List sa koristi d®l»v-akega lfudatva. Delavci ao opravljani do vsega kar productra|o. This paper Is devoted to the Intereats of the working class. Workers are entitled to all what they produce. f.'Jî*** ••eottd-e.a«« matter, Dm. «, I9W, st th* post offt • »« lhto*Ko III. uud.« tb. Act of Congre t* of Msrob Srd Wit Office: 2146 Blue la'and Ave. "Delavci vseh dežela, združite se" PAZITE! na številko v oklepatu-ki ae nahafa pole« vašega naslova, prilepile, nega epodatali na ovitku. Ako (143) te številka . . tednj vam s prihodnjo številko našega lieta po teče naročnina. Prosimo ponovite |o tako|. Štev. iNo.) 142. Splošen pregled. — itn j k premogarjev za okra je, kjer kopljejo mehak premog, ¿e traja vedno, raai v kapitalističnih časnikih ni skoraj nobenih po» ročil o njemu. Težko, da pride do sporazuma pred 1. julijem. . Kapitalisti igrajo zopet zelo ni iko in umezena ulogo. Ne zmenijo se sa štrajk, marveč so še zadovoljni, da premogarji štrajkajo, da bodo tem ložje odrli konzu-mente. Do julija meseca imajo — tako poročajo kapitalistični Časniki — zadosti premoga v zalogi. Ako bi sedaj prišlo do sporazuma in bi prenehal štrajk, bi se izvozi lo iz premogokopov več premoga, kot se ga potrebuje. Pred štrajkom so delali povsod s polnim parom, da so nakopičili velike zaloge, da bi premogarje prisilili udati se kapitalistom na milost in nemilost. Ali kapitalisti vidijo, da so premogarji vztrajni in solidarni za svoje zahteve in pravice. Udati se nočejo. Zatega-del so kapitalisti izumili novo gredstvo, da ne bodo prikrajšani na dobičku. "Kar je premoga v zalogi se mora predati. Ko bo pa premog prodan, bomo pričeli z delom in imeli bomo dober izgovor za podražitev premoga. Vsled štrajka ne moremo izvesti naročil." Tako so modrovali in sklenili kapitalisti. Zdaj veste premogarji, zakaj se nočejo kapitalisti pogajati z vami in zakaj bo občinstvo po štrajku moralo plačevati višje cene za premog kot sedaj. Ali to niso domnevanja, to je gola resnici? kdftero lastniki premogokopov priznajo odprto. Ljudstvo je v današnji kapitalistični državi brezmočno proti taki lumpariji. Ljudstvo je pa take razmere malce zakrivilo samo, ker voli v postavodajne zastope kapitaliste in njih oprode in z oslovsko potrpežljivostjo pričakuje od teh sebičnih grabežev rešitve. e e * — Zvezni delavski komizar O' Neill pravi, da so strašne razmere za delavce v ameriških plavžih, jeklarnah in železarnah. Delavci, zapomnite si te besede. Če bi kateri "inozemec" trdil kaj takega, bi vse ameriško kapitalistično ča sopisje proglasilo enake trditve za golo obrekovanje, ker je Amerika dežela svobode, v deželi svobode pa ne morejo biti take razmere. \ , Ali te besede je izustil zvezni nradnik. Najbolj vneti ameriški patriot je bodo zdaj morali držati jezik za zobmi. Ako pretresemo delavske razmere v ameriških plavžih, jeklarnah in železarnah, in jih primerjamo z razmerami enakih podjetij v drugih državah, tedaj mora priznati odprto, da kaj takega ne najdemo na Turškem in v Rusiji. Nikjer na svetu ne morijo delavcev na debelo in na strahovit način v toliki množini kot v ameriških plavžih, jeklarnah in železarnah, ker zvršujejo delo le inozemski delavci, katere dan za dnevom vozijo veliki parniki iz Evrope, ker nimajo obveznega zakona za kapitaliste in ker ae mrtvaški ogledniki večinoma ponižni hlapci kapitalistov. Delavci, ki prihajajo v Ameriko, Slovani, Italijani, Grki niso bili onkraj oceana industrijelni delavei in ne poznajo nevarnosti, katere vsebujejo stroji. In če bi poznali nevarnost strojev, mar bi jim kaj hasnilo? Nič! V jeklarno. železarno — v pekel morajo, ako hočejo živeti, kjer jih najeti in dobroplačani prigan-jači priganjajo s tako silo, da ne morejo misliti na nevarnost, ki jih vsebuje industrijelno podjetje. Ne smemo misliti za svojo nevarnost, ker zgnba časa je zgnba profita za kapitaliste. Te grozne in strašne razmere je zdaj prvič pribil višji uradnik javno na steno. Ali bo ostalo sa- Chlcago, Iti«, SI. ma|a May), 1910. Leto (VoL) V. mo pri tem uradnem razkritju t Delavci, ako ste pametni, v u-nijo. Organizirani lahko prisilite kapitaliste, da vas ne bodo več zavoljo profita pobijali kot nevarno golazen. Posamezen delavec v boju s kapitalisti je nič. Združeni ste pa sila. Zapomnite si to — delavci. • e * — Stara resnica, da tisti, ki priporočajo drugim vodo, najrajee na skrivaj pijejo žganje, je zopet dobila potrdilo skozi preiskavo velike porote v New Castle, Ind. Uradniki železniških in ekspres-nih družb so izpovedali pod prisego, da dobivajo ljudje, ki igrajo prvo ulogo v mestnem prohibi-cionističnem gibanju največje po-šiljatve žganja. Sektaški duhovniki — vneti in strastni zagoyor niki prohibieije dobivajo največje pošiljatve. Od prvega januarja t. 1. in do preiskave so naročili v New Castle 50 tisoč buteljk piva in 5000 kvartov žganja. Toroj več, kot je preje 6. gostilničarjev prodalo tekom enega leta, ko je bilo mestece še mokro. Ta dogodek nam razkriva v popolni nagoti ameriško kapitalistično moralo, katero hočejo vsiliti tudi delavskim slojem. Ta morala se glasi: Bodi hinavec, skriven grešnik, javno pa nastopaj kot napol svetnik. Ker imamo zdravo človeško pamet pa pravimo: Taka morala naj se gre solit. Tak moralen plašč je dober za tiste, ki so navajeni živeti od dela drugih rok in pameti. Mi ga ne potrebujemo, ker se moramo preživljati z delom svojih rok in svojega uma. deljskem delu v peklu g. Schwa-' Tako trdi kongresni poslanec ba. Duhovniki so prišli. Sami vne- Hainey javno v parlamentu Zdr. ti zagovorniki zaprtih gostiln ob drž. Rainey ni socialist, pa tudi nedeljah. Ali ti duhovniki, ki na- ni vnet za reforme, marveč je navadno odločno tirjajo, da morajo vaden zagovornik kapitalistične-biti zavoljo poevečenja nedelje, ga lastninskega prava, gostilne ob nedeljah zaprte, so • t • zagovarjali kapitalistično sodrgo1 — V Oincinnatiju se je ustano-in delo ob nedeljah. vila družba, ki si je dala visoko In zakaj so duhovniki zvršili doneče ime: "Worlds Health Or-to? Radi denarja! Korporacija je ganization" (Svetovna organiza-pobirala doneske za cerkev. Ob cija za zdravje). Ta družba hoče plačilnih dnovih je iz plačilne ku- dokazati, kako nevarni so polju-verte vzela za ostale cerkvene do- bi za zdravje. Vsak član mora no-neske in jih izročila '»'dušnim pa- siti javno znak z napisom: "Ne stirjem". Tako, kot je v Betlehe- poljubuj!" Seveda igrajo pri te, mu, je povsod. Zahtevajo zaprte družbi glavno vlogo ljudje, ki ži-gostilne *4> nejdeljah, delo ob ne- vijo od dela drugih, kot je že v deljah, ki no«*kapitalistom pro- navadi pri takih in enakih ameri fit, pa blagoslovijo. Kjer odloči sluh organizacijah, dolar, molčijo duhovniki, kajti Ustanovitev te organizacije pa njih interesi se zgrinjajo z intere- dokazuje jasno, za kakšne malen-si gospodujočega sloja. kosti imajo čas kapitalisti, njih * a * ženč in hčerke, kterlm ni treba — Brzojav zopet poroča o zni- delati za vsakdanji kruh. Ali so žanju delavski plač pri gradnji ljudje, ki so ustanovili to organi panamskega prekopa. Pri gradnji zaeijo, mar kedaj razmišljali ( sneškega prekopa so bile enake tem, koliko ljudi mora vsako le-razmere. Na stotine delavcev u- to v