DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE JE EDINSTVENA PRIDOBITEV DELAVSKEGA RAZREDA SOCIALISTIČNE TITOVE JUGOSLAVIJE!
ildetAsId
L E T O II
TEVILKA 5
IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE
VELENJE, 3. APRILA 1954
RUDAR
UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. 11. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNE V CELJU
Ogromno nam je še treba, da bomo mogli dati skupnosti to, kar od nas zahteva
Izvoljen je novi delavski svet
Rudnik Velenje je imel v letu 1953 540.000 ton kapacitete. Ta kapaciteta je bila določena z zmogljivostjo starega izvoznega jaška. S 1. januarjem t. 1. je bil usposobljen za izvoz s kletkami novi izvozni jašek, s čimer se je povečala kapaciteta izvoza za 2.500 ton dnevno. Potemtakem je sedaj dnevna izvozna kapaciteta obeh jaškov 4.300 ton dnevno ali 1,300.000 ton letno. Ze leta 1947, ko je bil projektiran novi izvozni jašek, se je predvidevalo, da s pričetkom obratovanja novega jaška odpade obratovanje starega jaška.
Ves premog, oziroma odkopna polja pripadajo namreč k novemu jašku. Stari jašek pa bi naj služil samo še za prevoz delavcev in materiala. Temu primemo se je izvršilo vse odpiranje novega jaška, priprava za odkopavanje, ter nabava jamske mehanizacije, v prvi vrsti transportnih sredstev. Ves transport v jami naj bi bil mehaniziran s transportnimi trakovi, ki bi pmogo-čili, da bi se premog od odkgpa do jaška prevažal brez vsakega vozička. V prvi fazi izgradnje velenjskega rudnika je bila predvidena kapaciteta 750.000 ton lignita letno z mehaničnim prevozom do novega jaška, tam nakladanje v vozičke in končno prevoz s kletkami po jašku. To fazo je rudnik dosegel, s 1. januarjem t. 1. v gradbenem oziru, ne pa v mehanizaciji jame.
Da bi se zadovoljilo veliki potrošnji premoga, je rudnik Velenje ne glede
nepopolna, stara, iztrošena ter ni plino-varna.
Rudnik Velenje je znan po vdorih plinov ter velikih ekshalacijah metana. Posebna komisija strokovnjakov je odredila plinonevarne okoliše jame. Ostalo je zelo malo električnih naprav v neposredni bližini jaškov, ki ne smejo biti v navadni izvedbi. V glavnem so potrebna vsa električna postrojenja v plinovarni izvedbi.
Tako obratujeta danes dva navadna transformatorja 250 kW, 6000/380 V na V. etaži, čeprav rudnik za nje nima uporabnih dovoljenj, oziroma listih ne bi mogel dobiti. Če pa bi morali zaradi tega ustaviti obratovanje na teh etažah, bi proizvodnja padla za 1.500 ton dnevno. Iz gornjega je razvidno, da je najprej treba zagotoviti vsaj kapaciteto 2.500 ton dnevno ali 750.000 ton na leto z instalacijami, ki odgovarjajo zaplenjenim jamam.
Rudnik Velenje se je ponovno obrnil na sekretariat za gospodarstvo LRS, kakor tudi na Zavod za gospodarsko planiranje FNRJ s prošnjo za devize, ki so potrebne za nabavo omenjene opreme. V letu 1953 je rudnik sicer dobil kredite za dovršitev prve faze predvidene izgradnje, vendar so ostala vsa prizadevanja za dobavo 25,000.000 deviznih dinarjev za nabavo plinovarne opreme iz inozemstva brezuspešna.
Kakor že omenjeno, bi moral rudnik svojo kapaciteto izgraditi do 1,500.000
Gradbena sezona se je pričela. Letos bo rudnik moral zgraditi še mnogo stanovanj, da se bo vsaj delno ublažila stanovanjska kriza. — Le s pomočjo občine, okraja in iz lastnih sredstev bo možno zgraditi stanovanja.
na stanje mehanizacije, o kateri bomo še govorili, povečal proizvodnjo, ter pričel obratovati z novim jaškom. Premog iz onega dela jame, ki gravitira na stari jašek, se izvaža skozi stari jašek, ostalo pa po novem jašku.
Sedaj se premog iz vzhodnega revirja in IV. etaže izvaža skozi stari jašek. Kapaciteta teh dveh revirjev je 1.500 ton dnevno. Iz V. in V/l etaže, ki sta šele V razvoju, pa se premog odvaža na novi jašek. Kapaciteta teh dveh etaž znaša sedaj 1.500 ton dnevno, ko pa bosta v polnem obratu, se bo dvignila na 2.200 ton dnevno. Skupaj bi potemtakem znašala odkopna kapaciteta sedaj 3.000 ton dnevno, čez nekaj mesecev pa 3.700 ton dnevno. Ta kapaciteta bo ostala do konca tega leta, ko bo zaključen odkop v vzhodnem revirju, V IV. etaži se bo pa proizvodn ja znatno zmanjšala, tako da bo v prihodnjem letu stari jašek v izvozu zelo nazadoval, medtem ko bo novi jašek moral delati s svojo polno zmogljivostjo. Sredi leta 1955 bo odkopana tudi IV. etaža, s čimer bo kapaciteta rudnika padla na zmogljivost novega jaška z izvozom s kletkami, t. j. na 2.500 ton dnevne ali 750.000 ton letne proizvodnje.
Proti koncu leta 1955 bo začela obratovati termoelektrarna v Šoštanju, ki bo porabila letno 500.000 ton lignita. Kapaciteta rudnika pa ne bo večja od 750.000 ton, t. j. zmogljivost izvoza skozi novi jašek s pomočjo ikletk. Za letos pa je predvidena potrošnja lignita od 700 do 800.000 ton brez šoštanjske termoelektrarne. Ker rudnik Velenje nima več premoga, ki bi ga gravitiral na stari jašek, je nujno potrebno povečanje iz-vtozne kapacitete novega jaška ma 1,500.000 ton letno ali 5.000 ton dnevno. Vzporedno s povečanj em izvozne kapacitete jaška pa se nujno morajo povečati tudi ostale kapacitete jame. Sedanja kapaciteta mehanizacije jame je 2.500 ton, vendar moramo pripomniti, da je ta kapaciteta dosežena s popolnoma nesigurno opremo. Oprema je
mehanizacija morala nabaviti v inozemstvu, večji del pa bli lahko izdelala domača podjetja.
Enako važna kot kapitalna izgradnja, pa je za rudnik Velenje izgradnja družbenega standarda. Pri današnjem sta-ležu 1.600 delavcev in nameščencev je preko 200 oseb brez stanovanja, 200 družin pa stanuje v barakah in starih gradovih v popolnoma nehigienskih stanovanjih. Za povečanje kapacitete je potrebno še 800 delavcev. Če računamo, da bodo potrebna stanovanja le za polovico novih delavcev, bi moral rudnik zgraditi najmanj 400 stanovanj za sedanji stalež, kajti neposredna okolica rudnika ne bo mogla pokriti potrebe po novih kadrih.
Po odobrenem investicijskem programu za leto 1954—1955 za kapaciteto 1,500.000 ton lignita je rudniku Velenje za dogradnjo še potrebno: za gradbena dela	861,280.000 din
za rudarska dela	237,000.000 din
za domačo opremo
z montažo	1.216,000.000 din
za opremo iz uvoza 134,500.000 din za ostalo	66,000.000 din
Skupno kapitalna
izgradnja	2.514,780.000 din
Uvoz je računan 1 USA dolar — 300 dinarjev brez uvoznega faktorja.
Za družbeni standard pa je poleg tega še potrebno, če računamo, da stane 1 stanovanje 2,500.000 din in da rabimo najmanj 800 stanovanj, 2,000,000.000 din. Naš rudnik bi torej moral investirati še približno 4,5 milijarde din. da bi dosegel kapaciteto 1,500.000 ton lignita le no.
ton letno, če bi hotel zagotoviti gorivo novim potrošnikom. Ta kapaciteta bi se morala doseči že jeseni leta 1955, t. j. v dobrem poldrugem letu, ko prične TE Šoštanj obratovati. Za dosego te zmogljivosti, ki je dvakrat večja kot v prvi fazi, pa je treba: 1. povečati kapaciteto izvoza novega jaška, 2. povečati kapaciteto separacije, 3. povečati kapaciteto odkopavanja in prevoza v jami in 4. zgraditi družbeni standard.
Povečanje kapacitete izvoza novega jaška se da doseči samo z izgradnjo de-finitivne separacije. Obstoječa separa-cija je bila postavljena kot provizorij ter se njena kapaciteta po izjavi samega dobavitelja STT ne da povečati preko 3.000 ton dnevne proizvodnje.
Povečanje kapacitete odkopavanja in prevoza pa je možno doseči z odpiranjem novih revirjev in delovišč. Ze prej smo omenili, da je kapaciteta obstoječe mehanizacije v jami 2.500 ton dnevno, ter bi se potemtakem moralo nabaviti skoraj še toliko mehanizacije, kolikor je že imamo v pogonu. Delno bi se ta
Letošnje volitve v delavski svet rudnika so potekale v znamenju dokajšnje-ga političnega in gospodarskega napredka v našem kolektivu. Odlična aktivi-zacija sindikata je rodila uspeh. V soboto, 27. marca so naši rudarji, delavci i . uslužbenci z visoko zavestjo volili po svojem preudarku sotovariše, katerim so zaupali samoupravljanje svojega podjetja za dobo enega leta.
Udeležba na volitvah je bila popolna, ""c-lo bolani so prihajali na volitve. Izostali so 1q težko bolni in tisti, ki so se odpeljali na letni dopust.
