161
Arheo 26, 2009, 161-165
Dopolnilo k članku Bernarde Županek, Iskanje prave
poti: romanizacija v slepi ulici?, Arheo 25, 2008, 31-38.
Bernarda Županek je v prejšnji številki Arhea predstavi-
la svoje razmišljanje o izrazu romanizacija in o razisko-
valnih konceptih, ki so na slovenskem prostoru vezani
nanj. S kratkim prispevkom želim opozoriti na nekatera
dela, ki mečejo bistveno drugačno luč na obravnavano
problematiko.
Za razumevanje pojma romanizacija in stanja raziskav
na tem področju je temeljna razprava Géze Alföldyja
Romanisation - Grundbegriff oder Fehlgriff? Überle-
gungen zum Gegenwärtigen Stand der Erforschung von
Integrationprozessen im römischen Weltreich (Alföldy
2005). Drugače kot Županekova Alföldy zaključuje, da
termin romanizacija, seveda z moderno definirano vsebi-
no, ostaja še vedno najbolj ustrezen krovni pojem, ki
označuje zelo različne integracijske procese v rimskem
imperiju.
Med vrsto prispevkov na to temo, ki jih navaja Alföldy
in ki so izšli pozneje, le redkokateri izstopa iz povprečja
(tako npr. gotovo pri Bernardi Županek naveden Greg
Woolf: Becoming Roman. The Origins of Provincial
Civilisation in Gaul, Cambridge 1998). Posebej zgrešen
pa je pojem kreolizacije, ki so ga pred nekaj leti trendov-
sko uvedli v strokovno literaturo. Zelo jasno in kratko je
zapletena problematika romanizacije definirana v Der
Neue Pauly (Band 10, 2001) pod gesloma
“Romanisierung” in “Romanisation” (ki bi ustrezala
angleški “self-Romanisation”), kjer je poudarjena razlika
med aktivno, namerno in torej enosmerno politiko
Rimljanov do največkrat na silo osvojenih ljudstev ter
zapletenimi procesi prilagajanja rimski kulturi in prevze-
manja latinščine (torej asimilacije) predvsem provincial-
nih elit, po katerih pa so se pogosto ravnale tudi nižje
plasti prebivalstva.
Bernarda Županek se v drugem delu svojega prispevka
posebej ozre na slovensko arheologijo in njeno razume-
vanje romanizacije. V slovenskih študijah opaža “neiz-
delan koncept romanizacije”, osredotočenje na material-
no kulturo, ki mu pripisuje pretirano poenostavljanje ter
preveč ostro ločevanje dveh kategorij materialne kulture,
rimske in staroselske, in, nazadnje, pogreša tudi raziska-
ve staroselcev oziroma različnih družbenih skupin
(Županek, o. c., 35).
Pretežno ali izključno raziskovanje materialne kulture ni
v arheologiji nič presenetljivega. Gradivo samo pogosto
postavlja meje interpretacije in ne dopušča poglabljanja,
npr. v “antropološke perspektive” ali v “spreminjanje
identitete posameznika”, kot bi želela Županekova (o. c.,
36). Objavljanje, analiziranje in interpretiranje primarne-
ga gradiva je v veliki meri nujno pozitivistično opravilo.
Je pa, ob grmadi neobjavljenega materiala, predpogoj za
napredek vedenja. Tako se popolnoma strinjam z Gézo
Alföldyjem, ki pravi, da se dobra teoretična osnova in
premišljen koncept lahko brez izgubljanja besed jasno
kažeta v postavljanju pravih vprašanj, pravilnem preteh-
tanju virov, smiselnem izvrednotenju in natančni argu-
mentaciji (Alföldy 2005, 30: Eine intellektuell
anspruchsvolle theoretische Fundierung dürfte eine
Untersuchung auch dann auszeichnen, wenn das im
voraus wohlüberlegte Konzept, ohne dass darüber viele
Worte verloren werden, durch zutreffende Fragestellung,
richtige Gewichtung der Quellenaussagen, ihre zielo-
rientierte Auswertung und strenge Gedankenführung
unmittelbar in Erscheinung tritt.).