prerani grob, ker dihajo oku-mrje, ponesreči pri ogromnih kul- žen zrak v slabih, zaduhlih stano-turnih zgradbah. Servilni zgodo- vanjib in delavnicah? Slaba, ne-vinopisci pa potem pišejo, da je zračena stanovanja in delavnice kak Faraon po božji volji ali pa spravijo tekom enega leta več de izvoljen po ljudstvu dovršil sam lavcev v grob. kot vsi poljubi te-ogromno kulturno zgradbo. kom tisoč let. Ali, kdo se briga za # a •'. # delavce f Mar vsega siti borzna T —Bivši predsednik univerze Boržnazija ima vsled razmer le Harvard, znani profesor Elliot, zmisel za neumnosti, katere je najponižnejši sluga modernih ro- vstvaril blazni kapitalizem, parskih vitezev, višje finance, je • * • pred kratkim ko je govoril o sred- — Debelega Edwarda, umrlega stvih proti štrajkom, dejal: angleškega kralja so v Windsoru Edina pot za onemogočenje položili svečano v rakev. Ob tej štrajka je, ako se delavec oztraši priliki so klečeplazni kapitalistič-tako, da se bojijo štrajka." ni časnikarji zopet našteli vse Kako naj se to zvršit S pove- njegove "Vrline". Kedar pogine —Van Cleave, zagrizen kapita- čanjem milice in zvezne armade, kakšno veličanstvo, tedaj je po list, katerega je "Proletarec" že ali mar z vlado bajonetov? Ako nazorih kapitalističnih hlapcev večkrat postavil v pravo luč, je še to sredstvo ne bo pamagalo, črnila: steber mini, vzor vseh umrl v St. Louis. Van Cleave je potem bo 44učeni" profesor, ako kraljevskih in človeških vrlin, po-proklel vsakega, kdor se je boril je dosleden v svojih izvajanjih, speševatelj najvišje in najfinejše proti kapitalistični sužnosti. Pri zahteval, da mora rabelj odsekati knlture itd. itd. Tako pisarenje je njemu je veljalo načelo: Kapita- glavo vsakemu štrajkujočemu de- pri kapitalističnih pinačih že v list je gospodar, delavec pa su- laven, da bodo v Evropi ameriško navadi, kedar pišejo nekrologe u-ženj, ki mora ubogati svojega go- svobodo poznali vsaj v pravi luči. mrlim vladarjem, spodarja. Van Cleave je bil vodja In take žalostne človeške prika- Edvard je sedel le nekaj let na vgeh zagrizenih kapitalistov. Sko- zni so v Ameriki profesorji in po- angleškem prestolu. Radi tega je zi več let je predsedoval zloglas- dučujejo na univerzah! moral ponišni časnikar v službi ni in delavcem sovražni kapital! stični organizaciji (National As — Ameriška zveza tvomičarjev prestolonaslednik. Edvard je po-(National Association of Manufa- speševal kulturo. Dokaz: V modi cturers) je naenkrat razkrila svo- so odločevali njegovi nazori. Do-je ':dobro" srce za delavce. Ti ločal je dolžnost škricev pri fra-gospodje pravijo, da so v tvorni- ku. Nove vrste klobuke, srajce, kapitalist! Tu delavec! Je bilo ge-(eah res potrebne varnostne napra- rokoviee je' vedno nosil prvi. Za slo Van Cleave-ja. Mi ali vsi. ve za obvarovanje nezgod in ne- njim so prišli še le drugi bogati . In res tako. Ali zmagamo delav- sreč. se sociation of Manufactures.) Van Cleave ni stremil za tem, da bi se ublažila nasprotstva. Uničenje delavskih organizacij mu je bila zadaea, najvišje načelo. Tu Nadaljni komentar nepotreben, vladajočih postaviti na glavo nje-# govo delo izza dobe, ko je bil še »»•ore trajati še dve leti, ne da bi je razpredeljen v tri dele ki prišlo do poloma. Polom je mo- bavi z 250 slučaji goče odvrniti, ako se zavrže in Izrek je jasen in določen spremeni sedanja carina in ta- Prvi del se bavi s ponesrečeni-koj znižajo visoke cene za živila, mi, ki so ponesrečili pri rešilnem lo je brezupen klic duee, ki ho- delu. Nezgodo je zakrivil vsled ce rešiti svojo stranko pred vpro- nesporazumnih razmer neki