Izvoljeni so naslednji tovariši: Miiklavžin (Antona) Franc 1361 glasov; Kos (Ivana) Franc 1358 glasov; Vidovič (Franca) Ivan 1356 glasov; Koren (Franca) Martin 1349 glasov; Siter (Ivana) Maks 1344 glasov; Javornik (Ivana) Jakob 1342 glasov; Inž. Kovačič Ljubo 1337 glasov; Skornšek (Martina) Martin 1337 glasov; Knez (Vinkota) Franc 1330 glasov; Vengust (Ivana) Ferdo 1326 glasov; Oprešnik (Ludvika) Maks 1323 glasov; Centrih (Andreja) Edo 1322 glasov; Hajsinger (Martina) Martin 1321 glasov; Hladin (Antona) Karel 1321 glasov; Vidmar (Ignaca) Slavko 1320 glasov; Oštir (Franca) Adolf 1318 glasov; Meh (Gregorja) Jože II 1318 glasov; Krump (Alojza) Ernest 1314 glasov; Šilih (Karla) Karel 1313 glasov; Vizintin (Andreja) Avgust 1311 glasov; Čanč (Jožeta) Jože 1308 glasov; Petelinšcik (Ivana) Ivan 1306 glasov; Ramšak (Ivana) Ivan 1305 glasov; Novak (Jože) Alojz III 1304 glasov; Rihter (Edvarda) Štefan 1300 glasov;
Ramšak (Jožeta) Leopold 1300 glasov. Polanc (Antonije) Franc 1296 glasov; Novak (Franca) Ivan 1295 glasov; Oven (Matevža) Miha 1293 glasov Han (Andreja) Ivan 1293 glasov; Drev (Franca) Franc 1287 glasov; Rebolj (Janeza) Jože I 1286 glasov; Zakšek (Jakoba) Avgust 1285 glasov; Kumer (Luke) Luka 1280 glasov; Fidej (Adolfa) Jože 1280 glasov; Zamuda (Marije) Luka 1278 glasov; Hliš (Štefan) Alojz 1278 glasov; Holešek (Alojza) Alojz 1277 glasov; Gruber (Rudolfa) Kristl 1277 glasov; Švent (Jožeta) Jože 1276 glasov; Kričej (Uršule) Franc 1272 glasov; Kohne (Franca) Jože 1271 glasov; Hrusti (Ivana) Franc 1268 glasov; Inž. Kirn (Jerneja) Jože 1268 glasov; Oblišar (Alojza) Franc 1267 glasov; Koreniič (Franca) Alojz 1264 glasov; aket (Jožeta) Jurij 1261 glasov; Zavolovšek (Martina) Berto 1259 glasov; Zavasnik (Ivana) Anton 1237 glasov; Perbil (Frančiške) Jože 1234 glasov; Romih (Antona) Anton 1232 glasov Zrimšek (Antona) Zvonko 1232 glasov; Zaje (Jožeta) Štefan 1231 glasov; Tepej (Frančiške) Martin 1231 glasov; Rebec (Janeza) Lovro 1220 glasov; Klančnik (Fort.) Dominik 1215 glasov; Martinšek (Jožeta) Jože 1202 glasov; Rahten (Martina) Ivan 1199 glasov; Uranjek (Jakoba) Alojz 1199 glasov; Hohnec (Antona) Leopold 1196 glasov; Oštir (Ivana) Ivan IV 1189 glasov; Furlan (Franca) Zdenko 1186 glasov; Krajnc (Ignaca) Ivan I 1180 glasov; Jan (Jurija) Miha 1162 glasov; Jamnikar (Ivana) Ivan 1155 glasov.
Pred izidom predpisov o prometu s premogom
Sredi marca smo zasledili v dnevnih časopisih članke, iz katerih je bilo razvidno, da bodo predvidoma izšli novi predpisi za ureditev prometa s premogom. V zvezi s tem si želimo odgovoriti na vprašanje, kakšno je stanje in kakšni so izgledi za prodajo lignita ter končno, kako se bodo odrazili pri nas novi ukrepi.
Iz dosedanjih člankov v našem lokalnem časopisju smo spoznali odvisnost rudnikov in premogovnikov od vsakokratnega stanja na tržišču na eni strani, 'kakor tudi. na drugi strani dejstvo, da je bilo .povpraševanje po premogu sploh in še posebej po lignitu zelo neenakomerno, kar smo posebno težko občutili v I. tromesečju lanskega leta. V omenjenem razdobju so se znašli rudniki v takem položaju, da .so morali omejevati proizvodnjo, ker zaradi visokih cen tudi ni bilo izgledov za plasiranje premoga. Prav tedaj se je tudi pokazalo, da ni bilo potrebne koordinacije dela med rudniki in odjemalci, predvsem z industrijskimi podjetji ter železnico, ki so se branili zalog premoga, trgovska mreža pa ni uspela dati potrebne spodbude malim potrošnikom za nabavo premoga v poletnih mesecih. Stanje se je izboljšalo šele junija, ko so rudniki in premogovniki zaradi znižane akumulacije lahko prodajali premog po znižanih cenah. Cene za lignit smo znižali predvsem za široko potrošnjo, kjer je bil največji zastoj pri prodaji. Lani jeseni smo prišli iz ene skrajnosti v drugo, ker se je namreč po izdaji nakaznic za premog državnim uslužbencem povpraševanje tako povečalo, da nismo mogli zadovoljiti naenkrat vseh odjemalcev.
V zimskih mesecih smo se kot navadno ustavljali pred razglasno desko na rudniku, kjer smo redno vsak mesec — včasih tudi večkrat na mesec — zasledili poziv rudarjem za delo ob ne-
deljah. Res je, tudi to zimo so velenjski rudarji storili vse, da čim bolj olajšajo stanje preskrbe s kurivom za industrijo kakor tudi za potrošnjo v mestih, čeprav je včasih, izgledalo — iz ozkega gledišča tistih, ki so se drenjali v mrazu pred prodajalnami s premogom in drvmi — da je premoga vse premalo, pri čemer pa se niso spomnili, da se lani poleti, ko je sijalo toplo sonce, niso brigali za kurjavo, medtem ko so rudniki metali premog na deponijo, namesto da bi se deponirale zaloge že v drvarnicah potrošnikov. V jesenskem času je itak vsako leto nastalo vprašanje prevoza, ker je za agrarne države pač značilno, da tudi železniški promet ni enakomeren preko vsega leta, posebno se je to občutilo lani pri povečani proizvodnji premoga v drugem polletju. Tukajšnji rudnik je bil v izjemnem položaju, da je lahko izredno povečal proizvodnjo zaradi tega, ker so bile priprave v jami usmerjene na povečano proizvodnjo z novim jaškom.
Takšno je bilo stanje, ko smo sklepali zaključke za dobave v prvem tromesečju 1954, za katero razdobje se je povpraševanje še povečalo. V mesecih januarju in februarju je bil pritisk odjemalcev največji. V začetku leta smo sicer pričeli z obratovanjem na novem jašku, vendar poizkusno obratovanje prvi mesec ni moglo prinesti stoodstotnega uspeha v pogledu višine produkcije zaradi ovir in delno tudi okvar. V mesecu februarju pa je vse presenetila ostra zima, ki je otežkočala tudi delo na separaciji pri obeh jaških. Prva polovica marca je šele prinesla umir-jenje glede povpraševanja, posebno ker smo skupno z nedeljskim delom dosegli prvotni plan proizvodnje, ki je bil osnova pri sklepanju pogodb, končna slika v marcu pa bo približno taka, kot je bila prva dva .meseca. Iz naslednjega pregleda je razvidna višina dobav posameznim skupinam odjemalcev napram Pkjg'ouoenim ooveznojtim rudnika.
Razglas
Okrajna volilna komisija na podlagi 63. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov
razglaša
da je za nadomestne volitve v 2. volilni enoti za Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj, ki obsega zunanji obrat, direkcijo, separacijo, strojni in gradbeni oddelek rudnika Velenje in ki bodo dne 15. aprila 1954, določila volišča takole:
1. volišče bo v sindikalni sobi pri vhodu v podjetje in volijo na tem volišču
volilni upravičenci iz zunanjega obrata, separacije in direkcije;
2.	volišče bo v pisarni gradbenega oddelka in volijo na tem volišču volilni upravičenci gradbenega oddelka;
3.	volišče bo v pisarni strojnega obrata na novem jašku in volijo na tem volišču volilni upravičenci elelktrostroj-nega obrata.
OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA ŠOŠTANJ Šoštanj, dne 26. marca 1954
Predsednik: Topolovec Miran
januar	februar
%	%
I. Industrija 105,4	105,7
II. Železnica 99,8	104,2
III.	Sircika potrošnja 75,8	73,0
IV.	Prorač. ustanove 81,1	81,1 (za I. in II. 1954
skupni povpreček)
V. Izvoz 90,2	71,7
I—15. marca
103.7 97,0 87,3
101.8
95,2
Podatki iz tega pregleda nam bodo jasnejši, če naglasim, da je v začetku kritičnega razdobja glede dobav vodstvo rudnika postavilo vsem odjemalcem naslednji prioritetni red: 1. industrija (metalurška, TE, kemična in ostala) ter železnica; 2. proračunske ustanove; 3. široka potrošnja in končno izvoz po obveznostih rudnika in v okviru stvarnih danih možnosti proizvodnje in re-.alizacije. Stanje je bilo posebno kritično
v mesecu februarju. Takrat je poštna telefonska služba komaj posredovala urgence, vrstile so se brzojavke in kopičila se je pisemska pošta. Bili so dnevi, ko so bila posamezna industrijska podjetja tik pred tem. da ustavijo obrate, reševali smo jih z brzovoznimi pošiljkami, katerih število je naraslo kot še doslej nikoli po vojni. S skupnimi napori smo reševali situacijo, vendar so podjetja sedaj brez zalog in — drvarnice so prazne, kar smo občutili tudi sami, ker je bilo vodstvo rudnika prisiljeno omejiti lokalno oddajo lignita na tri dni v tednu.
V tej situaciji na tržišču je bilo najtežje predvsem za gospodinjstva, to se pravi za široko potrošnjo, ki uživa sicer še vedno subvencijo in s tem znižane maloprodajne cene. To stanje je povzročilo spremembo mišljenja tako pri upravah podjetij kakor tudi pri majhnih potrošnikih o nujnosti zalog in pravočasne preskrbe s kurivom, na drugi strani pa so se prav zaradi izkušenj v tej zimi odločile tudi pristojne oblasti za izdajo novih predpisov o prometu s premogom. Cilj teh administrativnih ukrepov je, da bi se vskladilo povpraševanje na tržišču s stvarno možnostjo proizvodnje rudnikov, kakor tudi to, da bi podjetja, ustanove in ostali potrošniki imeli interes z', nakupe premoga v poletnih mesecih (za potrošnjo in zalogo). Zaradi tega je predvideno:
1.	da bo odslej uveljavljena višja subvencija za široko potrošnjo v poletnih mesecih (april—september) in nižja v zimskih mesecih;
2.	da se bo z odlokom o potrošniških kreditih omogočil nakup premoga v tem času.
Po sedanjih naročilih za drugo tro-mesečje lahko presodimo, da so industrijska podjetja že sama zvišala zahteve v primerjavi z istim razdobjem v lanskem letu; krili bomo potrebe hmeljarjev v Savinjski dolini in končno verjetno v celoti zadovoljili široko potrošnjo. Od vseh vrst imamo edino le za zdrob oziroma prah naročila samo za dve tretjini proizvedene tonaže.
Na ta način imamo zagotovljeno prodajo lignita pri nespremenjeni višini proizvodnje, ki ustreza sedanjim prilikam v jami in stvarnim možnostim proizvodnje pri vzporednem izvrševanju investicijskih del. Predvideni novi odloki bodo vsekakor pozitivno delovali, zrkasnela izdaja teh odlokov pa bo nekoliko zavrla normalni potek zaključevanja za II. tremesečje, v kolikor pa se bo odložilo izdajo navodil k tem uredbam, se bo nujno ponovila lanskoletna situacija, ko so administrativni posegi zaostrili položaj na tržišču tako, da rudniki niso mogli zadovoljevati vsem zahtevam odjemalcev.
V. D.
OBJAVA
Stopnje dopolnilne dohodnine od kmetijstva na področju OLO Šoštanj za leto 1954
Ekskurzija v Avstrijo in Nemčijo
Okrajni ljudski odbor Šoštanj je na svojem zadnjem zasedanju obeh zborov sprejel odlok o davčnih stopnjah dopolnilne dohodnine iz kmetijstva za leto 1954.
Ker je odlok o davčnih stopnjah dopolnilne dohodnine od kmetijstva važen za vse lastnike zemljišč je potrebno, da se seznanimo z davčnimi stopnjami.
Dohodnino delimo na temeljno in do-
polnilno. Temeljna dohodnina znaša z republiškim odlokom o planskih sred-stvih za leto 1954 (glej Ur. 1. LRS 3/54) za vse oblike 6% na ugotovljeno davčno osnovo. Ta stopnja temeljne dohodnine je proporcionalna, medtem ko so stopnje dopolnilne dohodnine progresivne in jih določi Okrajni ljudski odbor.