V zadnjih dveh desetletjih so si slovenska arheologija,
antična zgodovina, epigrafika in numizmatika sistemati-
čno zastavljale vrsto vprašanj, ki so povezana z zgodnjo
rimsko dobo in procesi romanizacije.
Kot pregledna dela, ki združujejo spoznanja antične zgo-
dovine, arheologije, epigrafike, numizmatike in lingvi-
stike, izstopajo monografija o Iliriku (Šašel Kos 2005)
ter članka o Cezarjevem obdobju v jugovzhodnoalpskem
prostoru (Šašel Kos 2000) in  o oblikovanju provinc
Norik in Panonija (Šašel Kos 1997a).
Sledovom prvih posegov Rimljanov v jugovzhodnoalp-
ski prostor od 2. do sredine 1. st. pr. Kr. so posvečene
arheološke in numizmatične študije (Bavdek 1996;
Horvat 1995a; ead. 1997; ead. 2002; Miškec 2003; ead.
2007).  
Arheologija zgodnjerimskih vojaških posegov je medna-
rodno zanimiva tema, ki je tudi v slovenskem prostoru
postala zelo aktualna. Ugotovljene so bile posamezne
vojaške akcije na Notranjskem v 2. st. pr. Kr. (Horvat
2002)  in  v dolini Idrijce v Oktavijanovem času (Istenič
2005a). Obravnavana je bila vojaška oprema, najdena
posamič ali  v grobovih (Gaspari 2008; Istenič 2009b). V
avgustejskem obdobju izstopa pomen poti po Ljubljanici
in Savi: ostanki ladje in predvsem vojaške opreme iz
Ljubljanice (Gaspari 1998a; id. 1998b; id. 2007;
Ljubljanica 2009; Istenič 2000; ead. 2003; ead. 2009a),
Romanizacija
© Jana Horvat
ZRC SAZU, Inštitut za arhelogijo 
jana.horvat@zrc-sazu.si 
1.21 Polemika, diskusijski prispevek
Horvat1:master test 3+1  1.12.2009  19:34  Page 161

162
Romanizacija
skladišča v Navportu (Horvat 1990; ead. 2008; Mušič,
Horvat 2007; Horvat, Mušič 2007), vloga Emone (Šašel
Kos 1995; Ljubljanica 2009; Hvalec et al. 2009) in voja-
ški tabori v Brežiških vratih (Mason 2006; Mason 2008;
Guštin 2002).
Z objavami gradiva iz Sermina (Horvat 1997), Navporta
(Horvat 1990), Kranja (Sagadin 2003) in Celeje (Vičič
1997; Krempuš, Gaspari, Novšak 2007) smo dobili jasno
predstavo o drobnem materialu avgustejskega časa, v
katerem prevladujejo predmeti iz območja severovzhod-
ne Italije. Po pomenu izstopajo najdišča z vzhodnega
brega Ljubljanice v Emoni, kjer so bile ugotovljene sta-
tigrafsko jasno ločene plasti druge polovice 1. st. pr. Kr.
(Vičič 1993; id. 1994; id. 2002),
Odlične rezultate so dale raziskave novih tehnoloških
postopkov v zgodnji rimski dobi, predvsem v zvezi z
uvedbo medenine (npr. Istenič 2000; Istenič 2003;
Istenič 2005b; Istenič, Šmit 2007) in s spremembami v
železarstvu (Kmetič, Horvat, V odopivec 2004).
Široko tematiko, ki pa vključuje tudi probleme romani-
zacije, obravnavajo pregledni članki o posameznih avto-
nomnih mestih (Šašel Kos 2003; Vičič 2003: Lovenjak
2003; Lazar 2002; Horvat et al. 2003) in izvrednotenja
epigrafskih spomenikov na ozemljih Neviodunuma,
Emone in Celeje (Šašel Kos 1997b; Lovenjak 1998;
Visočnik 2008). Na novo so bile utemeljene meje emon-
skega agra in njegova pripadnost Italiji (Šašel Kos 1990;
ead. 1998a; ead. 2002a; ead. 2002b). Po drugi strani pa
so bile zelo skromno obravnavane spremembe poselitve-
ne slike na začetku rimske dobe (Horvat 1995b; ead.