John pastenjem. Republikanska stran- Cowley, ki je vodil vspenjačo ka postaja od dne do dne bolj Drugi del se bavi s ponesrečen-ljudsko sovražna. Toliko hvaljeni ci v drugem rovu. Bilo jih je 187 Roosevelt je sedel sedem let v u-1 Vzrok smrti je, ker je seno prišlo v dotiko z gorečo bakljo in niso radii. Ali ni se upal priporočati kongresu, da naj se revidira tarif Dingley, ki je oče in stvaritelj trustov. In Taft, naslednik Roo-sevelta, se strinja s sedanjo re premogarje obvestili pravočasno o nevarnosti. Tretji del se peča z 51 ponesre-§■ črnci V tretjem rovu. Tu izjavlja- vizijo tarifa I)ingley, ki je ljud- j0, da je vzrok grozni nesreči is-stvu prinesla gorje in trustom pa kati v tem, ker ni bilo v premogo-tlobro- kopu varnostnih in rešilnih na- bo (io Polona, tudi do prav v smislu rudniškega zakona strankinega poloma. Demokratje za državo Illinois in da so za kr-se že veselijo. Ali demokratična šenje zakona vedeli tudi državni vlada ne bo nič boljša od sedanje, rudniški nadzorniki za okraj št. 2. Spremenili bodo le ime, firme, in Porota je izrekla svojo sodbo, drugo bo vse ostalo pri starem. Državni pravdniki kje ste? Ali To uvideva in spoznava danes že bodete genili in skrbeli, da prov-ameriiko ljudstvo. % zročitelji nezgode prejmejo Ta fakta polnijo naša srca. Z|gluženo kazen?? nado in upom stopamo socialisti pogumno naprej v bodočnosti Zavedamo se in prepričani smo, da bomo v prihodnji volilni bitki prizadeli obema Strankama hude, i m ♦ i w j i , , v /. ... , ' I>ne TJ. junija t .1. bo priredila skeleče rane/m velike zgube. L • 4 » .. , « A • , 1 . . VŽ. . . socialistična organizacija za okraj Sodnici li vvnt, M. vstaja- L^ ^ ve)ik pjkn.Jk ^ za- SLOVENCEM V Chicagi. mo in st rah ! kapitalističnih strank je view parku, Chicago, 111. , v korist socialističnemu časopisju. Vstopnice za vsak list imajo posebno barvo: Daily' Socialist, vodeno zelena V Parizu so zaprli nuno, prednico reda sv. Ane imenom Candide, ker je ukradla, poneve-1 barva. rila in osleparila za tri milijone Spravedlnost. rmena barva dolarjev denarja, ki je tvoril Dzjenik Ludovi, mahov o zelena sklad za zdravisce jetičnih otrok, barva Nuno so na policiji fotografira- ProletareQ, modra barva, li in ¿merili po bertilonskem ziste- La Parola, bela barva. mu za hudodelce. Ta nuna tudi I Ud nič ka Straža, melonska menda ne bo gledala gospodovega barva. obličja v nebesih. Za pokoro na | ¿„lovski list, rdeča barva. zemlji bo pa skrbelo sodišče. Skandinavski list, temno rjava barva. Na pikniku bodo ra^ne tekmovalne igre za dobitke. Igra z žogo, — V Canton, O. se je pripetila grozna nezgoda. Od sedmih parnih kotlev, ki so stali v eni vrsti, I tekma v tekanju, metanje železne so razpočili trije. Nezgoda se je kroglje itd. itd. pripetila v delavnici "American Vstopnice stanejo 25 centov za Sheet & Tin Plate Co." Razpočba osebo in opravičijo vsakega do je vbila približno 30 in 50 ljudi pa znižane vstopnice v štiri največja ranila. Veinek je bil tako grozen, gledališča v parku, kot 'Creation' da so strojniki in kurjači vsi mrt- in "Monitor and Marrimac". vi. Nekateri ponesrečenci so raz- Slovenci računajte: Z 25 centi mesarjeni na kose. Nemogoče jih ste plačali vstopnino in imate še je poznati. Nekega delavca je vr- znižano vstopnino za nejvečja gle-gla sila razpočbe s tako močjo v dališča. Vsaka vstopnica je vredna neko 700 čevljev oddaljeno hišo, 85 centov, Vas pa stane le 25 cen- da je prodrl hišo in obležal na tov. Nikdar ne bodete imeli prili-nostopači^tuinot^raj "oceana * Ta j «tmni hiše na ulici Neke- ko za tako majhen denar obiskati ci