Za obračunavanje dopolnilne dohodnine kmetijskim gospodarstvom se predpisuje tale davčna lestvica:
Osnova	%	Davek
1.000		
30.000	4,0	
31.000	4,1	1.271
32.000	4,2	1.344
33.000	4,3	1.419
34.000	4,4	1.496
35.000	4,5	1.575
36.000	4,6	1.656
37.000	4,7	1.739
38.000	4,8	1.824
39.000	4,*	1.911
40.000	5,0	2.000
41,000	5,2	2.132
42.000	5,4	2.268
43.000	5,6	2.408
44.000	5,8	2.552
45.000	6,0	2.700
46.000	6,2	2.852
47.000	6,4	3.008
48.000	6,6	3.168
49.000	6,8	3.332
50.000	7,0	3.500
51.000	7,1	3.621
52.000	7,2	3,744
53.000	7,3	3.869
54.000	7,4	3,996
55.000	7,5	4.125
56.000	7,6	4.256
57.000	7,7	4.389
58.000	7,8	4.524
59.000	7,9	4.661
60.000	8,0	4.800
61.000	8,1	4.941
62,000	8,2	5.084
63.000	8,3	5.229
64.000	8,4	5.376
65.000	8,5	5.525
66.000	8,6	5.676
67.000	8.7	5.829
68.000	M	5.984
69.000	8,9	6.141
70.000	9,0	6.300
71.000	9,1	6.461
72.000	9,2	6.624
73.000	9,3	6.789
74.000	9,4	6.956
75.000	9,5	7.125
76.000	9,6	7.296
7^.000	9,7	7.469
78.000	9,8	7.644
79.000	9,9	7.821
80,000	10,0	8.000
81.000	10.1	8.181
82.000	10,2	8.364
83.000	10,3	8.549
84.000	10,4	8.736
85.000	10,5	8.925
86.000	10,6	9.116
87.000	10,7	9.309
88.000	10,8	9.504
89.000	10,9	9.701
90.000	11,0	9.900
91.000	11,1	10.101
92.000	11,2	10.304
93.000	11.3	10.509
94.000	11,4	10.716
95.000	11,5	10.925
9o,000	11,6	11.136
97.000	11,7	11.349
98.000	11,8	11.564
99,000	11,9	11.781
100.000	12,0	12.000
105.000	12,5	13.125
110.000	13,0	14.300
115.000	13,5	15.525
120.000	14,0	16.800
125.000	14,5	18.125
130.000	15,0	19.500
135.000	15,5	20.925
140.000	16,0	22.400
145.000	16,5	23.925
150.000	17,0	25.500
155.000	17,5	27.125
160.000	18.0	28.800
165.000	18,5	30,525
170.000	19,0-	32.300
175.000	19.5	34.125
180.000	20.0	36.000
185.000	20.5	37.925
190.000	21,0	39.900
195.000	21,5	41.925
200.000	22,5	45.000
205.000	23,0	47.150
210.000	23,5	49.390
215.000	24„0	51.600
220.000	24,5	53.900
225.000	25,0	56.250
230.000	25,5	58.650
235.000	25,5	59.925
240.000	26,0	62.400
245.000	26,5	64.925
250,000	27,0	67.500
255.000	27,5	70.125
260.000	28,0	72.800
265.000	28,5	75.525
270.000	29,0	78.300
275.000	29,5	81.125
28C-.000	30,0	84.000
285.000	30,5	86.925
290.000	31,0	89.900
295.000	31,5	92,925
300.000	32,0	96.000
305.000	32,2	98.210
310.000	32,5	100.750
315.000	32,7	103.005
320.000	33,0	105.600
325.000	33,2	107.900
330.00(*	33,4	110.220
Osnova	%	Davek
335.000	33,7	112.895
340.000	34,0	115.600
345.000	34,2	117.990
350.000	34,4	120.400
355.000	34,7	123.185
360.000	35,0	126.000
365.000	35,2	128.478
370.000	35,4	130.980
375.000	35,7	133.875
380.000	36,0	136.800
385.000	36,2	139.370
390.000	36,4	141.960
395.000	36,7	144.965
400.000	37,0	148.000
405.000	37,2	150.160
410.000	37,4	153.340
415.000	37,7	156.455
420.000	38,0	159.600
425.000	38,2	162.350
430.000	38,4	165.125
435.000	38,7	168.345
440.000	39,0'	171.600
445.000	39,2	174.440
450.000	39,4	177.300
455.000	39,7	180.635
460.000	40,0	184.000
465.000	40,2	186.930
470.000	40,4	189.880
475.000	40,7	193.325
480.000»	41,0	196.800
485.000	41,2	199.820
490.000	41,4	202.860
495.000	41,7	206.415
500.000	42,0	210.000
505.000	42,3	213.615
510.000	42,6	217.260
515.000	42,9	220.935
520.000	43,2	224.640
525.000	43,5	228.375
530.000	43,8	232.140
53&000	44,1	235.935
540.000;	44,4	239.760
545.000	44,7	243.615
550.000	45,0	247.500
555.000	45,3	251.415
560000	45,6	255.360
565.000	45,9	259.335
570.000	46.2	263.340
575.000	46,5	267.375
580.000	46,8	271.440
585.000	47,1	275.535
590.000	47,4	279.660
595.000	47n7	283.815
600.000	48,0	288.000
Po navedenih stopnjah se odmeri dopolnilna dohodnina od kmetijstva za leto 1954 na podlagi katastrskega dohodka.
Sef uprave za dohodke: Zabret Vinko, 1. r.
Na povabilo družbe Alpine Montan z Dunaja, smo se odpeljali dne 8. III. v Avstrijo, da si ogledamo tovarno rudarskih naprav te družbe v Zeltwegu in njene proizvode po avstrijskih rudnikih, predvsem železne stojke in novo separacijo v Koflachu.
Po običajnih formalnostih v Mariboru smo prestopili pri Spilju jugoslovansko -avstrijsko mejo. Nedaleč od meje smo opazili na levi t. j. zapadni strani žičnico, ki transportira premog na bližnjo železniško postajo. Kasneje smo zvedeli, da je to premog rudnika Bergla, ki leži nedaleč od naše meje in smo si ga kasneje tudi ogledali. Po lepi in ugodni dvourni vožnji smo prispeli v Graz, odkoder smo po krajšem prestan-ku nadaljevali vožnjo proti jugo-zapadu v Zeltweg. To je večji industrijski kraj, kjer se nahaja tovarna družbe Alpine Montan za izdelovanje separacij sikih naprav, raznih dozirnih naprav, železnih stojk in ostalih konstrukcij, predvsem za potrebe v rudarstvu.
Drugi dan smo se odpeljali na bližnji rudnik Fohnsdorf, ki je mnogim našim čitalcem verjetno že znan, saj je še sedaj zaposlenih tam precej Slovencev.
Tečaj za kopače
Za priznanje kvalifikacije je potrebno položiti izpit. S tem se je dolgo odlašalo. Toda pri nas ne več. V sredini meseca marca je pričel na rudniku delovati tečaj, ki bo trajal do 9. aprila. Po zaključku bodo tečajniki pred komisijo, ki je določena od strani republiške oblasti, polagali izpit.
Na tečaju se predavajo naslednji predmeti: slovenščina, računstvo in geometrija, državna ureditev in gospodarski sistem, organizacija in tehnično poslovanje, fizika in kemija, mineralogija in geologija, HTZ, prva pomoč, rudarstvo I. in II., spedialna poglavja iz rudarstva, elektrotehnika in tehnologija. Za obvladanje teh predmetov je predvidenih 76 ur.
Tečaj se vrši vsak dan, razen sobote in nedelje in traja po 4 ure. Priznati je treba, da je to naporno za rudarje, toi 8 ur težko delajo, nato pa še na tečaj. Toda vsaka šola nekaj stane — tudi tu je treba žrtvovati.
Ta tečaj je dokaz, kako napačno je bilo mišljenje, da je učni načrt preobširen in pretežek. Tega mnenja je bil celo republiški odbor rudarskih siin-dikatov in lanski upravni odbor naše sindikalne podružnice. Nepravilno je bilo takšno podcenjevanje naših rudarjev, ker so prav velenjski rudarji — udeleženci tečaja — prepričali s svojo disciplino in 100% udeležbo o nasprotnem. Tudi gledanje sedanjega vodstva sindikalne podružnice je popolnoma pravilno. Pomagalo je pri organizaciji tečaja in pri odbiranju kopačev za tečaj.
Tečaj vodi tov. ing. Jurman s pomočjo inženirjev, poslovodij in drugih predavateljev.
Želimo našim prvim tečajnikom mnogo učnih uspehov.	O. N.
Notranjost stanovanja enega naših rudarjev v Novem Velenju.
Protiletalska zaščita rudniku
Čeprav je organizacija protiletalske zaščite zelo važna, smo pri nas le redko kdaj čuli za njeno dejavnost. Precej naših delavcev in uslužbencev je ■ članov PLZ, toda njihovo delo se do sedaj ni občutilo. Malo se jih je udeleževalo že tako redkih vaj.
Zadnje čase pa smo zvedeli, da se je pričel tečaj hišne PLZ v Novem Velenju. Posega ga preko 40 tovarišic, katerim predava tov. Kočar. Predavanja so zanimiva in tovarišice šele sedaj spoznavajo, kako važna je ta organizacija. Tečaj bo deloval tako dolgo, da bodo opravile ta tečaj prav vse žene in dekleta, ki stanujejo v Novem Velenju. Tako se bodo seznanile z vsem, kar bi v primeru vojne morale vedeti
v svojo obrambo in splošno zaščito v tako velikem naselju, kot je Novo Velenje.
PLZ rudnika pripravlja razstavo razvoja te organizacije in sicer tehničnih in sanitetnih, ter protiikemičnih pripomočkov.
Ta razstava bo propagirala in popu larizirala ne le PLZ, temveč tudi. skrb Rdečega križa, gasilstva in jamske reševalne službe.
Razstava bo najbrž v prvi polovici maja in bo trajala teden dni. V tem času bo rudniška PLZ izvedla skupno z gasilci nekaj vaj iz svojega področja. Le kratka doba je pred njo, zato se bo morala že sedaj intenzivno vežbati, če bo hotela kaj pokazati.
Rudnik je že zelo star in zato so gornje plasti večinoma že odkopane. Sedaj se odkopava na globini preko 1.000 m. Delovni pogoji so zelo težki zaradi tež-koč z ventilacijo in vročino, zaradi metana in velike količine premogovega prahu. Vkljub vsestranskim varnostnim ukrepom, kakor posipanja s kamenim prahom in brizganja z vodo, je prišlo že večkrat do eksplozij, ki so zahtevale že precejšnje število človeških žrtev.
Sloj je debel okoli 2 m pod malim podom in se odkopava, s širokimi čeli 150 do 200 m dolžine. Tesari se z železnimi stojkami firme Zeltweg, ki se tudi zelo dobro obnesejo. Transport na samem čelu se vrši z dvoverižnimi transporterji, po smernih progah pa z gumijastimi trakovi. Odvoz po glavnih progah se vrši z lokomotivami na kom-primirani zrak, izvoz po preko 1.000 m globokem jašku pa s troetažnimi klet kami za 6 vozičkov.
