodna straža v sedanjih bojih z najrazličnejšimi nasprotniki. — Kakor znano, so skoraj po celi kranjski deželi izginili nemški napisi po privatnih hišah. Kaj pa v Črnomlju? Tudi Črnomelj je in hoče ostati slovensko mesto. Kaj slabo vpliva na tujca, ki pride v Črnomelj, pa vidi takoj na prvi lepši hiši nemški napis Georg Jaklitsch. To je naravnost izzivajoče. Ravno tako bi pokazal gospod Kožar, da je Slovenec, najlepše na ta način, da zbriše nemški napis ter pusti samo slovenskega. Pričakujemo, da se to zgodi. — Pred kratkim je izšel »Belokranjec« v žalni obliki, ker žaluje za tem, da so odpravili pred 60. leti tlako in desetino.
g Črnomelj. Dr. Kudcr je dne 11. septembra obsodil fanta Pr. Jermana, ker je nekega profesorja Kunca, ki se je v družbi različne liberalne svojadi prav barabsko obnašal, nekoliko dregnil v nogo, na pet kron kazni. Dr. Malcrič je Kuncu napravil sledeče spričevalo: Rana velika kot lešnik, prikazala se vsled krvi (ker ga je bolha pičila), rana ozdravljiva v enem dnevu. Smešno, da daje zdravnik svojim pristašem taka spričevala, — vsacega drugega bi zapodil — če bi mu prišel po spričevalo za take strašne rane ki so »ozdravljive v enem dnevu.« Jerman je fant iz poštene krščanske hiše. — Tožen je bil takrat tudi znani Roje, češ da ie liberalne razgrajače ob priliki predstave slovenske dijaške z\eze v Cr-noniliu nazival — »smrkovce«. Kaj pa drugega zaslužijo, kot ta častni naslov, ako se tako grdo obnašajo. Roje — ki se piše Svajgar, je bil takrat tožen tudi zaradi prestopka zoper vinski zakon. Ko se je toženi Svajgar s »smr-kovci« poglihal, je bil obenem prost tudi obtožbe glede vinskega zakona. Nerazumljive so nam take tožbe in obsodbe. Zastopal je tožence dr. Ušlaker - koncipijent pri notarju Ploju. Čas je že, da višja gosposka premesti nekaj gospodov iz Črnomlja. — Jezijo se liberalni uradniki, ker jih je g. župnik baje imenoval »živali«. Obnašajte se kot pošteni ljudje, pa ne boste »živali«. Ali je to lepo, da ima eden žlahto celo med cigani v Kanižarici? Ali je lepo, da so nekateri c. kr. gospodje hodili na »vražio pot« celo k pravoslavnim Bojančanom? Ti Bojančani so do-
bri in pošteni ljudje; kaj si pač mislijo, ko pridejo c. kr. fantje iz Črnomlja, ki so menda katoliške vere — k njim vasovat?! To ni lepo. to ie sramotno in pohujšljivo za pravoslavne Bojančane. Ali je res to ali ne?? — Nadučitelj gospod Šetina, — ponudimo Vam priliko za nove zasluge! V novi šoli manjka prostora za paralelko tretjega dekliškega razreda. Lansko leto je bil ta razred v hiši gospe Skubic, ter je moral krajni šolski svet plačevati mesečno 16 kron. Za letos bodo morali plačevati baje 30 kron. G. velezaslužni nadučitelj bi si ne hoteli pridobiti novih zaslug, ko bi odstopili svoie prostorno stanovanje v šoli za šolsko sobo, vsaj je bila šola v ta namen zidana, sami si pa iščite drugega stanovanja. Krajni šolski svet si vendar prihrani letnih 160 K, ako Vam plača za stanovanje 200 kron. Kako lepa prilika, da si stečete novih zaslug?! — Vinarska zadruga je baje ustanovljena v Črnomlju. Načelnik je gospod doktor Malerič. Vina je letos skoro preveč, da zmanjkuje posode. A sodi v vinarski zadrugi so pa polni praznega. Pač zrak ie baje v njih. Vinarska zadruga, kvišku!
Iz raznih krajev Dolenjske.
d »Slovenska dijaška zveza« je ustano-j vila v Kostanjevici knjižnico, ki je na razpolago ljudem od 4. oktobra dalje. Sedež knjižnici je v župnišču, kjer izposojuje knjige knjižničar kapelan Bertold Bartel, vsako nedeljo po deseti sv. maši od 11. do 12. re. Zahteva se tudi mala odškodnina in sicer za dva tedna za manjše knjige 2 vinarja, za večje knjige 4 vinarje. Kdor rabi knjigo več časa kot dva tedna, plača še za vsak teden dalje posebej 4 vinarje. Ker je za izobrazbo vsakega človeka velike važnosti dobro berilo, se naj-topljeje priporoča, da si ljudje kostanjeviške župnije radi izposoiujejo knjige iz te knjižnice in tudi pridno prebirajo.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Solidarne so se pokazale v Idriji vse 3 stranke ob žalovanju za ljubljanskimi žrtvami. Obesili so črne zastave: Kat. del. družba, mestna hiša, soc. dem. društvo in več privatnikov. Naj kaže naše mesto vedno slovensko lice.
n Govorice so krožile iste dni po Idriji, da je »nadebudna« mladina sklenila umoriti g. kateheta Oswalda kot hujskača zoper prezidavo čitalnice. Do visoke kulture so se pospe-li isti delomrzci. Ali se med olikanci konča-vajo razprave tako, da, če ne moreš posekati nasprotnika z dokazi, ga boš pa s pestmi. Zato je res orožništvo tem govoricam verjelo in patruliralo zvečer po mestu in povpraševalo, kje je gospod katehet. A on ie hodil okrog, kakor da nič za to ne ve. Ali so nezreli boga-taički to res sklenili, ne Bomo preiskovali; recimo, da je to izmišljotina. Ali slabo izpričevalo daje javno mnenje učencem Julčetovim, ko jim pripisuje to zmožnost.
n Nemški napisi kakor tudi dvojezični so bili v Idriji ali odstranjeni ali poinazani. Storili so to menda iz gorečnosti za slovensko reč. Zalibog, da se po teh demonstracijah takoj spozna, katera stranka da jih ie povzročila. Po nekodi so ometali slovensko - nemški napis (kjer je bila slovenščina na prvem mestu), drugodi (kjer je bila nemščina na odličnejšem mestu, pa so ga pustili. — Tako ie liberalno rodoljubje.