ali kapitalisti. Vsem mlačnim Delavci! Mar veste zakaj so iz- kralj je bil navadna živa pupa, *a (i*lavca 80 nash nalkrasni ™ « — delavcem priporočamo, naj se pri koriščevalci postali čez noč usmi- na kateri so krojači, klobučarji, Van Cleave - ju učijo razredne za- ljeni do vas. Organizirani delavci rokovičarji in čevljarji noskušali vednosti. agitirajo in zahtevajo, da se mora nove kroje in vzorce. Delavci, zvršite to v svojem in- postavnim potom prisiliti deloda- Ali to Se ni vse. Edvard je tu- teresu, če hočete zmagati! jalce izvesti v delavnicah varno- di skrajšal dolgo dobo, ki je v na- Delavci bratje, kapitalisti so stne naprave. Agitacija ima vs- vadi pri dvornih žretjih na Angle- nasi sovražniki! e — Različne cerkvene sekte so kar čez noč postale prijateljice delavcev, da bi med delavci dobi- rn zanimiv Riverview 500 čevljev oddaljenem vrtu. No-1 park. ge, roke, glave in drugi telesni Na pikniku bo govoril sodr. deli so ležali raztreseni po več 100 Emil Seidel, socialistični župan v čevljev proč od mesta nezgode. Milwaukee, Wis. Vsi tisti, ki bi lahko povedali,] Odbor kaj je vzrok razstrelbi, so mrtvi. Kapitalisti se bodo zgovorili na vslužbence. Dolžili jih body malo-1 OBVESTILO, nmrnosti pri delu. Za nas je vseeno, kako bo raz-, slovM18ki ženflki AOciaI»tični sodila mrliško ogledniška porota. k,ub ««p^,^^,, v Chica§ri bo Takt je in ostane. Ha so lastniki ,e((W obdržaval avoj piknik na Ri. podjetja največ krivi, da se je zgodila nezgoda s tako strašnim včinkom^ Izgovori, da morda ni bilo dosti vode v kotlih je niče-ven. Takim izgovorom se smeji vsak strokovnjak.. Kotli so eks- verside v romantičnom gozdu ob reki Desplaines. Piknik se bo vršil tretjo nedeljo v mesecu juliju, (dne 17. jul.) V slučaju slabega vremeua se bo vršil teden kasneje. Na pikniku bo plodirnli. ker so bili slabi in ne- fforftk ¡n mriel |)rii?rizok pekli rabni. Zdrav, dober, močan kotel bomo nft ra^ju.Tudi hlad- peh. Kapitalisti se bojijo takega škem. Od 24 jedi, ki so potrebne, zakona, zategadel hočejo prepre- da se visoko in blagorodni in bo-čiti. prati angleški postopači nažro do Kako in zakaj? sitega, ni odstranil nobene. Od- Ako kapitalisti prostovoljno pravil je le govorance, da je tem le cerkvene pristaše in da cerkve- j vpeljejo in izvedejo varnostne na- ložje v grlo vlival šampanjca, jeni "kšeft" ne bo fuč. V ta namen prave, bodo njih najzvestejši hla- del piščance, jerebice in najfinej-obdržavajo misijonske pridige, pei v postavodajni zbornici re: šo rastlinsko hrano. Edvard je bil Pastorji pristopajo k unijam, da kli: Varnosten zakon je nepotre- navaden uživač, radi tega ni ho-bi lagje agitirali med linijskimi ben. ker že imamo varnostne na- tel, da bi ga pri žretju motili t delavci za svojo cerkev. Ali kedar prave. dogimi govorancami. nastopijo za delavce kritični časi, Kar pa kapitalisti dajo "pro- Tudi v varieti si je Edvard pri-takrat se prikaže tudi konjsko ko- stovoljno", lahko zopet vzamemo, dobil nedogledno slavo. V mladih pito sektaških cerkev. Odprte go- kedar jih je volja. letih se je že trudil da so dovolili stilne ob nedeljah ijo težak, nepre- To je vzrok, zakaj so kapitalisti šansonetkam vstop na dvor in k bavljiv kamen- v želodcu sektaÄ- čez noč postali skrbni za delavce, dvornim prireditvam. Njegov spo-kiv cerkev. Vse cerkvene sekte • * • min bo ostal večen v krogih, ki se strinjajo s tem, da morajo biti — Kongregni poslanec Rainey nosijo triko in kratka krila. Ko ob nedeljah gostilne zaprte, ker iz države Illinois je trdil to le v Re je postaral, je postal čednost en. je nedelja posvečena