Jama je vkljub težkim prilikam zelo lepo urejena in napravi na obiskovalca najboljši vtis.
Istega dne popoldne smo si ogledali tovarno Alpine Montan v Zeltweggu.
Drugi dan je bil določen za ogled dnevnega kopa, nove separacije in sušilnice v Koflachu in rudnika Bergla, ki leži blizu jugoslovansko-avstrijske meje.
Na dnevnem kopu se vrši odstranjevanje zemlje v dveh etažah po 15 m s pomočjo vedrastih bagerjev.
Pridobivanje premoga na dnevnem kopu se vrši na etaži okoli 50 m višine direktno z odstreljevanjem in nakladanjem z bagerji v kamione, ki odva-
žajo premog v manjši jašek 20 m globine, ki služi obenem kot bunker. Iz njega se pa vsipa na trakove približno 3.000 m skupne dolžine, ki ga odpre-mijo v sušilnico, oziroma separacijo.
Nova separacija oziroma klasirnica je ogromna naprava, ki pa še ni popolnoma dograjena. Sedanja kapaciteta je 4.000 ton dnevno, v dokončni izgradnji pa bo znašala 10.000 ton dnevno. Opremljena je z najmodernejšimi siti ter do-davalnimi in dozirnimi napravami. Celotno delovanje pa je shematično prikazano na veliki sinoptični tabli. V primeru okvare posamezne naprave se s pomočjo svetlobne naprave takoj signalizira kraj okvare na sinoptični tabli. Pokvarjena naprava in vse ostale, ki so z njo v zvezi, pa se takoj avtomatično izključijo.
Sušilnica sama je stara naprava. Ima 16 peči za sušenje premoga. Sam proces sušenja je še dokaj enostaven. S sušenjem je možno zmanjšati odstotek vlage od 40% na 18-20% in povečati kalorično vrednost na 3.600 kalorij.
Popoldne smo si ogledali še rudnik Berglo. Sloj je tanek, ima samo 0.8 do 1.20 m debeline in je skoraj horizontalen. Odkopavanje se vrši s širokimi čeli 40 m dolžine s pomočjo dvoveriž-ni:h transporterjev. Interesantno je te-sarjenje z železnimi stojlkami in železnimi gredami, ki se zelo dobro obnesejo. V kolikor se še uporablja za te-sarjenje les, je ves impregniran in traja tri do štirikrat dalje kot neimpregniran.
Drugega dne smo se odpeljali v Eisen-erz, kar pa bom opisal v prihodnjem delu svoje reportaže.
Ing. J. K

Predlog
za kategorizacijo stanovanjskih prostorov in določitev stanovanjske tarife
i.
Stanovanjski prostori na področju Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj so razdeljeni na sedem kategorij, ki so določene po krajih, kjer se stanovanjski prostori nahajajo, po legi, uporabni vrednosti stanovanj, gradbeno-tehnioni vrednosti, sanitarni in gospodarski udobnosti ter starostni dobi poslopij na naslednji način:
I.	kategori ja zajema vsa udobna stanovanja z zelo dobrimi zdravstvenimi pogoji, ki so lahko v vseh nadstropjih, razen podpritličja in mansarde. Stanovanje mora biti zračno, svetlo in suho, stransfci prostori pa so lahlko nezadostno svetli in zračni, če so ostali pogoji ugodini. Sobe morajo biti visoke najmanj 2,80 m, biti morajo tudi zračne, svetle in suhe, parketirane, z velikimi dvojnimi okni, prostori v stanovanju pa morajo biti razdeljeni in povezani. Imeti mora vse stranske prostore, kuhinjo s ploščicami na zidu ali tudi brez njih, toda z oljnato barvo. Imeti mora shrambo za živila, kopalnico s ploščicami ali pa v oljnati barvi, angleško stranišče, prednjo sobo ali preddverje pri glavnem vhodu. Razen tega mora imeti pravico do uporabe pralnice v hiši in posebno klet, kakor tudi drvarnico. Stanovanje mora imeti tudi popolne električne, vodovodne in kanalizacijske instalacije ter sanitarne naprave. Kurjeno pa je lahko z lončenimi pečmi, zgradba mora biti zidana masivno, požarno varno in v središču mesta.
II.	kategori ja obsega udobna in zdrava stanovanja, ki so lahko v vseh prostorih razen podpritličja in mansarde. Stanovanje mora biti suho, zračno in svetlo, stranski prostori pa so lahko nezadostno zračni in svetli, • višina sob najmanj 2,80 m. Sobe morajo biti zračne, svetle in suhe, parketirane ali izjemoma tudi z dobrim podom, imeti morajo dvojna okna. Če ne gre za garsonijero, morajo imeti stanovanja vse stranske prostore, kuhinjo s stenami, prepdeska-nimi z oljnato barvo, v stanovanju mora biti shramba za živila, prednja soba ali preddverje pri glavnem vhodu, kopalnica s kadjo ali samo s prho, angleško stranišče, pravico do v hiši, klet in drvarnico. Tudi to stano vanje mora imeti popolne električne, vodovodne in kanalizacijske ter sanitarne naprave. Ogreva pa se z lončenimi in železnimi pečmi. Zgradba mora biti zidana, masivna, požarno varna in v bližini središča mesta.
III.	kategorija. V to kategorijo pridejo stanovanja z nepopolnim komfortom, sobe morajo biti dovolj zračne in svetle pa tudi popolnoma suhe. Stranski prostori pa so lahko nezadostno svetli, zračni in suhi. Stanovanje je lahko v vseh nadstropjih razen podpritličja. Sobe morajo biti visoke najmanj 2,70 m. Sobe imajo običajni leseni pod in dvojna okna. Stanovanje mora imeti kuhinjo z lesenim in betonskim podom, shrambo za živila, angleško stranišče, pravico do uporabe pralnice v hiši in drvarnico. Imeti mora tudi prednjo sobo (preddverje), hodnik ali verando ob vhodu v stanovanje, električno, vodovodno in kanalizacijsko instalacijo ter nepopolno sanitarno instalacijo. Ogreva pa se lahko z običajnimi pečmi. Zgradba mora biti zidana, masivna, požarno varna in v bližini središča mesta.
IV.	kategorija obsega zdrava nekom-fortna stanovanja, ki so lahko v vseh nadstropjih razen podpritličja. Sobe morajo biti visoke najmanj 2,60 m, z običajnimi lesenimi podi in dvojnimi okni. Imeti mora stranske prostore: ku-hr.njo z lesenim ali betonskim podom ali pa tudi s podom iz opeke, stranišče,
i i
■ i

1
«30
ki je lahko zunaj stanovanja, toda ▼ istem poslopju, klet in drvarnico. Vhod v stanovanje mora biti preko verande ali podobnega pokritega prostora, izjemoma je lahko vhod v stanovanje neposredno z dvorišča ali z ulice. Stanovanje mora imeti električno razsvetljavo, kanalizaoija in voda pa morata biti v poslopju ali pa na dvorišču, zgradba mora biti zidana.
V.	kategorija obsega zdrava nekom fortna stanovanja, ki so lahko v vseh nadstropjih. Sobe v takem stanovanju so lahko manj zračne, tudi vlažne. Sobe imajo običajni lesen pod in enojna okna. Stanovanje mora imeti kuhinjo z lesenim, betonskim ali iz opeke narejenim podom, stranišče je lahko skupno in tudi na dvorišču. Stanovanje mora imeti drvarnico in souporabo kleti. Vhod pa je lahko naravnost z dvorišča ali z ulice. Stanovanje mora imeti električno razsvetljavo, vodo na dvorišču iz zasebnega ali javnega vodnjaka, sobe pa se ogrevajo z običajnimi pečmi.
VI.	kategorija obsega slaba in nezadostno zdrava stanovanja, ki so lahko v vseh nadstropjih in tudi v kleti. Stanovanja so lahko vlažna, nezadostno zračna in svetla, s sobami, visokimi najmanj 2 m in majhnimi enojnimi okni. Pod je lahko lesen, betonski ali iz opeke, stanovanje mora imeti drvarnico in skuono stranišče na dvorišču. Ima električno razsvetljavo, vodo na dvorišču iz zasebnega ali javnega vodnjaka, ogreva pa se s pečmi.
VII.	kategorija obsega zelo slaba^ in vlažna, nezdrava stanovanja v pritličju, podpritličju ali kleti, kakor tudi stanovanja, v katerih stanujejo ljudje zaradi nujne potrebe (lesene barake, gospodar-ska poslopja, zidanice), ki so nevarna za zdravje in življenje stanovalcev.
II.
V	iprvo kategorijo se smejo uvrstiti stanovanjski prostori, ki sicer izpolnjujejo pogoje te kategorije samo v pri- -'■* meru, če se nahajajo na področju mesta Šoštanja in Velenja (n.pr. novi bloki).:
V	drugo in tretjo kategorijo se smejo uvrstiti stanovanj siki prostori, ki sicer
o s prno, angleško polnjujejo p0lgoje te kategorije, samo
uporabe pralnice vl'im če se nahajajo na področju >1 ico. Tudi to stano- kr^ev Soštanji Velenje, Mozirje, Ljubno iin Gornji grad.
V	ostale štiri kategorije se uvrsite ustrezno navedenim kategorizacijskim pogojem vsi ostali stanovanjski prostori na vsem področju OLO Šoštanj.
V	kolikor bi stanovanjski prostori na področju krajev Mozirje, Ljubno, Gornji grad sicer izpolnjevali pogoje prve-, kategorije, se uvrsite v drugo kategorijo.
V	kolikor bi stanovanjski prostori, ki se nahajajo izven krajev Šoštanj, Velenje, Mozirje, Ljubno in Gornji griad sami po sebi sicer izpolnjevali pogoje za uvrstitev v višjo od četrte kategorije, se uvrste v četrto kategorijo.
Najemnina za
III.
stanovanjske
prostoire;.
se določi po naslednji tarifi:				
I. kategorija za vsak m2	tega	prostora	25	din
II. kategorija za vsak m2	tega	prostora	22	din
III. kategorija za vsak m2	tega	prostora	17	din
IV. kategorija za vsak m2	tega	prostora	13	din '
V. kategorija za vsak mL'	tega	prostora	10	din '
VI. kategorija za vsak m2	tega	prostora	7	din
VII. kategorija za vsak m2	tega	prostora	3	din
Se enkrat!
Nepravilno delo nakaterih odbornikov Društva upokojencev v Velenju
Okrajna gasilska zveza Šoštanj
Kot odgovor na članek »Nepravilno delo nekaterih odbornikov Društva upokojencev v Velenju«, ki ga je v 4. številki Velenjskega rudarja priobčil tov. ON, smo prejeli od velenjske podružnice Društva upokojencev članek, ki ga po službeni dolžnosti v celoti in nepopravljenega priobčujemo, čeprav se z njegovo vsebino ne moremo v celoti strinjati. Prav tako ne sindikalna podružnica RLV, s katero se je odgovorni urednik posvetoval o tem vprašanju.
Uredništvo.
Z ozirom na članek v štev. 4 Vašega ■cenj. lista z dne 15. t. m. pod naslovom »Nepravilno delo nekaterih, odbornikov Društva upokojencev v Velenju« je podpisano društvo sklicalo na dan 20. marca sejo z edino točko dnevnega reda: »Razgovor o razdelitvi premoga.« Te seje se je udeležil celotni upravni in nadzorni odbor naše podružnice (17 po številu) ter predsednik Okrajnega odbora društva upokojencev tov. Mazej -Jože iz Šoštanja.