n Začetek šol. Kakor znano, imamo pri nas precej šol. Pričnejo pa s podukom jako različno. Čipkarska šola se je pričela s 1. septembrom, vendar se poduk v čipkarstvu na njej še ne daje, ker se liiša popravlja, v kateri je nastanjena. — Poduk na deškem in dekliškem oddelku c. kr. rud. ljudske šole je pričel 17. septembra. Na novo je vstopilo v I. razred na obeli oddelkih okolu 150 otrok. — Mestna višja realka je pričela s podukom 21. septembra. Obiskuje je čez 300 dijakov, seveda skoraj polovica samih tujcev.
n Brezmejna razposajenost. V noči od 21. do 22. septembra so neki razposajenci pomazali s črnilom nemški napis na čipkarski šoli, čeprav ima ta šola slovenski napis na prvem mestu, potem so odnesli proč tablo urarja Ballega in g. Ivane Paa in razbili stekleno kroglo z napisom »K. k. Tabaktrafik« pri g. V. Trevnu. Dalje so pri pošti nabiralnik in pri rovu Jožefovega šalita napravljeni napis »Glück auf!« in tukaj tudi pri varnostnih tablicah nemško-slovensko besedilo pomazali nemško s črnilom. Čudno pač, da so pustili v miru nemške napise na liberalnih hišah in škodo delali le na lastnini bodisi Nemcev, bodisi naših pristašev ali pa na erarični lastnini, kjer jim dotični predstojniki slučajno ne ugajajo! — Vsaj se razumemo, kaj ne da?
n Pasti mora! Ta govorica je šumela v ponedeljek in torek, 21. in 22. septembra, po Idriji. Kdo je sprožil to misel in jfcrazil željo, da mora katehet Oswald pasti, ne vemo. Toliko nam je pa znano, da ga je očakovala precejšnja četa samih mladih Jjudij, ko je šel z obilnim spremstvom v torek zvečer od Didiča domov. — Ko je zagledalo to ljudstvo svitle bajonete orožnikov, ki so patrulirali po mestu, in obilno spremstvo katehetovo, se je umaknilo z žvižganjem v svoje varno zavetje.
n Kaj zahtevamo? Popolni mir, osebno varnost in meščansko prostost in kadar se bo še kaj takega govorilo in grozilo z napadom na katerokoli osebo, bomo drugače zobe pokazali! — Dotičnikom, ki so to zlobnost nameravali, povemo enkrat za vselej, naj naše potrpežljivosti ne dovedejo do skrajne meje, sicer zna lok počiti! — Ta bi bila lepa, da bi ne bili v domačem kraju niti življenja varni! Saj menda nismo že v Kalabriji?
n Veselica. V nedeljo, 27. septembra, je bila napravila tukajšnja katoliška delavska družba veselico »pri črnem orlu«. Obširna dvorana je bila natlačeno polna radovednih gledavcev. Vse veselične točke so se krasno izvršile in navzoče občinstvo je bilo jako zadovoljno s tem večerom. Nabrala se je tudi lepa svota za štrajkujoče delavce v papirnih tovarnah na ljubljanskem polju.
n Podoknica. V predvečer sv. Mihaela so napravili pevci katoliške delavske družbe podoknico za god preč. g. dekanu Mih. Arko. — Zatem je bila pri Didiču odhod-nica na čast trem tovarišem, od katerih sta odšla dva na rudarsko šolo v Celovec, eden pa k vojakom v Ljubljano.
n Prva zasluga idrijskega poslanca Gangla bo ta, da bo spravil idrijsko c. kr. ljudsko šolo, ki jo doslej ministrstvo oskrbuje pod deželo. Dežela in mesto bosta dobila pra-
vico imeti stroške zanjo. Bivši poslanec Arko I ie storil vse. da hi ta šola ostala pod državo. To je namreč želja učiteljstva, občine ui rudarjev. A Gangl hoče delati radikalno. Prav ima Ali morda nima mesto dovolj denarja: Iu če oskrbuje že realko z dolgovi, zakai ne bi še ljudske šole? — Liberalci so ga spravili k predstojniku rudniške direkcije z zahtevo, da se odstrani nemški napis na šolskem poslopju. Dobil .ie pa odgovor: »V najkrajšem času pride šola pod deželo in potem sinete, gospodje, delati, kar hočete.« Direkcija bi se bila — kakor jc umljivo — že davno rada otresla šole, a ni bilo povoda za to. Gangl sine sebi pripisati ta »uspeh«. Vi, soc. dem. volivci njegovi, idite se mu zahvalit.
u Silen požar je nastal i. oktobra ob deveti uri dopoludne v Črnem vrhu. Neka ženska je žehtala. Vnele so se saje v dimniku. Ogenj se je širil po vasi, ker jc pihalo. Požarne hrambe so prišle iz več strani in si veliko prizadele omejiti ogenj, a ni bilo vode. Pogorelo je 30 poslopij, med temi 13 hiš.
Narodno gospodarstvo
Program delitve premij za govejo živino,
ki bo v ponedeljek, 19. oktobra t. 1. v Št. Lovrencu ob Temnici za Dolenjsko. Namen razstavi in delitvi premij je: a) Da se živinorejci tega okraja s primerjanjem go-ved vzpodbudijo za napredek živinoreje in se o nji pouče; b) da se razvidi uspeh, ki se je zlasti z državno in deželno podporo do-silidob dosegel pri reji naše domače goveje živine. — 1. Pravico do premij imajo vsi živinorejci imenovane pokrajine. 2. Do devetih dopoldne mora vsa živina biti na mestu razstave, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave, za ograjo privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki ji streže. 3. Da živina more biti deležna premije, mora najmanj že pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričevalom svojega županstva. 4. Možje, ki bodo sodili o premovanju živine, se izberó po dotič-nem predpisniku c. kr. ministrstva za kmetijstvo, in se morajo ravnati po predpisih, za to določenih. 5. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da spolni vse, kar veleva omenjeni ministrski predpisnik, ter da obdarovano govedo najmanj eno leto obdrži za pleme. 6. V razstavo se pripuščajo: junci, ko so V-t do 3 leta stari, breje telice, ki so najmanj 2 leti stare, molzne krave, ki so imele eno, dve, tri, štiri, k večjemu pet telet. K premovanju na Dolenjskem je dopuščena čistokrvna goved enobarvnih (sivih in pšeničnih) plemen ter simodolskega plemena in živali domače reje, katerih vnanjost je slična tem plemenom. 7. Za lepo živino so določene naslednje premije: I. za bike 12 premij, in sicer ena 75, ena 50, ena 40, ena 30, 3 po 20 in 5 po 10 kron. II. za krave 12 premij, in sicer ena 50, ena 40, ena 30, 3 po 20' in 6 po 10 korn. III. za breje telice 12 premij, in sicer ena 50, ena 40, ena 30, 3 po 20 in 6 po 10 kron. Posestnikom, ki pripeljejo k premovanju v vseh oddelkih najlepšo skupino goved, sme presojevalni odbor prisoditi vrh gorenjih premij tudi priznansko diplo- :
ino za umno živinorejo in v posebnem slučaju še izredno posebno premijo. S seboj je prinesti živinske potne liste! Glavni od. bor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 14. septembra 1908. Frančišek Povše, predsednik. Oustav Pire, ravnatelj.