2005; Chiabà, Maggi, Magrini 2007). 
Staroselcem v predrimski dobi in na prehodu v rimsko
dobo je bila posvečena cela vrsta del: širši pregledi
(Božič 1987; id. 1999), monografija o idrijski skupini
(Guštin 1991) in študije o mokronoški skupini oziroma
Tavriskih (Božič 2008; Gaspari 2007; id. 2008;
Ljubljanica 2009; Šašel Kos 1998b) ter o viniški skupini
(Božič 2001). V ta sklop se vključujejo tudi raziskave
keltske numizmatike (Kos, Šemrov 2003). 
Ne nazadnje so za razumevanje zgodnjega rimskega
obdobja v jugovzhodnih Alpah in za smeri bodočega
raziskovanja pomembna tudi dela tujih raziskovalcev, ki
se bolj poglobljeno oziroma tudi obrobno ukvarjajo z
našim prostorom (npr. Bezeczky 1998; Egri 2008;
Scherrer 2002; Tassaux 2004; Zaccaria 1992; Zaccaria
1994; Zaccaria 1996; Götterwelten 2007; Schrettle 2007;
študije v seriji Archäologische Forschungen zu den
Grabungen auf dem Magdalensberg; in še mnogi drugi). 
Iz tega nepopolnega izbora literature se že vidi približen
razpon tem, ki osvetljujejo zgodnjo rimsko dobo in s tem
tudi romanizacijo na jugovzhodnoalpskem prostoru.
Raziskave po kvantiteti gotovo ne dosegajo tiste ravni, ki
bi si jo želeli. Odprtih vprašanj je več kot rešenih. Vendar
pa je več študij preseglo ozke okvire datacije in ugota-
vljanja izvora materialne kulture ter bistveno doprineslo
k razumevanju zgodovinskih procesov na začetku rim-
ske dobe. 
Horvat1:master test 3+1  1.12.2009  19:34  Page 162

163
Arheo 26, 2009, 161-165
Literatura
ALFÖLDY , G. 2005, Romanisation – Grundbegriff oder
Fehlgriff? Überlegungen zum Gegenwärtigen Stand der
Erforschung von Integrationsprozessen im römischen
Weltreich. – V: Z. Visy (ur.), Limes XIX. Proceedings of
the XIX
th
International Congress of Roman Frontier
Studies held in Pécs (Pécs) 25–56.
BA VDEK, A. 1996, Fundorte aus spätrepublikanischer
und frührömischer Zeit in Razdrto am Fuße des Nanos.
– Arheološki vestnik 47, 297–307.
BEZECZKY , T. 1998, The Laecanius amphora stamps
and the villas of Brijuni. – Österreichische Akademie der
Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse,
Denkschriften 261 (Wien).
BOŽIČ, D. 1987, Zapadna grupa. V: Praistorija jugosla-
venskih zemalja 5, Željezno doba, (Sarajevo) 855–897.
BOŽIČ, D. 1999, Die Erforschung der Latenèzeit in
Slowenien seit Jahr 1964. – Arheološki vestnik 50,
189–213.
BOŽIČ, D. 2001, Ljudje ob Krki in Kolpi v latenski
dobi. – Arheološki vestnik 52, 181–198.
BOŽIČ, D. 2008, Late La Tène-Roman cemetery in
Novo mesto. Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo.
–  Katalogi in  monografije 39 (Ljubljana).
CHIABÀ, M., P. MAGGI, C. MAGRINI (ur.) 2007, Le
Valli del Natisone e dell’Isonzo tra Centroeuropa e
Adriatico. – Studi e ricerche sulla Gallia Cisalpina 20
(Trieste, Roma).
EGRI, M. 2008, Roman campaigns in the Danube
region. The olive oil supply from Augustus to Trajan. –
Ephemeris Napocensis 18, 45–56.