Na to sejo smo v želji, da se vprašanje razdelitve premoga rudarskim upokojencem in njihovim svojcem za leto 1053 popolnoma razčisti, pravočasno pograbili tudi predsednika sedanjega odbora sindikalne podružnice rudnika lignita Velenje tov. Uranjeka in tajnika tov. Rudolfa Mavzerja, od prejšnjega odbora pa odbornika tov. Jevševarja Stanka, ki se pa seje iz neznanih vzrokov žal niso udeležili, kar gotovo tudi rti pravilen odnos na vljudno povabilo s strani naše podružnice, ki šteje 627 .članov — upokojencev in upokojenk.
Lansko leto sta razdelitev brezplačnega premoga med rudarske upokojence in upokojenke izvršila sindikat in uprava rudnika, pa je bilo tudi tedaj precej nezadovoljstva in reklamacij, kar se pač ob takih prilikah rado dodaja.
Da se izogne sličnim nevšečnostim, sta sindikat in uprava rudnika razdelitev brezplačnega premoga za leto 1953 poverila podpisani podružnici.
Na našo prošnjo za dodelitev premoga za leto 1953 smo prejeli prvotno obvestilo, da lahko za upokojence računamo s približno 300 tonami premoga. Ker se je pa postavila pred našo podružnico zahteva, da pri razdelitvi premoga upoštevamo tudi rudarske upokojence in upokojenke iz območja šo-štanjske podružnice društva upokojencev, smo na podlagi ponovne prošnje 2 izčrpno utemeljitvijo končno uspeli, da nam je delavski svet kvoto premoga, nakopanega s prostovoljnim delom, porisal na 450 ton. Bili smo prepričani, da bomo po takratni evidenci števila članstva lahko izhajali, tako da bi vsak Upravičenec prejel enako količino, t. j. po 1 tono premoga, o čemer smo sindikat in delavski svet tudi točno obvestili, doSim se je lansko leto delilo po pol tone, 1 tono do 2 toni premoga. Od ■odobrene količine 450 ton se je šoštanj-ski podružnici odposlalo 94 ton premoga, tako da so v Šoštanju prejeli vsi rudarski upokojenci po 1 tono, naši podružnici pa je ostalo za razdelitev 356 ton premoga.
Razdelitev premoga našim članom smo izvrševali vedno na cdborovih sejah, na katere smo tudi vedno vabili zastopnika sindikata, k,i se pa istih ni udeležil in bi bil vsekakor že takrat podal svoje mnenje o pravilnosti ali nepravilnosti delitve. Na teh sejah se je perlustriralo vsakega poedinca glede na upravičenost prejema premoga, pri čemer,smo se morali oslanjati na izjave odbornikov oziroma poverjenikov za dotični kraj. Spiske o delitvi premoga smo vedno dostavljali tudi sindikatu, ki je imel torej tudi po sejah še vedno možnost koga iz spiska črtati in nas o tem obvestiti. O delitvi se je vodil ločen spisek in indeks, v katerem je vsak član z lastnoročnim podpisom potrdil prejem nakaznice za premog.
Pri delitvi nakaznic za premog se je pa ugotovilo, da je število upravičencev
višje kakor ono, katero smo mi prvotno javili, zato nam je izvestna količina premoga za delitev zmanjkala. Slučaje, za katere nismo več mogli izdati nakaznic, smo zabeležili v posebnem spisku. Teh slučajev naknadno prijavljenih upravičencev, katerih prijave smo sprejemali ob šestih ponedeljkih v začasni društveni pisarni, je bilo skupaj 92. Mnogi so se namreč prijavili kot člani društva upokojencev šele, ko so zvedeli, da se deli premog in torej zanje nismo mogli vedeti prej. Od naknadno prijavljenih 92 smo jih sami črtali 33, za ostalih 59 upravičenih slučajev in za pisarno ter eventuelne reklamacije pa smo ponovno zaprosili sindikalno podružnico in delavski svet, da nam odobri še 65 ton premoga, s čimer bi bile vse potrebe docela krite. Takratni odbornik sindikalne podružnice tov. Jevševar je pregledal naše poslovanje, in sicer dvakrat, je našel isto popolnoma v redu in izjavil, da se zaprošena naknadna količina 65 ton izda, zlasti, ker so se rudarji sami obvezali, da bodo prostovoljno delali pri kopanju premoga na treh izmenah, vsakokrat po eno uro, delali so pa do takrat samo 2 uri, pri čemer je tudi ostalo. Za zaprošeno dodatno količino pa ne bi bila potrebna niti ena cela ura prostovoljnega dela več. Tovariš Jevševar je predsedniku in odbornikom naše podružnice kot zastopnik sindikata celo dobesedno izjavil, da bodimo pri izdajanju nakaznic v slučajih, ki so res upoštevanja vredni (partizanske vdove z več otroki in podobno), širokogrudni.
Iz prakse se pa človek tudi marsikaj nauči in prav je, da odkritosrčno priznamo, da je našo dosedanjo evidenco o članih podružnice, kakršno nam je predpisal naš republiški odbor: samo z osebnimi podatki, št. odločbe o upokojitvi, priznani skupini, kraju bivališča, nujno .potrebno za Velenje izpopolniti tudi s posebno rubriko, da-li je dotični rudarski ali železniški upokojenec oziroma če uživa pokojnino iz kakega drugega naslova. Ta način vodenja evidence smo uvedli z novim letom 1954 in bo v bodoče vsaka pritožba odpadla. Da pa kdo pomotoma ni bil vnešen v seznam, je pri tako visokem številu članstva (627) povsem mogoče in razumljivo, ker tov. Taušič s temi podatki po dotakratni evidenci ni mogel razpolagati in se je v več primerih moral zanašati več ali manj na svoj spomin, kateri upokojenec je bil rudar in deloma tudi na tozadevne sezname iz prejšnjega leta.
Nikakor pa ni res, da bi bil imenovani izjavil, da je dal rudnik premalo premoga ali pa da bi se bil napram članom izgovarjal, da je seznam izgubil. . Naša podružnica zasleduje tudi vsak slučaj, ako bi kdo premog »prodal, kar bi imelo za posledico energične mere in bi dotični moral premog plačati po potrošniški ceni, a izkupiček bi šel v korist nakupa premoga za one, ki ga niso dobili.
Kar se tiče vdove Kališnik Marije se ugotovi, da je ista pristopila kot članica leta 1953, dočim se je Podvinšek Marija
preselila v istem letu iz podružnice Šoštanj (iz Gaberk) v Velenje in zato obe nista bili v prejšnjih seznanih vneseni ter smo jih vnesli šele, ko smo zvedeli, v naknadni seznam. Takih slučajev je bilo par. Iz naknadnega seznama pa je treba črtati Valenčak Miha, ker smo ugotovili, da se ne more smatrati za rudarja.
Res je, da je rudnik dal za rudarske upokojence letos 100 ton premoga več kot lansko leto, res pa je tudi, da se je število članov naše podružnice v tem razdobju povečalo za 128. Lansko leto sta sindikat in uprava rudnika upoštevala pri delitvi premoga komaj dobro polovico rudniških upokojencev, medtem ko je pri letošnji naši razdelitvi ostalo .neupoštevanih samo tistih 59 upokojencev iz posebnega seznama, katerega smo dostavili sindikatu in delavskemu svetu s prošnjo, da za popolno kritje naknadno odobri še izdajo 65 ton premoga.
Clankar izraža v svojem dopisu sum o pravilni razdelitvi premoga, kar moramo odločno odklanjati.
Se odločneje pa moramo zavrniti sam naslov navedenega članka »o nepravilnem delu nekaterih odbornikov društva upokojencev v Velenju« in končni pa-sus tega članka »o brezdušnem odnosu do vdov in upokojencev«, ki bije v obraz vsaki pošteni morali časnikarskega obravnavanja tega vprašanja, brez vsakega tudi najmanjšega dokaza o kakem nepoštenem ravnanju pri delitvi premoga.
Naša podružnica, ki uživa sloves ene najboljše v okraju, se zaveda, da ima popolnoma pravilen socialen odnos do vseh upokojencev in vdov brez kakršne koli izjeme, dalje da je .neoporečno njeno delo na političnem in družabnem polju (udeležba pri. volitvah, ljudskem posojilu, sodelovanju pni delih na Velenjskem jezeru, na cestah itd.), predvsem pa je, da je za nebroj rudarskih tovarišev posredovala in tudi dosegla pravilno odmero pokojnin.
Zato sta upravni in nadzorni odbor društva upokojencev Velenje na svoji seji dne 20. t. m. enoglasno sklenila poslati v skladu s predpisi tiskovnega zakona uredništvu Rudarja v objavo gornji uradni popravek z zadoščenjem vsem prizadetim nesebično delujočim odbornikom naše podružnice.
V nedeljo 4. aprila 1954 ob 9. uri dopoldne pa bo v prostorih Zadružnega doma v Velenju masovni sestanek vsega članstva, da ga seznanimo z današnjim odgovorom. Na ta sestanek vabimo tudi zastopnike rudniške uprave, sindikata, delavskega sveta in uredništvo Rudarja.
Na tem sestanku bodo pred članstvom tudi lojalno izjavili, da so kritike, iznešene morda na račun tov. Mavzerja, češ da je on kriv, da ne dobijo vsi rudarski upokojenci premoga, neutemeljene in neumestne.
Društvo upokojencev Velenje
Tajnik:	Predsednik:
Taušič Andrej	Kurnik Anton
Potegnil je veter...
Ze v zadnjih dveh številkah »Rudarja« smo priobčili prispevke naših čita-teljev, ki v zelo jasni luči kažejo delo in odnos do skupnosti škalskega žup>-nika gospoda Weissa in njegovih naj-zvestejših. Po vseh znakih sodeč pa odnos župnika in Konovška iz Druž-mirja do gasilcev in naše družbene ureditve ni bil slučajen izpad ali morda rezultat trenutne ozlovoljenosti. Stvar ima mnogo globlje korenine, o čemer nas bo zelo nazorno poučil naslednji primer:
Osmega marca je škalski cerkveni ključar in pribočnik gospo-da župnika Zevart Ivan v gostilni pri Marnu v Pes jem — torej v javnem lokalu —
Koliko imamo v naši jami vgrajenih strojev
Ko smo v mesecu januarju spustili
V	pogon novi jašek s provizorično se-paracijo, je istočasno stekla vsa transportna mehanizacija in vgrajeni stroji so se začeli postopoma približevati svojim produkcijskim zmogljivostim. Vsekakor bodo naše čitatelje zanimale številke, koliko strojev imamo vgrajenih
V	naši jami, zato priobčujemo nekaj podatkov:
Največjo vrednost predstavljajo brez dvoma transportni trakovi. Dolžina njihove transportne trase znaša skupaj 2500 m, vgrajenega gumijastega traku na teh trasah pa je 5000 m. Če vzamemo za lm gumijastega traku povprečno ceno 20.000 din, je trak sam vreden 100 milijonov dinarjev in to brez konstrukcije in brez pogonskih in povratnih postaj električne opreme in ostalega. To je pač najdražje od vse naše vgrajene opreme, zato moramo čuvanju trakov posvetiti največjo skrb in pozornost. Če se bomo vsi zavedali visoke vrednosti trakov, pač ne bo težav z "vzdrževanjem in čiščenjem.