Gospodu. • zbornici: y Marienbadu so pred dvema le- Vsled tega je marsikdo mislil, "Trust za sladkor je nominiral ti peli pesmi dvorflljive vrednosti, da so sektaAki duhovniki glede predsednika Tafta. Sedanji gene- Edvard je ogorčen zapustil dvora-posvečevanja nedelj dosledni.. A- ralni pravdnik Zdr. drž. g. Wi- no. Bil je že starček, ko odprte gostilne skrunijo nede- ekesham je bil v službi trusta za Svojega netjaka, berlinskega Ijo, jo skrunijo Se tembolj delav- sladkor kot advokat, predno je Viljema je večkrat pošteno nali-nice, v katerih so delavci prisilje- sprejel to službo. Ker je kasneje mal. Viljem ga je radi tega imel ni po volji kapitalistov delati za plačal trust zvezni vladi za po- v šelodcu. Nikdar nista bila pri-profit kapitalistov. neverjen davek $2.000.000, si je jatelja. Vso nago hinavščino v o- Na podlagi tega logičnega za- prilastil $125.000.00 prilopovane- fieijelni ceremoniji pa vidimo v| —Mrliško ogledniška porota v I »padajo v področje Proletarea, ključka, so delavci, ki delajo v ga denarja. Ljudje, ki so dali mi ,^,voni. katerega je Viljem govo- Cherrv. 111. jc zaključila svoje dc |w Mh{ru|U naročnine, nrodaio Betlehem, Pa. ob nedeljah 7,a 12 lijone, da je bil Taft izvoljen ril ob pogrebu, centov in pol na uro, povabili sek- predsednikom, vihrajo sedaj pri-, — Nekt meščanski liit, ki je « s f 1_____ ___i * 1 m en /\<«Xb/\ t e ett A --------— t%— II.« ^ «Imam ne eksplodira kar takole. Olede tega so na čistem vsi izvedenci. Na podlagi teh faktov je dolžnost merodajnih faktorjev, da poiščejo prave krivice — morilce in skrbijo« da ti morilci ne odidejo zasluženi kazni, magari če la-stujejo bilijone dolarjev vrednega premoženja. V pričo tako grozne nezgode je čas, da se za kapitaliste Že naredi zgled, da bodo kapitalisti cenili človeško življenje malo vršje. nega in dobrega ječmenovea bo izbilju, ker so v Riverside pri zadnjih volivah zopet zmagali mokri. Poleg jedi in pijače bo tudi vsakovrstna domača zabava. K obilni vdeležbi vabi Odbor. POZOR! Sod rug Frank Petrič potuje za Proletarea po državi Michigan. Opravičen je do vzeh jtozlov, ki taškega duhovnika, da na shodu , vilegij. da se odškodnjejo iz zve- zagovornik republikanske stran-povedo javno svoje mnenje o ne-1 zine blagajne." ke piSe. da današnja draginja ne . .. , . A _ .kot pobiranje naročnine, prodajo lo in storila svojo dolžnost. Poro- r ta je izjavila. Ha so nezgode v pre- W in ** Pri" mogokopu zakrivili družba in dr- P®1"0*»»0 fifa zodmgom, da ga žavni rudarski nadzorniki. Izrek podpirajo pri težavnem pogin. fROLETARKC *CIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laetnik in UdaJatelJ: # J»f«*lovan»ka delavska tiskovna druiba v Chkafo. III. tfaročaiaa: Z« Americe $1 »il celo le»o. 7Sc «• pol leti.' Za Evropo U m celo leto. $1 m pol leta. Goloti po dogovoru Pri tprtm^mbi birallifa jTpolsgnoooga na$naniti tudi STARI naslov. r PROLETARIAN Ow»ed and pobliahed Evr.nr Tubsday by Stalk Slavic Workmen's Fubllshinf Coropasy Chlcafo. îillnols. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Frank Podllpoc, 1'reeldent; John Petrlch. Secretary; Frank JanellC, Treaaurar ne obljube, katero so izgovarjali ski gumb, dotlej bodo delavske | sek (asesment.) Pobira lahko tudi besedo za besedo z apredsednikom strokovne organizacije tlobivale ' pri drugi po ušesih. Mar se naj Čudimo, ako taki to aovntTitiMO batu oa agreement. čeli godrnjati in pešati vsled prenapornega dela. Ni Čudol Vsako leto je lahko, dokler je enako razdeljeno na vse. Delo postane takoj težko breme, ako ga mesto vseh vrši komaj pičla polovica. Sploh se pa malokateremu ljubi delati, ko opazi, da bodo sadove njegovega dela uživali tudi tisti, ki niso genili z mtvincem. Ali pri vstopu v organizacijo so rtm*ma bi.».. obljubili vsi, da se bodo borili za »OBSCBimoH batu: United State« and C »nad». 