GASPARI, A. 1998a, “Pontonium” iz Lip na
Ljubljanskem barju. – Arheološki vestnik 49, 187–224.
GASPARI, A. 1998b, Das Frachtschiff aus Lipe im
Moor von Laibach (Ljubljana). – Jahrbuch des
Römisch–Gemanischen Zentralmuseums Mainz 45/2,
527–550.
GASPARI, A. 2007, The Ljubljanica River. Evidence for
a Late Iron Age Ritual Site in the South–eastern Alps
(Slovenia). – V: S. Groh, H. Sedlmayer (ur.), Blut und
Wein. Keltisch–römische Kultpraktiken, Protohistoire
Européene 10 (Montagnac) 141–154.
GASPARI, A. 2008, Posoški bojevniki med samostoj-
nostjo in rimsko vojaško službo. – V: Vojske, orožje in
utrdbeni sistemi v Posočju (Tolmin) 29–48.
GÖTTERWELTEN 2007, Götterwelten. Tempel, Riten,
Religionen in Noricum (Klagenfurt).
GUŠTIN, M. 1991, Posočje. – Katalogi in monografije
27 (Ljubljana).
GUŠTIN, M. 2002, Il campo militare romano a Čatež
presso Brežice (Slovenia). – Quaderni Friuliani di
Archeologia 12, 69–75.
HORV AT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). – Dela 1. razre-
da SAZU 33 (Ljubljana).
HORV AT, J. 1995a, Ausbreitung römischer Einflüsse auf
das Südostalpengebiet in voraugusteischer Zeit. – V:
Provinzialrömische Forschungen, Festschrift für G.
Ulbert, (Espelkamp) 25–40.
HORV AT, J. 1995b, Notranjska na začetku rimske dobe:
Parti pri Stari Sušici, Ambroževo gradišče in Baba pri
Slavini. – Arheloški vestnik 46, 177–216.
HORVAT, J. 1997, Sermin. – Opera Instituti
Archaeologici Sloveniae 3 (Ljubljana).
HORV AT, J. 2002, The Hoard of Roman Republican
Weapons from Grad near Šmihel. – Arheološki vestnik
53, 117–192.
HORV AT, J. 2005, Poselitev na Pivškem in ob zgornjem
toku Reke od pozne bronaste dobe do pozne antike. – V:
Kras. Voda in življenje v kamniti pokrajini (Ljubljana)
220–248.
HORV AT, J. 2008, Early Roman horrea at Nauportus. –
Mélanges de l’Ecole française de Rome, Antiquité 120/1,
111–121.
HORV AT, J. et al. 2003, Poetovio. Development and
Topography. – V: Šašel Kos, Scherrer 2003,  153–189.
Horvat1:master test 3+1  1.12.2009  19:34  Page 163

164
Romanizacija
HORV AT, J., B. MUŠIČ 2007,  Nauportus, a commercial
settlement between the Adriatic and the Danube. – V:
Chiabà, Maggi, Magrini 2007, 165–174.
HV ALEC, S. et al. 2009, Gradbeni dnevnik. Utrip
Tribune. Ljubljana.
ISTENIČ, J. 2000, A Roman late–republican gladius
from the river Ljubljanica (Slovenia). – Arheološki vest-
nik 51, 171–182.
ISTENIČ, J.  2003, A uniface medallion with a portrait
of Augustus from the River Ljubljanica (Slovenia). –
Germania 81/1, 263–276.
ISTENIČ, J. 2005a, Evidence for a very late Republican
siege at Grad near Reka in Western Slovenia. –
Carnuntum Jahrbuch 2005, 77–87.
ISTENIČ, J. 2005b, Brooches of the Alesia group in
Slovenia. – Arheološki vestnik 56, 187–212.
ISTENIČ, J., Ž. ŠMIT 2007, The beginning of the use of
brass in Europe with particular reference to the southea-
stern Alpine region. - V: S. La Niece, D. Hook, P.
Craddock (ur.), Metals and Mines (London) 140–147.