Največji in najbolj obljuden del dežele je naša Dolenjska, ki slovi po svojem cvičku, ki jc pa na slabem glasu v zadružnem živinorejskem polju. Imamo sicer rodovitno zemljo in skoro dobro polovico kranjske živine, toda povsod se nas po strani gleda, da smo najbolj zanemarjeni, da se z Dolenjci sploh ne da nič narediti, ker nimajo nič podjetnosti in ne pojmijo velikih gospodarskih vprašanj sedanjega časa. Res smo zaostali, ker je ravno Dolenjska največ trpela pod turškimi kopiti in težko graščinsko pestjo.
Toda dan razstave goveje živine je naš dan. Vsem pokažemo takrat, da še živimo in da še nočemo zaspati. Naš dan je, ko pokažemo veselje za povzdigo živine. Dolenjski gospodarji, priženite vsi svojo živino 19. t. m. v Št. Lovrenc. Naj se pokaže, da nismo tako daleč zadaj, kakor se navadno o nas misli! Ce nimate lepe živine, pa slabo priženite. Bodo gospodje, ki imajo skrb zato, vsaj videli, kje in koliko še manjka. Mi hočemo naprej. Zato bo treba delati. Kjer sami ne bomo mogli, bomo zgoraj potrkali: »Naše moči so preslabe, pomagajte!« Kaj na tem, če imaš nekaj ur daleč? Da se povzdigne naša živina, se moramo sami malo potruditi. Ta veliki cilj je že vreden, da se žrtvujemo. Dolenjski gospodarji in gospodinje, pridite 19. t. m. v Št. Lovrenc! Videli boste tam mnogo lepe živine. Sami boste spoznali, koliko se da pri dobri pasmi in pravilnem ravnanju več prirediti, kakor na zastarani način, ki je bil doslej v navadi. Ce so mogli drugi, zakaj vi ne? Saj kmet dobi skoro edine groše pri goveji živini. Priženite od vseh krajev najlepšo živino, da Dolenjci ne ostanemo v sramoti! Pridite pa tudi drugi prijatelji naše živinoreje in si oglejte naše delo in naš napredek. Vsi dobro došli!
Kaj se dela meseca vinotoka?
Razna opravila. Bučele varuj mokrote. Živino je treba začeti pitati, kolikor jo imaš za ta najnen. Sadje skrbno suši, in tudi že spravljeno pogosto preglej, da gnilo odbereš. Nastila preskrbi za zimo. Naredi sveč za zimo. — Drevje. Pripravi sadilnico za prihodnjo spomlad. Drevesa se lahko presajajo (a bolj se obnese pomladno presajenje) iz sadnice v drevesnico, iz drevesnice vzgojena na stalno mesto. Da se mrčes bolj ugonobi, izruj precej osušeno drevje. — Trta. Trgatev. Ko perje odpade, je dobro odrezati ves nezreli les, ravno tako šibke mladike, ki niso za pleme. A končno obreži trto še le po najhujšem mrazu, ker ne veš, kaj ti bo po-zeblo. Tudi ključi in cepiči se lahko sedaj narežejo in shranijo, a bolje je spomladi. Lahko sadiš in grobaš. V trtnici cepljenke in korenjake z zemljo prisuj;če se bojiš pozebe, tudi eno- in dveletne trte. — Na vrtu se seje le še špinača; sadi le še zimsko solato in zelje. Ce so polži poškodovali sadike, naj druga setev nadomesti. Karfiol
in ohrovt presadi v mrzle gredice, da sc utrdijo za zimo. Zeleno osnaži do srca in z zemljo pokrij. Pozne karfiole vzdigni iz zemlje in deni v klet, s prstjo vred. Pri suhem vremenu se izkopljejo koreninske rastline, ki imajo namen, počakati v varnem zavetju prihodnje spomladi; spravijo se v zavetje tudi zelene sadike. — Cvetlice zadnje pobere oktober. Kadar odcveto (ali premrznejo), vzemi iz zemlje gomolje kane, geor^ine, gladiola, posuši na zraku ter spravi. Čebulne rastline, zgodaj na spomlad cvetoče, kot zlatice, anemone, deni v zemljo na prostem. Vrtnice treba pred prvim miazom položiti ter pokriti. Vse, kar more zunaj prezimiti, pokrij s smrekovimi vejami, slamo ali listjem. Visokim rastlinam postavi okrog količke, jili zgoraj v piramido zveži ter obvezi s slamo ali vejami. Rastline, katere so manj občutne v mrazu pokrij naslednji mesec. V zimskem bivališču trebi oscillo listje, zrači, zalivaj. Lepotne grmiče in divjake vrtnic presajaj. Delo na polju. Po okopavinah, sočivju ali detelji sejaj ozimni ječmen, in sicer o lepem vremenu; ječmen hoče imeti gnojen-.) njivo. Spravljaj domov zadnje pridelke. ajdo, kolerabo, korenje, zelje, peso; repo pusti najdalje. dokler je še kaj gor-kote, vedno še raste. Njive se prašijo.
«tt^ss
Iz raznih krajev.
»Kmečka zveza« za novomeški okraj.
V ponedeljek, 12. t. m., se vrši ob 10. uri v posojilniškem domu v Kandiji ustanovni shod za »Kmečko zvezo« za novomeški okraj. Na shod se vabijo vsi posestniki novomeškega okraja. — Pripravljalni odbor.
Sv. Frančišek Ksaverij. Razmere, ki vladajo v naši župniji, pač ne zaslužijo druzega, nego da jih na primeren način opišem. »Slovenski Oospodar« je dne 25. junija letos prinesel d< pis od tukaj, ki se glasi doslovno: Kier se pleše, tam se trese. In kjer se trese, tam sc podira. Resničnosti teh besedi niti najstrust-nejši plesalec ne more oporekati, Geslo teli besedi ni znano nekim znanim ljudem! Pobožni prazniki se skrunijo s tem, da se pleše. Da se pri tem dogajajo šc druge nerodnosti, se samo ob sebi razume. Mladeniči in dekleta s slemskega vrha. ki hočete nekako nadkrilievati druge, povejte, ali je to lepo in častno, da ka-žete svetu sebe v obliki pregrešnega plesa, ali ne ptznate drugega bolj koristnega, dela t — Resnica jc, da se tudi drugod pleše, ali tako podivjano strastnih plesalcev ni nikjer v celi okolici, kot tam. Odlikovanje vsled plesa bi posebno zaslužile štiri plesne sestrice. Pa ml ne bomo mirovali, dokler sc to nc odpravi, pa naj se še tako jezi kaka trgovka ali pa kakšna častihlepna Liza.	Narodno dekle.