Grabuljastih transporterjev imamo 19. Vsi so vgrajeni in prevažajo na skupni dolžini 529 m. Povprečna dolžina, ki odpade na en transporter, je približno 28 m. V mesecu januarju je odpadlo 76 ton prevoženega premoga na
en stroj in dan, v februarju pa 94 ton na en stroj v enem delovnem dnevu. Vsak stroj pa more pripeljati dnevno najmanj 600 ton premoga. Od ostalih strojev so najbolj številni vrtalni strojčki. Teh imamo 57, vendar v pogonu samo 37 — ostali čakajo rezervnih delov in temeljitega popravila. Zaseko-valnih strojev je 25, v pogonu pa povprečno 8; tudi temu je razlog pomanjkanje rezervnih delov. To je nekaj najdražjih strojev, ki jih uporabljamo.
Da pa morejo vsi montirani stroji biti v pogonu, imamo v jami gosto električno omrežje, ki napaja skupaj 1800 {instaliranih KW. Za eno samo čelo je v najugodnejšem primeru potrebno približno 500 m kabla, brez glavnih kabelskih vodov do glavnih razdelilnih postaj.
Vse instalacije in stroji predstavljajo ogromno vrednost in terjajo od vseh nas budno čuvanje in čim boljše izkoriščanje, da se bodo čimprej sami izplačali, ali kakor pravimo, amortizirali. Negospodarsko izkoriščanje strojev pa nasprotno lahko dovede podjetje do znatnih finančnih težav in padanja proizvodnje, kar pa naš kolektiv s svojim marljivim delom in skrbjo za nadaljnji razvoj podjetja prav gotovo ne bo dopustil.	ing. K.
na najipodlejši način izlil svoj pokvarjeni klerikalni žolč po našem državnem vodstvu in družbeni ureditvi. Verjetno je bil ta izdajalski izrodek s strani ljudi, pod katerih vplivom stoji, informiran, da je nastopil čas akcij za »vojskujočo se cerkev«. V tem prepričanju je pred navzočimi gosti izjavil, »da bo kmalu potegnil veter, ki bo pomete! s komunisti, nakar bomo spet mi prišli na oblast. Sedanja oblast s Titom na čelu je itak ciganska!«
Imeli ste smolo, gospod cerkveni ključar! Uresničil se je samo del vašega prerokovanja. Res je potegnil veter in odpihnil. .. vas, kamor spadate — in sicer v zapor, kjer boste imeli dovolj časa za premišljevanje, da se kolo zgodovine po železnem zakonu lahko suče le naprej.
Pa saj niste ostali sami in osamljeni. Naivni in pokvarjeni ste dovolj, da vam bo to v tolažbo. Vaš brat v Kristusu in izdajstvu domovine, Arlič Ludvik, je namreč v gostilni »Pod klancem« v Pes ju zaupal javnosti svoj trdni sklep, da vas bo osvobodil. Organiziral bo namreč zbiranje podpisov za vašo osvoboditev. Res ganljivo »tovarištvo« teh preostalih izrodkov preteklosti.
Razmislite nekoliko o tem, gospod župnik, in si dobro zapomnite ter_ povejte tudi tistim, ki ne vidijo preko obzorja, ki ste jim ga začrtali, da v naši domovini vlada popolna socialistična demokracija, vendar pa ne za ljudi, ki so pozabili, kako drago so jugoslovanski narodi plačali svojo svobodo in neodvisnost.	K. F.
Preteklo nedeljo je bil na Ljubnem občni zbor okrajne gasilske zveze. Poleg delegatov prostovoljnih gasilskih društev okraja, so se zbora udeležili tudi zastopnik Republiške zveze Vrho-vec Milan, zastopniki. OLO Šoštanj, množičnih organizacij ter delegat okrajne gasilske zveze Ljutomer —• Centrih Kari.
Iz poročila predsednika okrajne zveze Volk Miloša in ostalih poročil je bilo razvidno, da je gasilska organizacija dosegla v preteklem letu lepe uspehe. Ti uspehi so posebno vidni v strokovnem usposabljanju članov pri vajah, požarih ter v prostovoljnem delu. V pretekli dobi sta bili po dve sektorski konferenci v vsakem sektorju. Konference so bile obvezne z,a vse operativno članstvo in upravne odbore ter je bila udeležba 82%. Na teh konferncah so se obravnavale vse naloge gasilstva in dane smernice za nadaljnje delo. Pokazalo se je, da so te konference zelo koristne, saj so se na njih izmenjale misli in izkustva, na katerih sloni delo društva.
Gasilska brigada okraja je sestavljena ;iz 809 operativnih članov, 216 članic in 147 pionirjev. Za vzgojo kadra je Okrajna zveza organizirala strojniški tečaj v Okonini ter so tako društva dobila 23 izprašanih strojnikov. Prav tako sta bila dva enodnevna strokovna tečaja v Lučah in Solčavi z udeležbo 105 članov, enodnevni seminar gasilskih častnikov pa je bil v Šmartnem ob Paki.
Tudi v tekmovanju desetin so društva dosegla lepe uspehe. V nižji ligi
je društvo v Družmirju doseglo 12. mesto, v višji ligi pa so društva Šoštanj, Tovarna usnja Šoštanj in Rudnik lignita Velenje dosegla 5., 6. in 32. mesto.
V preteklem letu je bilo na področju okraja Šoštanj 14 požarov, katere je gasilo 227 gasilcev skupno 600 ur. Pri gozdnih požarih se je s takojšnjo pomočjo gasilcev preprečila večmilijonska škoda. Na državnih objektih ni bilo večje škode, ker se je takoj začelo z gašenjem, očuvana pa je bila vrednost preko 5 milijonov dinarjev, škoda pri požarih ne privatnih objektih znaša 3,5 milijona dinarjev, obvarovala pa se je vrednost preko 6 milijonov dinarjev.
Po poročilih se je razvila živahna diskusija in je bil sprejet plan dela za tekoče leto. Kot prva naloga, ki si jo je zadala Okrajna zveza, ze organizacijska utrditev društev in izboljšanje administrativne službe, ki še nikakor ni zadovoljiva. Ker je v okraju v primerjavi s prebivalci le 5,4 pripadnikov gasilskih društev, bodo povečali število članov, članic in mladine ter organizirali nova društva in aktive. Ker bo letos 75-letnica gasilskega društva Šoštanj, namerava okrajna zveza prirediti v mesecu juliju velik gasilski festival združenj z raznimi prireditvami in tekmovanji. Prisotni delegat Okrajne gasilske zveze Ljutomer je s tem v zvezi seznanil navzoče, da se bodo festivala udeležili tudi ljutomerski gasilci s 100 člani in članicami. Prav tako bodo utrdili povezavo s PLZ, SZDL in ostalimi množičnimi organizacijami ter povečali število naročnikov za gasilski tisk.	(_m-)
Kaj se pripravlja na odru?
Te dni se bo predvajala v režiji tov. Majerholdove otroška igrica »Desetnica Alenčica«. Ljubko igranje otrok bo razveselilo ne le deco, temveč tudi odrasle.
Konec aprila pa bomo imeli priliko videti »Legionarje« v režiji tov. Kur-nika. Upamo, da bo igralski kolektiv uspel, čeprav ima težave zaradi nerednega prihajanja igralcev k vajam.
V tem se bodo pričeli lepi dnevi in bo tudi letno gledališče sposobno za uporabo.
Culi smo, da bo tov. Furlan ponovil igro, ki jo je sam napisal in ki smo jo že videli 1952. leta, »Brigada prihaja«.
Uprizoritev bo verjetno v drugi polovici meseca maja.	o. N.
Stilmondski župan kot talec pred ustrelitvijo. Njegov vrtnar (Mavec) hoče prevzeti nase to žrtev. Ta prizor vidite na sliki. — Odlična režija tov. Mavca in igra interpretantov je zapustila pri gledalcih globok vtis.
POSVETOVANJE
s tehničnim osebjem
V	nedeljo 28. marca, ko so skoraj vsi člani našega kolektiva počivali, so se v rudarski čakalnici sestali na poziv direktorja nekateri obratovodje, šefi oddelkov, poslovodje in nadzorniki. Obravnavalo se je vprašanje strokovne usposobitve novincev — mladih rudarjev. V zvezi s tem se je razpravljajo o nadaljnem dvigu storilnosti, o pravilnem odnosu do novincev in o splošni skrbi za novodošle delavce.
V	razgovoru o teh problemih se je ugotovilo, da bo potrebno vplivati na znižanje cene prehrani v menzi. Zaradi dosedanjih cen, ki so zelo visoke, novinec ne more shajati s svojo plačo. Analiza življenskih stroškov je pokazala, da rabi za življenski minimum
Glasbena šola je pokazala rezultate
Glasbena šola delavskega društva »Svoboda« v Velenju je imela doslej že mnogo uspehov. Rezultat njenega dela se vsako leto pokaže ob zaključni prireditvi. Tako smo pred kratkim imeli priliko poslušati izvajanja njenih gojencev, s katerimi je priredila usp>el koncert. Zasluge za to imajo nedvomno vsi glasbeni učitelji, ki poučujejo posamezna glasbila. Najbolj pa so se za vzgojo naraščaja trudili tovariš Planko, tovarišica Kmeclova, ki je tudi ravna-
teljica te šole, tovarišica Bogeličeva in drugi.
Prijetno nas je presenetil napredek naših otrok in mladine, ki se res pridno uči in vadi. Opaziti je solidno znanje in marljivost. Nič več se nam ni treba bati, da bi naša mladina in delovni človek v bodoče tudi v tej smeri ostala neizobražena.
Tudi to je velik doprinos k' širjenju delavske kulture!
O. N.
čez 10.000 din mesečno. Novinec toliko ne zasluži. Zato je potrebno v prvi vrsti znižatii cene prehrani. Da bi pa postal zmožen dobro delati in s tem zaslužiti bolje, bo potrebno uvajati te mlade delavce sistematično v delo. V ta namen se bodo ustanovila takoimenovana šolska delovišča, katera bodo vodili starejši izkušeni kopači, ki so za to sposobni in znani po svojem pravilnem odnosu do sotovarišev.
Naloga političnih organizacij in nadzornikov pa bo, da se bo delalo tudi na prevzgoji ostalih rudarjev, posebno pa onih, ki nimajo pravega odnosa do novincev.
Naše kadrovsko vprašanje, to je postopno sprejemanje novih rudarjev na delo in njih strokovno usposobitev, bomo morali resno reševati. V toku 18 mesecev bomo morali pojačati naš sta-lež za 300 rudarjev. Torej, pred nami je stalna skrb za kader.
Občina in okraj pa bosta morala v tesni zvezi z našim kolektivom skrbeti za izgradnjo stanovanj. Če hočemo našo proizvodnjo povečati, od česar bo imela vsa naša skupnost koristi, bomo skrbeti za nove delavce, ne le kako bodo ti delali v jami, temveč jim moramo tudi pripraviti ugodne življenske pogoje.