ISTENIČ, J. 2009a, The early Roman military route
along the River Ljubljanica (Slovenia). – V: A. Morillo,
N. Hanel, E. Martín (ur.), Limes XX, Actas del XX
Congreso Internacional de Estudios sobre la Frontera
Romana, León, Anejos de Gladius 13, 51–61.
ISTENIČ, J. 2009b, An Early Roman dagger from the
vicinity of Štanjel. –  V: G. Tiefengraber, B. Kavur, A.
Gaspari (ur.), Keltske študije II (Montagnac) 331–342.
KMETIČ, D., J. HORVAT, F. VODOPIVEC 2004,
Metallographic examinations of the Roman Republican
weapons from the hoard from Grad near Šmihel. –
Arheološki vestnik 55, 291–312.
KOS, P., A. ŠEMROV 2003, Skupna najdba keltskih in
rimskih novcev v reki Ljubljanici. Doprinos h kronologi-
ji novcev plemena Tavriskov. – Arheološki vestnik 54,
381–395.
KREMPUŠ, R., A. GASPARI, M. NOVŠAK 2007, Die
neuen spätkeltischen und frühkaiserzeitlichen
Heiligtümer von Celeia. – V: Götterwelten 2007, 39–44.
LAZAR, I. 2002, Celeia. – V: Šašel Kos, Scherrer 2002,
71–101.
LJUBLJANICA 2009, Ljubljanica – kulturna dediščina
reke (Ljubljana). 
LOVENJAK, M. 1998, Inscriptiones Latinae Sloveniae
(ILSl) 1. – Situla 37 (Ljubljana).
LOVENJAK, M. 2003, Municipium Flavium
Latobicorum Neviodunum. – V: Šašel Kos, Scherrer
2003, 93–105.
MASON, PH. 2006, The Augustan fort at Obrežje,
Slovenia. – V: D. Davidson, V . Gaffney, E. Marin (ur.),
Dalmatia. Research in the Roman Province 1970–2001,
BAR International Series 1576 (Oxford) 67–71.
MASON, PH.  2008, The Roman Fort at Obrežje and
Augustan Military Activity in the Sava Valley in
Slovenia. – V:  Rom auf dem Weg nach Germanien:
Geostrategie, Vormarschtrassen und Logistik,
Bodenaltertümer Westfalens 45 (Mainz) 187–198.
MIŠKEC, A. 2003, The Early Romanization of the
Southeastern Alpine Region in the Light of Numismatic
Finds. – Arheološki vestnik 54, 369–379.
MIŠKEC, A. 2007, Monetary circulation in the Posočje
Region in the Antiquity. – V: Chiabà,  Maggi, Magrini
2007, 275–281.
MUŠIČ, B., J. HORV AT 2007, Nauportus – an Early
Roman trading post at Dolge njive in Vrhnika. –
Arheološki vestnik 58, 219–283.
SAGADIN, M. 2003, Zgodnjeantični Kranj. – V:
Avguštinov zbornik, 50 let Gorenjskega muzeja (Kranj)
71–81.
SCHERRER, P.  2002, Vom regnum Noricum zur
römischen Provinz: Grundlagen und Mechanismen der
Urbanisierung. – V: Šašel Kos, Scherrer 2002, 11–70.
SCHRETTLE, B. 2007, Romanisation im südöstlichen
Noricum. – Römisches Österreich 30, 107–128.
ŠAŠEL KOS, M.  1990, Nauportus: antični literarni in
epigrafski viri / Nauportus: Literary and Epigraphical
Sources. – V:  Horvat 1990, 17–33, 143–159.
Horvat1:master test 3+1  1.12.2009  19:34  Page 164

165
Arheo 26, 2009, 161-165
ŠAŠEL KOS, M.  1995, The 15th legion at Emona –
some thoughts. – Zeitschrift für Papyrologie und
Epigraphik 109, 227–244.
ŠAŠEL KOS, M.  1997a, The End of the Norican
Kingdom and the Formation of the Provinces of
Noricum and Pannonia. – V: B. Djurić, I. Lazar (ur.),
Akten des IV. internationalen Kolloquiums über
Probleme des provinzialrömischen Kunstschaffens,
Situla  36 (Ljubljana) 21–42.