Čebelarski shod v Ribnici priredi ondotna podružnica v nedeljo, 11. t. m., ob pol 4. uri popoldne v šoli. Na shodu bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane.	_
BOSNA IN HERCEGOVINA.
Olasom najnovejših vesti je gotova stvar, da so velevlasti najbrze privolile v to, da se priklopi Bosno in Hercegovino stalno naši državi. Naša cesarska rodo-
vina habsburško - lotrinška bo imela v Bosni in Hercegovini dedno pravico, to je ne le cesar Franc Jožef I.. ampak tudi vsi njegovi zakoniti nasledniki na cesarskem prestolu bodo obenem tudi gospodarji teh dežel. Razglas o priklopitvi je pričakovati v par dneh.
Kratkočaanice.
Siten gospodar. »Otoničar, koliko jc že ura?« Otoničar: »Crez deset minut bo enajst.« (iospodar: »To jc pa že preneum-no, da nc odgovorite prav! Vprašal sem Vas, koliko je ura sedaj in ne koliko bo črez deset minut«.
ludi. Sodnik: »Vi ste bili ž1 večkrat obsojeni. Zatoženec: »Da, gospod sodnik, toda bil sem tudi že večkrat oproščen.«
Napačno razumel. Trgovec S. je bil s hčerkama na obisku pri svojem prijatelju v trgu. Tam je kupil tudi dve goski. Spravi jih v jerbas in dene v kočijo. K« pridejo do mitnice, ga vpraša niitničar kaj pelje. »E, samo dve noski imam,« mu odgovori trgovec. — Mitničar, ki je mislil, da meni trgovce svoji hčerki, ii i li zakliče: »Za take goske pa ui treba sedaj še nič plačevati eolnine!«
Dobro zasolil. Postarana dama priliznjeno): »Koliko let mi prisodite, gospod?« — (iospod (jezno): »Nič! Saj jih imate že tako zadt sti !«
Cisto prav. Nedeljski lovec: »Povejte mi, gospod gozdar, kako starost dočaka jelen?«
(iozdar: »Vejo gospod, to se pa računa po teti', dokler ga kdo ne ustreli. Radi Vas na primer laliko dočaka sto let«.
Kašelj,
rÄuFM Lk° p"*«»«»» .p.i-
(Hrvatsko). V tc,ler'0 v Stubici, Eis, trg i",
Ali ste fi že omislili letošnjo krasno itibi-Icjno » D r u ž i n s ko P r a t i k o «, ki presega vse svoje sovrstnice po krasnih slikah in mnogovrstni zanimivi vsebini. Sezite po njej. dokler je je kaj v zalogi. Naročite jo lahko pri domačem trgovcu ali pa naravnost v Ljubljani. Nikomur ne bo žal borih 24 vinarjev.
NESTLET
moka za otroke
i
Priziiaoo redimo sredstvo Za zdrave inbolne otroke kakorhirii zabolnena želoda
fatar.
Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberslrasse 11.
Nekateri trgovci po deželi vkljub zahtevi odjemalcev še sedaj nimajo v zalogi edino naše »Družinske Pratike« in vsiljujejo mesto te druge pratike. Imena teli mož si bodo ljudje dobro zapomnili, »Družinsko Pratiko« pa na-
ročili naravnost v »Katoliški Bukvami« ali »Prodajalni katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani, kjer dobe pri večjem skupnem naročilu znaten popust.
Rahitis.
Najbolje koncentrirana redilna sredstva, ki se nahajajo v SCOTT-ovi emulziji, rede kosti, jih napravijo trde in ravne in omogočijo hitri raz-:: voj zdravega mesa. ::
Mno zdravje
se kmalu povrne in otroci, ki trpe na tej bolezni, postanejo zdravi in močni, kakor vsi drugi. 2249 1
Cena originalne steklenice 2 K 50 vin.
- Dobi se v vseh lekarnah. -
Pristna le s to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scot-tovega ravnanja.
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga			od strani
kmetovalcev.			
Za 100 kilogramov.			
Ljubljana,		6.	oktobra.
Pšenica, domača . .	# .		. . 23 —
Rž.......			. . 18.—
Oves......		•	. . 17 —
Ajda, črna ....			. . 20 —
Ajda, siva ....			. . 19 —
Proso, rumeno . .			. . 16.—
Proso, belo ....			. . 18.—
Ječmen.....		*	. . 16.-.
Fižol, koks, novi . .			28 —
Fižol, matidalon, novi			27 —
Fižol, ribenčan . .	• •	•	. . 27 —
lotterijske	številke.		
Gradec, 3. otkobra.			
27, 52, 73,	41,	29	
Dunaj, 3. oktobra.			
49, 51, 29, 84, 15.
Cerkvenih, oženjen, išče službe pri kaki farni ali tudi podružni cerkvi. Nastopi lahko takoj. Naslov: Janez Terdina v Preddvoru p. Tupaliče.
23 i9 3-1
Iščemo nevest
ki si žele nabaviti oprimo. Tudi razno blago za dom kupite najboljše v tkalnici bratov Krejcar Dobruika, St. 9103 Češko - Prepričale se in napravile maihen poskus, šest kosov r|uh, I. ma 150 200 cm velik K IS JO Ir. Vzorci bar-henta, cefirja in vseh vrst platnenega In bombaJastega blaga Iranko.
2055 52—5
Vrtnarski pomočnik in ußenec
se takoj sprejme pri I. Wider, vrtnar. Ljutjljamr
Ako hočete svoje dete
imeti zdravo, veselo in duševno se živahno razvijaj če, dajte mu lir. Hontmel-ov ha. matogen. Ne dajte si pa usiliti nobeno izmed mnogih ponarejanji .935 2*)—1
Potnik
izurjen in zanesljiv se » prejme proti proviziji za prodajo vsega lanencga in bombažastega blaga. — Prij. ponu.be pod „Ttalnica ' na upravništvo tega lista._2594 (1 1)
Hočete Ii fini rum?
tedaj naročite 1 stekl. Ia. Jam. rum-esence za lahkotno samoizdel 5. litr najfin Jamaika-ruma 1 K 20 h. — 1 stekl. liker-esen-ce za samoizdel vsake vrste 3lit. najfin. liker, kot: alaš-kreme, altvater, šar-treze, magador, karlovar, kislec, sep. kralj. Kaiser-birn. esenca K WO. 3 stekl. le 3 K. pošilja posamno stekl. le proti naprej vposl. denar, (tudi v znamkah) 3 steklenice tudi po povzetju frank, na vsako pošto z nat. vporabn, navodilom	2054 17-1 Hitschmann-Essenz-Erzeugung Humpo- I
letz 61 Češko. Tisoči priznalnic I I
Pu&ke!