O. N.
ŠPORT
Malo smo letos čitali o našem »Rudarju«, vendar ne smemo misliti, da velenjski nogometaši, ki so edini zastopniki šoštanjskega okraja v I. slovenski ligi, spijo. Nikakor! Ze od februarja trenirajo v telovadnici, takoj pa, ko je skopnel sneg, so se preselili na igrišče. Doslej so odigrali tudi že pet tekem, in sicer:
24. februarja v Celju z ligaško ekipo Kladivarja. Rezultat je bil 6:2 (4 : 0). v korist Celjanov.
7. marca so letos prvič zaigrali pred domačo publiko s trboveljsko »Svobodo« in jo porazili s 6 : 1 (5:0).
14. marca se igrali doma s kombiniranim moštvom Z. N. K. »Ljubljana« in zelo nesrečno izgubili z 1:2 (0:1).
17. marca so fantje igrali doma proti liginemu moštvu »Kladivarja« in izgubili s »celjskim« rezultatom 2:6 (0:2).
21. marca pa so igrali v Celju proti kombiniranemu moštvu Kladivarja in zasluženo zmagali s 3:1 (1:0).
Nekoliko podrobnosti: Rudar : ŽNK »Ljubljana« 1:2 (0:1)
V tej tekmi je »Rudar« nastopil v svoji standardni postavi:
Vrečar (I. polčas) Suha (II. polčas) Ivenčnik Vajthauzer Pistotnik Fišer Venišnik Zagorc Blaj Hudarin Jakob Legvart I
Strelci: za »Ljubljano« — Dimic, za »Rudarja« — Fišer iz prostega strela.
Sodnik: tov. Hajsinger Stane iz Celja.
Tekma je bila vseskozi živa in zanimiva ter je potekala v stalni terenski premoči »Rudarja«, ki pa žal ni znal izkoristiti neštetih zrelih priložnosti za realizacijo. To dokazuje tudi število kotov, ki je bilo 14 : :4 v korist Rudarja.
Pri domačinih je bil najboljši del moštva krilska vrsta, v kateri se je posebno odlikoval mladi Pistotnik, ki obeta postati odličen igralec, če bo- zadržal vse osnovne kvalitete pravega športnika, predvsem pridnost, solidno življenje, tovarištvo ter ljubezen do kluba. V obrambi je bil Vajthauzer boljši od Ivančnika, ki je trenutno izven forme. Upamo, da bo do začetka prvenstva dosegel staro formo. Oba vratarja Vrečar in Suha sta svojo dolžnost opravila v glavnem kar dobro, čeprav nosi Suha krivdo za drugi gol, kjer je inter-
veniral mnogo preveč neodločno. Napad je igral na oko lepo in povezano, vendar pa skrajno neučinkovito, čeprav je napadalce na vsakem koraku spremljala prav neverjetna smola, posebno še Hudarina. Poleg tega je napad — kot tudi v vseh ostalih tekmah — napravil veliko taktično napako, da je vse svoje akcije izvajal preko sredine, konkretno preko Hudarina, s čimer je nasprotnikovi obrambi bila dana možnost koncentracije. ki jo je bilo izredno težko razbiti. Krila, predvsem Zagorc, pa so bila skoraj vso tekmo nezaposlena. Napadalci so tudi vse premalo menjavali mesta, s čimer bi nasprotniku zelo otežkočali pokrivanje posarpeznih napadalcev. predvsem nevarnega Hudarina. Želeti bi bilo. da se na treningih vprašanju igralne taktike posveti največja pozornost. Obe tekmi proti liga-šem Kladivarja so naši nogometaši izgubili z 2 : 6 — prvo v Celju, drugo pa dema. Celjsko srečanje je bil prvi javni nastop »Rudarja« v letošnjem letu, zato je še posebej prišel do izraza dolg zimski odmor in pa pomanjkanje Izkušnje. Podrejeno vlogo so imeli naši fantje le v prvem polčasu, medtem ko so drugi polčas bili enakovreden nasprotnik, kar je razvidno tudi iz rezultata tega polčasa, in sicer 2:2.
Drugo tekmo proti ligašem Kladivarja na domačem terenu so bili nogometaši »Rudarja« v polju enakovreden nasprotnik, vendar pa deloma zaradi neodločnosti in neizkušenosti pa tudi v bistvu zgrešene taktike niso izkoristili mnogih stoodstotnih priložnosti za dosego golov. Tudi v teh tekmah je bila krilska vrsta najboljši del moštva.
Proti kombinirani ekipi Kladivarja je »Rudar« nastopil dne 21. marca v Celju brez. Hudarina in Blaja — brez dvoma najboljših napadalcev —; in po razmeroma slabi • in mlačni igri zasluženo premagal ojačano B-moštvo' »Kladivarja« s 3 : 1 (1 : 0).
V zadnjih tekmah smo žal opazili vse večjo nervozo in nebrzdanost sicer odličnega Fišerja. Otiju od srca svetujemo, da naj svoj ■temperament uokviri le v interes svojega kluba in da naj nikdar ne dovoli, da bi prekoračil meje športnega in dovoljenega, kar bi lahko našemu »Rudarju« in velenjskemu nogometu le škodovalo.
Se nekaj o navijačih
Leipo nedeljsko popoldne. Igralci v belih in zelenih, dresih hitro menjujejo položaj in zasledujejo svoj cilj — gol in zmago, toda žoga je vedno le okrogla. Toda vsak gib vestno in matematično natančno zasleduje vznemirjena publika. Eni s-sladkimi in takoj nato spače-nimi obrazi, drugi s hitrimi kretnjami rok in nog, da so nevarni celo malo-številninj mirnim gledalcem.
A tretji? »K . . ., daj ga! Ubij ga!«
Šest nedolžnih otroških obrazov se v hipu ozre, da vidi junaka dneva. Se in še ga vneto opazujejo, ker mu molitvic še ni zmanjkalo. Čisto so pozabili na
dogajanje na igrišču, tako so se zavero-vali v nekulturnega umazanca.
Še nekaj tekem in otroci, mladina, bodo hoteli biti tudi sami taki junaki!
Ali smemo take »navijače« sploh šteti k športni publiki? Odgovor je dovolj jasen. Povejmo jim v obraz, da jih ne maramo več videti na igrišču. Ne maramo jih zato, da ne ukradejo časti velenjskemu občinstvu. Ne želimo, da se. ob njih zastruplja naša mladina! — Varnostne organe pa prosimo, da v bodoče odstranijo z .igrišča ljudi s tako »blestečo« športno kulturo.
Odbor društva prijateljev mladine.
Koledar za april
1.	1943 — Franc Rozman-Stane prišel na Koroško reorganizirati koroške partizanske čete.
1944 — Začetek bojev IX. korpusa pri Idriji, ki so trajali do 15. aprila.
1947 — Začetek del na mladinski progi Samac—Sarajevo.
2.	1868 — Začel izhajati v Mariboru »Slovenski narod«, ki ga je urejal Anton Tomšič, učenec pisatelja Frana Levstika (6. oktobra 1872 je-Levstik preselil »Slovenski narod ' v Ljubljano).
3.	1942 — V Mariboru ustreljenih 30 Slovencev kot talcev.
1944 — Nacifašisti so na strelišču na Opčinah pri Trstu ustrelili 80 talcev.
4.	1942 — Prva konferenca med slovenskimi in hrvatskimi partizanskimi funkcionarji v Grbalu pri Brodu ob Kolpi.
1943 — Ustanovljen prvi koroški partizanski bataljon, napad na Mežico.
6.	1941 — Nemčija in Italija napadeta Jugoslavijo. Bombardiranje Beograda in Splita.
7.	1943 — Začetek procesa proti 37 koroškim Slovencem. Trinajst koroških Slovencev je bilo obsojenih na smrt, 24 pa na ječo od 2 do 20 let.
9.	1848 — Deputacija s Kranjskega je dospela na Dunaj, kjer je izročila zahteve Slovencev.
10.	1912 — Rojen Boris Kidrič, s partizanskim imenom Peter, prvi predsednik vlade LRS, eden najožjih sodelavcev maršala Tita v borbi za socialistično Jugoslavijo.
1943 — Ustanovljeni V. (Gregorčičeva) in VI. (Gradnikova) brigada.
11.	1864 — Ustanovljena Slovenska Matica. Fran Levstik je postal njen tajnik.
13.	1942 — Odgon koroških Slovencev, nasprotnikov nacizma, v taborišče Zrelec pri Celovcu.
14.	1895 — Potres v Ljubljani, ki je porušil velik del mesta.
15.	1867 — Rojen pisatelj in voditelj slovenskih socialistov Etbin Kristan.
1920 — Po navodilih KPJ so stopili jugoslovanski železničarji v stavko. Pozneje so se jim pridružili še rudarji in kovinarji. (»Dan železničarjev«.)
1941 — Razpad jugoslovanske vojske, beg kralja in vlade v inozemstvo ter začetek upora pod vodstvom KPJ proti okupatorjem.
1942 — Borbe primorskih partizanov z Italijani na Nanosu.
16. 1944 — Začetek nemške ofenzive na osvobojeno ozemlje Primorske, ki so jo partizani razbili s svojo protiofen-zivo.
18. 1937 — Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije na Čebinovem nad Trbovljami.
21.	1919 — Ustanovni kongres socialistične delavske stranke Jugoslavije v Beogradu, ki se naslednje leto preimenuje v KPJ.
22.	1870 — Rojen v Simbirsku. sedaj Uljanovsku, Vladimir Iljič Uljanov-Lenin. Umrl je 21. januarja 1924.
23.	1916 — Rojen v Zagrebu narodni heroj Ivo Ribar-Lola, pred vojno sekretar CK SKOJ. Padel 27. oktobra 1943 od sovražne bombe.
24.	1920 — Zandarmerija je streljala na Zaloški cesti v Ljubljani na delavce in jih ubila 13, ranila pa 70 ljudi.
1942	— Izdane uredbe o streljanju talcev v »Ljubljanski pokrajini«.
1944	— V Postojnski jami so partizani uničili 1000 sodov bencina iin nafte, ki so jih Nemci skrili tja pred letalskimi napadi.
25.	1945 — Prva konferenca Združenih narodov v San Franciscu.
26.	1915 — Med prvo svetovno vojno podpisan londonski pakt, ki je prepustil Italiji za nagrado Slovensko Primorje s Trstom. 28 dni pozneje je Italija, do tedaj zaveznica Avstrije, stopila v vojno proti njej.
27.	1769 — Reka je postala svobodna luka.
1941 — Ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda.
1943	— Zborovanje aktivistov OF na Pugledu.
1947 — Sprejet zakon o prvem petletnem planu FLRJ.
29.	1943 — Nacistični rabi j i so ob-glavili na Dunaju 13 koroških borcev za svobodo.
1945	— Nemci so ustrelili v mariborski okolici 70 talcev.
1945 — Enote IX. korpusa so zavzele položaje okrog Trsta.
30.	1944 — Italijanski fašisti, Nemci, ustaši in četniki so v vasi Lipa na Primorskem sežgali 263 živih ljudi in 135 domačij.
1945 — Poulični boji IX. korpusa v Trstu.
Podpirajmo delo Planinskega društva Velenje
Naše planine, toliko opevane, pritegnejo in zvabijo utrujenega delavca in uradnika v hladno božajoče zavetje. Sprejmejo ga, kot sprejme mati objokanega otroka.