ŠAŠEL KOS, M.  1997b, The Roman Inscriptions in the
National Museum of Slovenia / Lapidarij Narodnega
muzeja Slovenije. – Situla 35 (Ljubljana).
ŠAŠEL KOS, M.  1998a, Caesarian inscriptions in the
Emona basin? – V:  G. Paci (ur.), Epigrafia romana in
area Adriatica (Pisa, Roma) 101–112.
ŠAŠEL KOS, M.  1998b, The Tauriscan Gold Mine.
Remarks Concerning the Settlement of the Taurisci. –
Tyche 13, 1998, 207–219.
ŠAŠEL KOS, M.  2000, Caesar, Illyricum, and the hin-
terland of Aquileia. – V: G. Urso (ur.), L'ultimo Cesare,
Centro ricerche e documentazione sull'antichità classica,
Monografie 20 (Roma) 277–304.
ŠAŠEL KOS, M.  2002a, The boundary stone between
Aquileia and Emona. – Arheološki vestnik 53, 373–382.
ŠAŠEL KOS, M.  2002b, Il confine nord–orientale
dell'Italia romana. Riesame del problema alla luce di un
nuovo documento epigrafico. – Aquileia Nostra 73,
245–260.
ŠAŠEL KOS, M.  2003, Emona was in Italy, not in
Pannonia. – V: Šašel Kos, Scherrer 2003, 11–19.
ŠAŠEL KOS, M.  2005, Appian and Illyricum. – Situla
43 (Ljubljana).
ŠAŠEL KOS, M., P. SCHERRER (ur.) 2002, The auto-
nomous towns of Noricum and Pannonia – Die autono-
men Städte in Noricum und Pannonien, Noricum. –
Situla 40 (Ljubljana).
ŠAŠEL KOS, M., P. SCHERRER (ur.) 2003, The auto-
nomous towns of Noricum and Pannonia – Die autono-
men Städte in Noricum und Pannonien, Pannonia I. –
Situla 41 (Ljubljana).
TASSAUX, F. 2004, Les importations de l'Adriatique et
de l'Italie du nord vers les provinces danubiennes de
César aux Sévères. – V:  G. Urso (ur.), Dall'Adriatico al
Danubio (Pisa) 167–205.
VIČIČ, B. 1993, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim
gričem v Ljubljani. Gornji trg 15. – Arheološki vestnik
44, 153–201.
VIČIČ, B.  1994, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim
gričem v Ljubljani. Gornji trg 30, Stari trg 17 in 32. –
Arheološki vestnik 45, 25–80.
VIČIČ, B.  1997, Rimske najdbe izpod Miklavškega
hriba pri Celju. – Arheološki vestnik 48, 41–51.
VIČIČ, B. 2002, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim
gričem v Ljubljani. Gornji trg 3. – Arheološki vestnik 53,
193–221.
VIČIČ, B. 2003, Colonia Iulia Emona. – V: Šašel Kos,
Scherrer 2003, 21–45. 
VISOČNIK, J. 2008, V ojaški napisi iz Celeje in njene
okolice. – Arheološki vestnik 59, 325–357.
ZACCARIA, C. 1992, L'arco alpino orientale nell'età
romana. – V: S. Santoro Bianchi (ur.), Castelraimondo.
Scavi 1988–1990. I. Lo scavo, Cataloghi e monografie
archeologiche dei Civici musei di Udine 2 (Roma)
75–98.
ZACCARIA, C. 1994, Il ruolo di Aquileia e dell'Istria
nel processo di romanizzazione della Pannonia. – V:  G.
Hajnóczi (ur.) La Pannonia e l'impero romano (Roma)
51–70.
ZACCARIA, C. 1996, Aspetti degli emporia del Caput
Adriae in età romana. – V: M. Buora (ur.), Lungo la via
dell'Ambra (Udine) 139–155.
Horvat1:master test 3+1  1.12.2009  19:34  Page 165