Lancaster . od K 26— Flobfrt^uike , , » fO Pištole . . . , >50 Samokre I . , » 5 —
Poprave ceno. Ilustrovani cenik franko. 2370
F Dušek. 0i)očno123, Cechy
Leposlovni mesečnik
„Dom In Svet"
stane za celo leto K 10— Naroča se v Ljubljani.
Trakulja
IM V \T5* odstrani brez bolečin, L	in «otovo s CuO-
M NfAiH^^^^-^ lpraikl lekarja Vertes ■.
PreizkuSeno že nebrojnokrat, ter ima prednost pred vsemi {drugimi sredstvi proti tra-Ikulji, da bolnika prav nič ne muči in ne slabi ter se mu ne pokvari želodec, kar Ise zgodi skoro pri vsakem |enakem sredstvu, marveč p<j-speši nasprotno prebavo, krepi želodec in niti tedaj ne èicoduje, ako ni trakulje. Trakulja se odstrani z glavo vred
v razpadlem stanju, tore| ni več mogoč zopetni razvoj trakulje.
Na čem spoznamo, da Ima kdo trakuljo? — Po tem, da povzroča bolniku mnogotere teikoče, kot kolius, krče v želodcu zoženie v telesu, bolniku se dozdeva, da •e mu kot Hopčlč vzd'gava proti vratu, čuti zavijame in stiskanje v spod. delu telesa, vrtoglavost, p »manjkanje teka menjaje se z lakoto, utrujenost, delomržnost, pehanje itd. kot zunanji zna-l naj se omenijo: modri kolobarji krog oči, izredno bela očesna vota, bledo obličje, shujšanje napihnjeno telo. Pri naročilu naj se pove starost bolnikova 1 doza CuO -praš ov proti naprej vposlatvi zneska K 7 65 franko se dobiva pri L. Vertesu letarna pri orlu, Lugos it. 797, Banat	234« 4-i
Nojboljie Švicarske ure, : zlatnina in srebrnlna :
se d -be po najnižjih cennh pri sloveči domači tvrdki
H. SUTTNER, urar
Ljubljana, Glavni trg na-
I_ sproti rotovža----
Prosim, zah'evajte novi veliki cenik, kateii je ravno izšel in se pošlje zastonj in po-2574 štnine prosto. 7-1
Mladenič
ki je vešč zvonenja In ministriranja, se takoj sprejme. Delo je tudi na pokopališču. Plača 24 K mesečno z vso oskrbo. — Poizve se pri P. Med ču, novo pokopališče v Ljubl,ani.	257S 3-1
GOSPODINJE POZOR!
Barhent in flanelo. platnino za telesno in posteljno perilo, posteljnino (kanafas)daniast-graiel,inkt,oksford, razne brisače, namizne prte itd., vse garantirano pristno barveno, kupite dobro in ceno naravnost pri izdelovalcu
Jožefu Čejk?,
2593 tkalnica za platno in pisano blago 1 2
Palice na Metuji 7, Cechy. Zahtevajte brezplačno pošiljatev zbirke vzorcev. Po-šiljatve proti povzetju od 3u K naprej poštnine prost«. Oddaja se vsaka poljubna množina. Kdor reflektira na v resnici dobro, solidno in trpežno blago naj se obrne zanesljivo na zgorajšnjo tvrdko in ne bo prevaran.
m	*
HI Priporoča se slav. občinstvu slo> S venska trgovina pri
„Cešniku"
2554 v Ljubljani i i
Stritarjeva ulica — Logarjeva ulica
po celem svetu znana.
Velika izbira jesenskega in zimskega blaga za ženske in moške obleke, kakor tudi zimske velike rute, žametaste, ženilaste, svilnate šerpe in rute.
Popolna oprava (bališč) za nevesta. Strogo poltena postrežba. Cene najnižje.
* $ »
s *
m
s

«Ameriko
In Krnimo
najzložnejša, naicenejša in najvarnejši
Bližnji odhod iz domače luke
Trsta ■ Slavonija 13. oktobra, Panonia 27. oktobra,
Carpatia 10. novembra 1908 Iz Liverpolai Lusitanlja, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), 24/10. Mavretanlja 10/10
pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana. Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusoveg».
Tomi.. Cunard
Pozor vzbuja v zdravniikih krogih In širšem občinstvu
iznajdba ameriike lasne vod«
pni
„LOVACRIN«
le lo mogoče. Luskine se odstr. in prep-eči Izpal 1" •ane«l|lvo po uporabi Dokaz |c. da |e nad stotisoi gologl. in bre/br ljudi i rabo LOYACR1NA dobila Ia«« In brado. LOVACRIN povzroči lase doUe in goste. LOVACRIN dà osi», lasem zopet nar. barvo - Cena »el stekl. LOVACRINA za več mescev 5 K, 3 stekl 12 K, 6 stekl 20 K V dos'g" čisto bele. neine In line kot« na obraze :n rokah ter p. vsem telesu proste 11-i-jev, ogrc.v itd , nai se rabi o 'e sledeči po vsem neškodljivi, doslej nedisiint LOVACKIN izdelki: Nova crln-milo po 1 K, 3 k..si K 2 SO; Lovicrln-creme v lončkih ro 3 K In 5 K, Lovacrln-loa-letna voda v si. ki. p 3Kin5K; Lovacrln-I e p o 111 o (belo, roz creme) v kart po 3 K In 5 K Itd razpoillja po povzetju, ali če ae denar poilje naprej glavna zaloga
M. Feith Nachf.,
Dunaj VI., Mariahiiferstrasse 45.
Dobiva se dalje v mnogih drogerijah, parfu-,2592 merijsh in lekarnah monarhije 4 — 1.,
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
Kongresni tri St. 19 registrovana zadruga i omejenim poroštvom KOu^ESHl ff$ ÌÌ, 19
sprejema hranilna vloge vsak	JI31 Oj to
delavnik od i do 12. ure	^ I4 1° 9
je, d^je za 200 kron kron 50 vinar, na leto.
Drufe hranilne knjižice m «prejemajo kot f «t«v risnar, m da M m njih obrestovanje prefeiroii«.
4av«k piata hranilni«« MW). «	Najalgurnejia prilika za itedenj«.
JLCalaa I. r., pre*«d**	^dfc»-«.	tCaaonifc J. Suftnik I. r., podpredsed nik.