4 <• fi.3ea year. 75c lor hali year, ioreig» coBBtria« človekoljubje 111 praVICO. Zavezali u a year, $1 for half year. * * * so se. da bodo zvrsili vse, kar ima koristiti organizaciji — vsem tovarišem. Svojo besedo so dali, da ne bodo nikomur želeli, da trpi škodo in krivico. Povdarjali so slovesno, da bodo pomagali vsakemu, ako bo v njih moči. Izjavili so, da bodo delali vse svoje žive dni, da se delavski stan dvigne na višek izobrazbe in omike; da mu Unijski delavec! Ako nisi "mi- »><> mogoče stopati v soglasju z du-slil", ko si pri vpisu v unijo govo- ^ časa - napredka. Izrekli so, ril obljubo, tedaj si tisti, katere- da. bodo pomagali pri vsem kar mu so namenjene te vrstice. Ako i* dobrefi in koristnega za delav-si pa "mislil", ti gredo te vrstice <*. 8Pl°h za vse ljudi, m se trudili tudi mar. Z drugimi besedami: "trebiti. kar > slabega m gnji- Ako si mislil na obljube, katere si . .. , .«r ., ™ slovesno govoril vpričo tovarišev Tovariši, unijski delavd! To ste in se s tem zavezal, da boš vedno obljubili, povdarjali. izjavili m delal v korist in napredek sv9jih "rek*i v M)uhi. Ah dft- tovarišev in sebe, ti bom odorto_^ te obljube, izjave in slovesne povedal kdo si. Ako si pa pri^r»*^ na kritično re*eto. če z su v unijo misli spolnjevati oblju- drobnogledom pregledamo delo bo, bom pa tudi pojasnila koliko unijskih delavcev, tedaj za- si ostal svoji obljubi zvest. ključimo: Mnogo jih je poklica- TT . , nih, a malo jih je izvoljenih. Mar Upam, da uvod mojega spisa ne 4 4 4 še hude udarce po kapitalistih. Delavec, ki je organiziran in no-variši mislijo, da so za uveljav-1 si obleko, katero so izdelali neor-ljcnje in propagando človekoljub- ganizirani delavci je zgubil pra-ja in prayice potrebni dinamit,! vico, psovsti neunijske delavce, bombe in strelivo! Imamo tudi unijske delavce, ki stranka Zopet/drugi, ki resno delaj^ za kaj neradi dajo borih 13 centov vseh delavcev iz kapitalistične su-u resničen je unijskih načel, so pri-j na mesce za napredek in kulturo žnostif Ko vemo, da je resuica, človeštva. Kedar pa igrajo "po- da se socialistična stranka bori eker" ali "ains", takrat jim pa , za odpravo kapitalistične jsužno-ni za denar Denar jim gre tudi ftti. zakaj ne bi za to osvoboditev h delavcih, ki niso Člani slov. soc. kluba prostovoljne doneske. Zakaj bi člani kluba ne pobirali prostovoljnih doneskov pri delavcih, ki še niso člani soc. organizacije, Mar se socialistična bori za osvoboditev ne NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. ti linijskim delavcem. gladko iz pod palca, kedar se gre za povišanje dividend kakšne pivovarne ali žgan jame. linijski delavci izjavljamo, da smo boljši ljudje kot neunijski delavci. Ali je ta trditev resnična? Mar zgoraj navedeni dokazi ne dokazujejo nasprotno? Morda smo boljši rokodclci v moralnem oziru pa mnogo unijskih delavcev stoji globoko doli za neunijskimi. Unijski delavec je obljubil' da bo z vsemi močmi delal za unionizem. Te obljube pa ni zvrnil neunijski delavec. Ako unijski delavec spol-nuje svojo obljubo, je. v moralnem oziru boljši kot neunijski. Kakor hitro pa postane svoji obljubi nezvest in zavrže unijska načela, je prispevali tudi delavci, ki navadno ne žrtvujejo nič, ker niso aktivni člani socialističnih klubov. . Sodrugi, ki ste že organizirani v klubih, le glavo po konci in na delo. V