Kako se naj ne bi človek z ljubeznijo oklenil vsega tistega, kar ga poveže s planinami. Na planine vrejo želje, na planinah je veselje ... je stara priljubljena pesem, ki te takoj popelje po ozkih mahovitih in skalnatih stezah na nasmejane planine. Ze od daleč ti mežika v pozdrav prijazna koča s temno-rdečimi nageljni, ki krasijo majhna okna z zelenimi vetrnicami. — Kakšna gorska romantika!
Velenjsko društvo že dalj časa gradi planinsko kočo na Paškem Kozjaku. Dolžnost slehernega ljubitelja planin je, da kakorkoli podpre gradnjo. Kozjak je izrazita partizanska gora. Zato bodo planinci v jeseni, verjetno 13. septembra, odkrili spomen-ik XIV. diviziji.
Glavna naloga društva je dograditev koče na Kozjaku, kjer bodo mnogi v lepih nedeljskih popoldnevih našli prijeten odmor in razvedrilo. Ze sedaj vabi društvo vse Velenjčane na množični izlet, ki ga _ bo organiziralo dne 11. aprila.
Želimo, da društvo dobi več članov. Ne moremo razumeti, da je število članov od 450 padlo na 85, namesto da bi se povečalo. Biti član društva pomeni pokazati, kako zelo ljubimo naše planine — čar slovenske domovine.
— S —
Zahvala domovini
Vsa poletja sem delal pri kmetu kot hlapec je Jernej nekdaj, pozimi pa — pojdi po svetu, sad dela uživa on zdaj.
Nekdaj je revež po svetu beračil po hišah okrog, postelje dobil ni pri kmetu, v nadlego le bil je povsod.
Če prosil za delo pri hiši bogati raztrgan, ušivi berač, s psom ga gospod dal nagnati — na govno, ali v gozd pojdi spat!
Vladavina zdaj ta je propadla, konec prevar je in zmot — rešila nas naša je borba proletarec zdaj vlada —• ne gospod!
Veliko sem srečo doživel, da v dom sem počitka sprejet, ne bom več po hlevih prebival —r brezdomec nesrečen, proklet.
Potovanje je moje končano, trpljenje doma in v tujini! V tem domu počitka spoznamo, kaj dolžni smo domovini . . .
hambizar Franc
To pesmico je uredništvu poslal iz Doma onemoglih v bivši Herbersteinovi vili človek, ki je vse življenje hlapče-val pri raznih brezvestnih kulakih in drugih izžemalcih, katerim je za boren kos kruha in otep slame v hlevu pustil vso svojo mladost, nakar so ga kot odsluženo cunjo zavrgli. Sele nova, svobodna domovina je njemu in desetti-sočem njegovih sotrpinov popravila krivico in zagotovila sončno življenjsko j sen. Svojo globoko hvaležnost socialistični domovini je izrazil v preprostih verzih, v katerih je zajetega toliko trpljenja, razočaranj in končno veselja, da pesem vsekakor zasluži, da je objavljena.
Obveznost služenja v protiletalski zaščiti
Ker nekateri obvezniki PLZ v zadnjem času izražajo mnenje, da so dobili pozive za obvezno posečanje tečajev le na iniciativo posameznih funkcionarjev PLZ in celo, da obiski niso obvezni, smatramo, da je nujno objaviti sledeči izvleček iz Uredbe o organizaciji PLZ:
V protiletalski zaščiti so dolžni služiti vsi državljani FLRJ obeh spolov od 16. do 55. leta starosti. Izven obveznosti so pa one ženske, ki imajo otroke izpod 12 mesecev starosti in žene od šestega meseca nosečnosti naprej.
Posamezniki se razporedijo v PLZ po svojih fizičnih in strokovnih sposobnostih in potrebah te službe.
Dolžnost vsakega državljana je, da se pripravi in usposobi za uporabo sredstev za varstvo pred zračnimi napadi.
Kdor na poziv PLZ ne zadosti svoji dolžnosti ali se kako drugače izmika tej službi, je lahko kaznovan tudi do 30.000 dinarjev.
(Iz Uredbe o organizaciji PLZ)
NEKAJ KRONIKE
Dne 8. januarja so se v gostilni »Pod klancem« v Pesju vinjeni fantje spoprijeli. Med pretepom je Karel Košto-maj iz Pes j a težko poškodoval tovariša Dreva, rudniškega delavca. Koštomaj se bo za svojo vročekrvnost moral zagovarjati pred sodiščem.
Dne 17. januarja sta Ivan Romih iz Novega Velenja in Ivan Strbolj iz Velenja vdrla v stanovanje Jožeta Grilca iz Pesja in izvršila hišno preiskavo. Za to svoje dejanje se bosta zagovarjala pred sodiščem.
Dne 16. februarja je neznan storilec ukradel iz dvorišča Marice Pučnik iz Skal volneno odejo v vrednosti približno 3000 din. Ljudski milici je kaj kmalu uspelo ugotoviti storilca v osebi Avgusta Pirnata iz Skal, ki je bil predan v postopek okrajnemu sodišču v Šoštanju.
Tudi med stanovalci rudniškega samskega doma v NoVem Velenju se je našel dolgoprstnež. 27. februarja je Ignac Pajk ukradel svojemu sostanovalcu Alojzu Potrču posamezne kose obleke in nalivno pero. Ta afera bo dobila svoj epilog pred šoštanj skirn okrajnim sodiščem.
V mesccu marcu je bilo zaradi prekrškov zoper javni red in mir ovadenih 35 oseb, ki se bodo zagovarjale pred sodnikom za prekrške Tajništva za notranje zadeve OLO Šoštanj.
Tudi kvartopirci so poizkušali srečo-s hazardnimi igrami.
Patrola Ljudske milice je 15. marca presenetila v gostilni Melanšek v Posju tov. Pavla Repnika, Jožeta Verdelja, Slavka Pirtovška in Jožeta Martinška iz Pesja, ki so hazardirali za večje vsote. Zaplenjene so bile karte in 1200 dinarjev gotovine.
Prav pridno se hazardira v kavarni »Central« v Velenju. Organi LM so pri nedovoljenem kvartanju presenetili Slavka Laha, Mirka Antleja, Antona Majerholda in Mihaela Rudnika, ob drugi priliki pa Emila Planška, Franca Tomica, Božota Uranjeka in Karla Hla-dina. Službujoči miličnik je zaplenil karte in 350 din, ostalo gotovino pa je hazarderjem uspelo pravočasno skriti-Vsi so biil predani sodniku za prekrške.
Zaradi kršenja cestno-prometnih. predpisov je v mesecu marcu bilo v območju naše občine izrečenih 38 kaznih
n g« v w
Sodtsce
Pred okrajnm sodiščem v Šoštanju se je moral zagovarjati Učak Andrej, delavec iz Šentvida. Imenovani že od meseca oktobra 1953 ni skrbel za svojo družino ter je bil ves čas brez stalne zaposlitve. Delal je le za pijačo pri okoliških kmetih, družina pa je padla v breme socialnega skrbstva. Obsojen je bil na mesec dni zapora.
Navodnik Alojz iz Razborja je ponaredil dve srečki 48. kola drž. loterij ter na ta način poizkušal neupravičeno priti do dobitka v višini 25.000 din. Namero pa so mu preprečile uslužbenke NB, ki so ugotovile, da sta srečki ponarejeni. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece zapora.
Bolšec Franc, rudar iz Velenja je meseca oktobra 1952 pobegnil preko državne meje v Avstrijo. Zaradi tatvin v Avstriji pa so ga izročili našim oblastem. Zaradi neupravičenega prehoda preko državne meje ga je sodišče obsodilo na 4 mesece zapora.
NEŽEN SOPROG
Ivan Hriberšek iz Lipja 52 pri Velenju je 18. marca tako divjaško pretepel svojo ženo, da ji je prizadejal težke telesne poškodbe. Za svoje junaštvo se bo Hriberšek zagovarjal pred šoštanjskim okrajnim sodiščem.
ZAHVALA
Dijaki gimnazije v Velenju se upravnemu odboru rudnika, predvsem pa tov., direktorju Zganku iskreno zahvaljujemo za dano pomoč v znesku 8000 din. Brez te pomoči bi se sploh ne mogli udeležiti gimnazijskih zimsko-športnih iger v Celju, Šoštanju in na Mozirskih planinah.
Zato obljubljamo, da bomo s pridnostjo doma in v šoli, pa tudi prf. športu ter z lepim obnašanjem vsaj nekoliko poravnali dano pomoč.
Dijaki gimnazije Velenje
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sindikalni podružnici Rudnika lignita Velenje za denarno pomoč, ki. mi jo je dala v času. mojega zdravljenja.
Rob Avgust
ZAHVALA Prav prisrčno se zahvaljujem organizaciji Zveze borcev NOV Velenje in-sindikatu MOV, ki sta mi v času moje bolezni nudila denarno podporo.
Hriberšek Ivan, Velenje-
PREKLIC Podpisana Kodrun Marija, gospodinja: iz Šoštanja, Primorska št. 13 preklicu-jem neresnične govorice, ki sem jih razširjala o Tomic Ivici. gospodinji iz Šoštanja. Primorska ulica 13 ter o Kodrun Angeli, gospodinji iz Skorna 2:3. Obžalujem, da sem to govorila ter se obema zahvaljujem, da sta odstopili ok! kazenskega pregona.
Kodrun Marija
PREKLIC Podpisani Mlinar Leopold, ključavničar v mehanični delavnici v Velenju, stanujoč Podkraj št. 58 preklicujem neresnične govorice, ki sem jih iznašal v zvezi z zapuščino po mejem pokojnem očetu, ki so se nanašale na mojo sestro Berlot Uršulo, gospodinjo iz Podkraja št. 22 ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona.
Mlinar Leopold
PREKLIC Podpisani Švener Oto, šofer pri Rudniku lignita Velenje, stanujoč Velenjje-št. 22 preklicujem neresnične govorice,, ki sem jih iznašal o Povše Uršuli, gospodinji iz Velenja št. 8. Obžalujem, da sem to storil ter se ji zahvaljujem, dla je odstopila od kazenskega pregona.
Švener Oto
Amaterji »Svobode« so uprizorili dramo 0'Neilla »Ana Christie«. Režiral jo je Furlan Zdenko, scenerijo je uredil Borštner Janko, ispiciral je Trampuš Franc. Razsvetljavo je urejeval Meh Jože. Šminkal je Obu Jože in Drovenik Emerik. Šepetala je Kališnik Ivica. —- Na sliki zaključni prizor: Ana umira.
KINO
Svoboda"*
VELENJE
Mladinci in mladinke!
Prijavite se v padalski tečaj, ki bo pričel sredi aprila. Prijave sprejemajo do 10. aprila tov. Poznič, Malin, Kočar, Nevinšek in Ograjenšek Branko. Po končanem teoretičnem tečaju bodo tečajniki absolvirali skoke iz letala na celjskem aerodromu.
Kino »Svoboda« v Velenju bo predi-vajal naslednje filme: Od 2. do 5. aprila: »Skrivnostna cestam Od 7. do 8. aprila: »Gospodična Julija*« Od 9. do 12. aprila: »Veselo in brez skrbii«:
Od 14. do 15. aprila: »Smrt trgovskega potnika«
Od 16. do 19. aprila: »Williamsova karabinka«
Od 21. do 22 aprila: »Tajni tovor« Od 23. do 26. aprila: »Ob veliki ločnicii« Od 28. do 29. aprila: »Noro srce« Od 30. aprila do 3. maja: »Veliki Caruso«.