Združene tovarno za v. Inino pr. d»jajo letos zopet izključno po meni okroglo 4 00 kom. takozvanili
uojnikih Koče« 20 konje
za ceno le K 4-40 komad in K 8-60 za par
(h parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina. temnosivi, okoli 150 200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja.
Razločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
Steiner-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Ounaj, II, Taborstrasse 27 O
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna pri/nanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbergerja, llosva, Griinualda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Hahlissa Manken-doif, Schenka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina Fohringerja in dr.	2^67
Po nedolžnem
trpi marsikateri bolnik in prestaja pogosto strašne bolečine, ker je razna zdravila, zdravljenja, kopelji, masaže in druge načine zdravljenja brez uspeha vporabljal in misli, da zanj ni več pomoči, da mu je usojeno brezupno stanje celo življenje. Da se nahajate v tej zadevi v veliki zmoti, vas pouči naša 64 strani obsegajoča ilustrirana
t brezplačna knjiga, i
Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti lakim, ki jih mučijo nervoznost, nevrastenia, revmatizem, bolezni v križu in glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, da pošlje spodnji kupon na naš naslov, in mi mu dopošljemo takoj 64 strani obsegajočo ilustrirano knjigo brezplačno. 2556 1 1 Elektroterapev tiška ordinacija Dunaj I Schwangasse 1, s/l I. nadstr.
P
il
Kupon za brezplačno knjigo.
Na	* okiober 19J8.
elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju.
Schwangasse I, 8 I I n Prosim poSIlile ml knHi?o f'",* Abhandlung über moderne Elektro-The-rapic gratis in fr. pod "P"» kuverto.
Ime. ..................... Našlo»; .......................
Odlikovano, Uitanovl|cno le/o
Vse vrste lovskih puik, dvocevk, risanlc, tro-ce> k, samokresov, se ku
pl najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 12
Anton Sodia,
Borovije, Koroško. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
Kdor hoče kupiti sveže in dobro blago ter po zelo nizkih cenah, naj si ogleda to velikansko zalogo pri	2591 10-1
IVAN SAVNIKU v Kranju
po domače pri Bevenianu na glav. trgu.
Tukaj se dobi vsakovrstno sukno za moške obleke, najnovejši vzorci za ženske obleke, kakor tudi lepi porhanti, kambriki, pisano blago za moške srajce, platno za rjuhe, porhantaat ■ rjuha, odeje (kovtri1, kod, garniture za postelje, platneni cvilh, lepa močna bela ki tenlnazlmenom ,,Be»en6anowo platno" kakor tudi srajce, spodnje in zgornje hlače, spodnja krila, rokavice, nogavice, ogrinjalke, šerpe, volnene in svilene rute in še druge stvari. Tovarn ška zaloga zgornjih jop ter nepremočljivih pelerin i a ženske in moške po zelo nizkih cenah. Krojači In ilvllja Imajo znaten popust na drobno in na debelo.
/
Zastonj pošiljam cenik
šivalnih strojev in koles iz kojega si naročite nov, dober in lep šivalni stroj že od 38 kron naprej. :::
Lorenc Rebolj
1805 11	Glavai trg v Kranju.
Naprod-j je več rodovitnih večjih in manjših nncoctou v najlepših krajih slov.
posestev Koroèke.	m
Obenem sta naprodaj tudi dve dobro idočl flficülni s Posestv' ter vsemi premični-•fwÄeSislI nami in živino. Cene posestev so jako nizke.	1707 1J
Cenjeni kupci naj se blagovolijo obračati na Fr. Kamnikarja — Celoveo, Victringer* strasse I, a.

i varno naložen denar!
Stanje hranil, vlog:
nad 26 miljonov kron
Rezervni zaklad:
nad 900.000 kron.

Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah šk v. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovia,
soreiema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3 do 4 ure popoldne, jih obrestuje po 40/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. - Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagatel|em.
Za varnost vlog Jamči poleg lastnega rezervnega za-k'ada mestna obfiina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno moftjo. Da Je varnost vlog popolna, avedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodiSča denar maloletnlh otrok in varovanoev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi p i pošti in potom c kr. poštne hranilnice.
H-anllne knjižico se sprejemajo kot go'oy deoar, ne da bi se preklni'o nj^h obresteranje.
Svarilo
pred zmoto!
0|>osarjam cenjene bralce tega lista, ,la -o v zadnjem času moji inaerati od tujih trgovce» ponarejajo, ki hvalijo navadne ure. po K 3 , k,it prave „Eisenbahn-Hosfcopf -m e l'rave .Kisenb«hn-B'sko|.|-urc-, k:i-tere lilij— J» «. kr. dri.vue i*, ieznice v popnlno /udevoljnest ie mnogo let. se dobe Ic od moje tvrdke z zgerajšnjo varstven» znamko in so r.sa druga hvalisauja le ponarejanja Meja originalna „Elsenbahn-Ros-kopf1'- ura velja brez sekundnega kazalca K 7'—, s sekundnim kazalcem K 8 —. — 3 letno jais.-tvo. — llazpošilja proti povzet, u
MaxBöhnel, Dunaj
IV. Margarctenstr 27 19.
urar in sod. zapriseženi cenilec.
5000 podob obsegajoči katalog zastonj in pošt-2 09 nine prosto. 1
Priznana dobra delavnica ez
IZDELOVANJE OBLEK
po meri kakor tudi vseh uniform po najnovejšem 1760	kroju.	10
Priznano solidno blago in zmerne cene. Dobro blago v zalogi kakor tudi vzorci v največji izberi.
V obilna cenjena naročila se priporočam vele-spoštovanjem
Leopold Rajmer, krojaški mojster, Metlika.
TVajl>oljfti čežlii izvor !
Ceneno posteljno perle!
S. Benisch
t kg sivega, skubljenega. dobrega perja » K; kg boljšega ;K to vinarjev, polbeleg. 2 K 80 vin,, belega 4 K. belega skubljenega :> K 10 vin , 1 kg T> izredno finega, sneinobe-(•—Jf ^ lega. skubljenega 6 K 40 vin. "	in S K; I kg sivega puha 6 K
1584 25—4 in 7 K; I kg belega puha 10 K; najfinejii prsni puh 12 K — Pri odjem 5 kg se pošlje franko.
Dovriene postelje ,ÄernrgLni?Seef,^v"00drÄ
lega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica, 180 cm dolg«, 116 cm široka. z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga in 5S cm široka, napolnjena z jako lepim, mehkim perjem 16 K, z izredno finim polpuhom 20 k, z najfinejšim sivim puhom M K: posamezne pernice 10 K, 12 K. 14 K, 16 K ; blazine 3 K, 3 K 50 v.. 4 K. — Za neprimerno denar nazai. Zamenjava dopustna. Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko S. BENISCH ......... Cechy — Ceniki zastonj in franko.
D* fenici it 71
Pri Milli draginji
se zamore štedill samo s koristnim nakupovanjem. Naročite svoje potrebščine posteljnega in telesnega perila, oblek za gospode, gospe In otroke, oprem ia neveste naravnost Ii tovarne. Pišite nam, kar vam pošliemo
V zastonj
in poštnine prosto vel'k katalog Zlasti priporočamo iz tega:
II vin
^ ^ a 1 mei
i meter
ostanke
brez hibe
Wvln.
à 1 met.
1 meter
m dolge po izberi iz lodna, barhenta, flaneie, zimskega sukna, oksforda itd Blago za bluze, predpasnike in brisače. 2559 10-1 Bluze za gospe iz volne, barhenta, moderne in solidne v vsaki velikosti Srajce za gospe, zel.» gorke . . Hlače za gospe, zimske Srajce za moške, z ovratnikom ali ne Spodnje hlače za moške, močne in
gorke ..........
Plašči za dečka (od 5-14 letne) . . Plašči za gospode, vsake velikosti . Vrhnje suknje za gospe najboljšega
kroja............od K
Te/kl, močni konjski koci .... od K
od K
od K od K od K
od K od K od K
3 50 nad. 2-.10 nad 1'70 nad. i — nad
t'50 nad. 6-50 nad. 11-40 nad
5-50 nad 3-— nad
Pišite po katalog na naslov :
Gebr. REICH ART, tovarna
Dornbirn 18, PredarUko.
ni nikako mehnrnato milo.
Dobo ene generadjTTabijo gospodinje v Avstriji SCHICHT-ovo milo. Pripravlja se vedno iz najboljše kvalitete - iz najčistejših in najfinejših snovi. Lahka poteza zadostuje - kajti SCHICHT-ovo milo raztopi s svojo čistilno močjo brez kuhanja in posebnega dela, vsak madež. Pri uporabljanju SCHICHT-ovega mtla se prihrani čas, denar in delo. Njegova čistost je zajamčena s 25.000 kronami.
OstanoTijem i. <881. C. kr. priv. občna zavarovalnica UstinoTijem i «M
Assicurazioni Generali v Trstu.
Jamstveni zaklad nad 800 milijonov kron.
Do sedaj izplačane Škode nad 890 milijonov kron.
Družba zavaruje:
Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se je pri tej družbi 16.847 oseb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron.
Zoper požare, tatinski vlom, Škodo pri prevažanju, podkodbo ivonov in zrcalnih oken
Sprejema tudi zavarovanja :
Zoper telesne nezgode in točo.
Pri tej družbi je zavarovan na živllenje Njega svetost papež l'i) X. in prevzvišeni knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura ; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega.
ilaTDi zastop t Ljubljani: Marijin trg, Sv. Petra casta 2, t lastni hiši.
Denarni promet 1. 1937 » T .__. . _
čez 64 milijonov kron. I Lastna 9lavnica K 354.64515.
Stanje vlog 30. ju. 1918 čez 14 milijonov kron.
2379
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje. Sedaj: Kongresni trg štev. 2, I. nadstr., od novembra 1908 naprej v lastnem domu, Miklošičeva cesta štev. 6
(z« frančiškansko cerkvijo).
Ljudska posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do I. ure popoldan ter jih obrestuje po
brez kakega odbitka, «»ko, d« sprejme vložnik od vsaclh vlofe-____________ ________nlh 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje »log 30. junija 1908: K 14,225.982-59. — Denarni promet t let« 1917: K é4,8l2.é03-92.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo.
— Za nalaganje po pošti so poštno hrranilne položnice na razpolago. -
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
Dr. Ivan Šuiterlli,
predsednik.
' --------------------Odborniki:
Anton Belec, posestnik, pod|etnik in trg. v Št. Vidu n L|ubljano. - Fran	£ì«om™b»
dri in dež poslanec itd Anton Kobl, posestnik In trgovec Breg p B. - Karol Kauachegg. ve cposesta»
v LluhH.ni. Matu» Kolar. sto.n, dekan v Ljubl.anl. Ivan Kregar. svetnik trg: ini obr . zbojnr L|abl£aL -Frančiiek Leakovlc. h.šni posestnih in blagajnik l judske posoiilnice - Ivan Pollak ml., tovarnar. - Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubliani - Gregor Sllbar. iupnik na Rudniku.
Josip Slika, stolni kanonik podpredsednik.

iDunajske jesenske modne specialitete.
Naslikane novosti do najfinejše izpeljave v zalogi. Vsak komad po meri po isti ceni najskrbncje izvršen Razpošilja natančno po poitnem povzetju
Prilika
Velour - flanelasta
nočna suknja, izredno umerjena z všivom in čipkami garnir., zajamčeno perilna K I 1*80.
Specialni oddelek za turiste
Obleka iz lodna /a turiste iz dobrega, ncpremočlji-vega lodna, solidno delo
K 17-50.
Dežni plaši iz lodna, 110 cm dolg, neprcmočljiv, za gospode in dm^v vseh Un]erjena jopjca za jesen 1
barvali K 9-80. s svjieno pas0 0brobljsna| Krilo Iz lodna	IT |3>80.
lepo, lep kroj. vsetbarve
K 5*90. ,
Angleški paletot, izredno trpežno K 9-80


s: Potrdilo s:
«f vrednosti K 3'—•
Od 1. oktobrajo L^ecembra 1908 se sprejme to le potrdilo * »rednosti K 3-— pri pismenih naročilih v naj-manjšetrT znesku KJO—. ki naj se pošlje naprej. Poleg tega prejme vsak irTiäroCrtiiTSe kojedar^brezplačno^-
Max Böhnel, -»'
Duna] 1»., Hirgoretensttoise it. 27/19. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
léce ae Hl I ■ H
v najem ln nekoliko sveta zraven. Naslov pove upravništvo .Domoljuba.
2295 3-1
ocem
denarja!
ß IÜ
Gerstlove specialnosti:
1 jesenski površnik K 24 — 1 I)erby-površnik . K 28'— 1 modna obleka . K 28 — 1 obleka iz kamgarna K 30 — 1 modne hlače . • K 7-50 1 hlače iz kamgarna K 9 50
Kožuhi za mesto, kožuhi za služabnike po vseh cenah -vrne denar.
Oddelek za otroke:
metati skozi okno in kupim pri
Gerstlu!
48 80
1 oblek» za šolo . K 7 — 1 matroz. kostum .K 7 50 1 obleka za mladeniče K 13'— 1 jopica za brod . K 9'— 1 pelerina .... K 7* — 1 paletot za olroke podložen ... K U'— lov in gosposki , kakor tudi športne obleke, obleke zi turiste in
-	Natančna izvršila po povzetju na deželo. - /a neug.|a,oče se
—	Navodil» za mero ali ilustrovani cenik zaston].
obleka za gospode obstoječa iz 1 Oerstl-p' vrSBtka najnov moda 1 Oerstl-obleka (komplet) 1 Oersti-hlače (posebe) 1 Oerstl-telovnik (modni, fantaz blago). — Najnovejša la?ona,
vsaka velikost, vse skupaj K 48 80.
Korol GeiStl & slnoul, kr Är Duna], XU. 11.
____Opriti nima
kr. srb. dvorni založnik
Oerstl nima
Pazite natančno na MgpjahilfePStraSSe 136.	podružnice.
ime In naslov.

izurjeni adenti
se iščejo v vseh krajih za obisk zasebnikov. Dobra ln trajna služba. Visoka provizija eventuel. stalna
plača. Ponudbe na: W. Wiesmaier, Hauptpostl. 1865 München 1. 10-10
se naglo In zanesljivo odpravi z zavilvanjem iz rasti, snovi, pripravljen, tttmmcl-o**aa olja proliproUKutnrevml. Vsak.) drgnjenje brez uspeha. Steklenica z navodilom K p -. Številna, »ijajna prizninia.
Chem. Po&rm Laboratorium
kahl KUMMEL. Ltndi-hut 109. ltavartko.
«r.73 26 1
Na revmi
in trganju boiehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Karol Badar
Monako™ (München)
Kurfüi'stenatr. 40. 1»™
! Stojte ! smatrate
jedilno mast
Ii "
--JP-J ———j (kokosovih orehov) . za najboljSo? „Ceres" mast nI le naj-> boljša In najčistejša, ampak tudi na -cenejša in najizdatnejša mast, kar jih poznam.
5000 ur zastonj
Cenik poèliem »»komor brezplačno in^pott prosto
Kron
Hoik. pit. J — •rebr. roek. 6 — želez . 7'-irebr. dvoj. plaič. . «■—
Kron
budilki . 2 40 sveteči 3- — zbitj n. zv. 5' — kuhinjski . S'—
Kron araznmal. 7'— zbitj n zv. 9 — z budilko 10 — z godbo . i2-—
Izvirne Ome(i, Schafihausen, GlashBtte, Hello«, Amalfa, c. kr prelzk od K 13, kakor tudi zlatnina In arebrnlna po Izv. tov cenlh. 3letno Jamstvo Zamena ali denar nazaj.
IV., Margaretenstr. 27 76,
v listal biti
Ziorlseienl cenilec In veičsk — Največja in mjatarejia tvrdka — Ustinovljeno ~4H — 5000 slik v kltilogu t:	zastonj In franko.
Mox Böhnel, Dunaj
2587 1 - 1
Dimnikarskega učenca in pomočnika
iSče pod ugodnim pogojem. Več pismeno Josip Hattenberger, Pliberk , Koroško. 2423 2-1
Iftče se
privatnih po-tovalcev in prekupcev
za največjo zanimivost. — Vsak strmi I Vsakdo kupi 1-12 kosov. 500 kron in ie več zealuAi potovalec na mesec.
Ch. Horton, Kottowitz a 2030, ma.
Brazay
Francovo-žganje
je nad 40 lei preizkušeno domače sred-tvo, po sebno proti migreni, in-fluenci, trganju, revma-lizmu, krepi oči, služi za izpiranje grla. Neprimerno izbortn za masažo, najboljše preizkušen za :: ohranitev las :: Dobi se povsod, kjer ne,
naj se obrne na Brazay, Dunaj, III/2 :: Löwengasse 2 a.
Slovenska trgovina
,Pri platnarici'
Pogačarjev (sadni) trg Atev. 3
priporoča slavnemu bt gato zalogo
občinstvu svojo 2555 1
manufaktiirnega blaga.
Nizke cene! Točna postrežba!



Kje se dobe najboljii poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, čistilnice, prete za sadje i. t d.?
1703	Edino le pri:	26 9
FR. STUPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta ètev. I., Valvazorjev trg Atev. 6.
in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. - Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic

»«Mi
naročite cenik ar
zlatnine Ia arekrnine,
ki ga pošljem zastonj in p0. 137) Stnine prosto. 26 17
Vali «a zaloga ur, samo ivicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkuiena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujib židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
urir in edini zis opnik ivicirske to-virne ur — IJu.lJs.i, sur. trii«
Jako ugodna prilika.
Enonadst'opi-a hiia tik farne cerkve z vrtom, poljem. travnikom in gozdom se takoj proda za 12 500 K Proda se tudi dob.o ohranjen glasovir in harmonij — Viktor Navlnšek, orgljavec, Naklo pri Kranju.	2588 1-1
NvHrilo!
Tvrdka prof Girolamo Pagliano, uilin v Florencl v
letu 1818. nazmnji svojim cenjenim interesentom, dl je opustila svojo dosedanjo zalogo v Ala (Južno Tirolsko) Da se torri zagotovite, da prejmete pristen izdelek, md 70 let kot kri čisteče sredstvo ilovit in pri tisočerih rodbinah preizkusen
ma a*aa ■»
'aa {illano
tekoč — v praških In dozah — naj se obrne vsak naravnost na: pmt. Girolamo P.gl.no v Florenci, Via Pandolflnl (Odd. 220 > Pri/nama in pro'pekti zastonj in franko pri glav-nem zastopstvu tvrdka prol Girolamo Pagliano : Dr Friedr. Herzig, Dunaj, IX |4. Lftbllchgasse « (Odd. >20.) 2)21 3-1
tfoinißti -e» ^/LnwriÀta
XuWn ir/tjo <1vòn- po re/H Ol
m^nmljtiH^poiavtiU ruysf obmtfìc
cSimon^dCmetetx*
p J)ut>0an* XÒIvóvorsA* ulk*20.
Istotam sprejemajo se dobri In zanesljivi zastopniki.
»4-4-4-4-4-44-4-4-4-44-4-4-44-4-4-44-4-4-4-4-4-4-4«4 4-fr»f ■4-44-4-4-4- + 44-44-4 f-f-f-f
T
Ustanov. 1.1854.
Telefon it. 210
2549 1
Priporoča slav. občinstvu in spoit. gosli ničarjoin svoj* izborno
Prva domača slov. pivovarna
G. AUER=jevih dedičevi!"marčno pivo::
Ljubljana Wolfove ulice it. 12 Ljubljana. 11 V SOdcih in Steklenicah.
4* 4-

Is4a|alaij ta odgovorni ««talk: Dr Ignacij tilnik.
Tiskal«: .Katolilka Tiskana*.