vztrajnim delom zmagamo vse težkoče in ovire. Vem, da je hudo za nas, ki živimo v državi Illinois in za tiste, ki so v državi Kansas. Tu so pre-mogarji, rekel bi skoraj cvet slov. soc. organizacije na štrajku. Ako je Človek na štrajku, ne dela. In če ne dela, tudi ne zasluži. Težko mu je torej prispevati tudi majhno darova. ' Ali vprav ta štrajk nam prika-zeva kapitalistično sužnost v popolni nagoti. Na tisoče krepkih, bo vstrašil nobenega čitatelja, ki je unijski delavec. Ne bojim se, da bi kdo odložil časopis iz rok, lo, prav malo jih je, ki delajo in se držijo unijskih načel! Ako bi vsaki člani unije vsaj čitajoč uvod spisa in boječ se, da e,,krat na (ian 80 sPi>mnl1 8V0Je najde svojo sliko v njem. Vem, da oblJ»be in resno premišljal o nji, resnica v oči kolje. A resnico mo- kaJ bl Hle(il,° temuT ramo ljubiti vsi. ako hočemo po- Vsakdo bl zaključil: Na delo ravnati svoje napake in hibe. ,,,oram za uniJ*ka naiela* VsaJ P°" Pričakujem vprav nasprotno. lovico svojega časa moram vpora-Vsak čitatelj. ki je unijski dela- bltl M akacijo. Kolikor je mo-vec, bo precital spis dolkonca, ker 81 moram pridobitf splošne se tiče unionizma, če bo tudi pri "obrazbe. Nadomestiti moram se daj to, kar sem zgubil v mladosti, ker so kapitalisti določili, da moram že kot otrok v tvornieo mesto v šolo. Čitati moram podučne knji ge in vežbati se kot govornik. Delavci! Kaj bi sledilo zopet te- tehi čital bridko resnico ali pa svojo lastno sliko. V ameriški republiki imamo dandanes tri milijone organiziranih delavcev. Vsakdo med njimi je pri sprejemu v unijo slovesno obljubil pred tovariši, da verjame mu zaključku9 v unijska načela, katera smatra Že čez nekaj let bi poslali črno, za edino prava, in da bo delal z mrtvaško obrobljeno povabilo ne-vsemi močmi za povzdigo človest- prijateljem unije, da se srečamo va na vrhunec človekoljubja in na industrielnem mirodvoru, kjer pravice. Ali polovica treh milijo- bodemo pokopali današnji krivič-' nov je pozabila na svojo obljubo, ni gospodarski zistem in zastarela ko je zapustila zborovalno dvora- načela plntokracije. no. Še predno je legla zvečer k Mar dvomite o tem zaključku počitku, so se obljube zgubile kot unijski delavci? prazna morska pena. Ustanovitelji delavskega giban- "Kdo bo delal za človekoljubje, J« ¡n drugi unijski delavci ki poza pravico?" so mislili ko so osta- «teno mislijo z unionizmom, so vili dvorano." Morda je pri takem žrtvovali čas, denar in svoje du-delu treba rabiti smodnik, dina- «evne moči v povzdigo in utrditev mit — huj, morda celo bombe?" unionizma. Posvetovali so se o sospraševali svojo vest kot veren bojni taktiki in bojnih sredstvih, katoličan, ko se pripravlja za spo- da bi delavcem osigurali zmago ved. Tako so ugibali, razmišljali na bojnem polju industrije. Kot in sanjali, ker niso vedeli, kaj sta najboljše orodje velja danes unij-pravzaprav "človekoljubje in pra- «ka znamka (union label), ki mo-vica." Njih vest se menda še nik- ™ biti pritrjena na vsako blago dar ni oglasila tekom njihovega kot znamenje, da so ga res proiz-življenja. Tudi notranji glas jih vedli unijski delavci. Delavec, ki morda ni nikdar opominjal, da kupuje danes potrebščine ne riz-morajo biti pravični in ljubiti vse ki™ nič. V prodajalni, kjer kupu-Ijudi na zemlji kot samega sebe. j«* blago, mu je vprašati le po u-Zategadel so mislili, da so za člo- nijski znamki. Ako trgovec odgo-vekoljubje in pravico potrebni: vori, da nima linijskega blaga, nasilje, smodnik, dinamit in bom- mu ni treba storiti druzega, kot be. Sodii so po sebi. Za en cent bi mirno zapustiti prodajalno. S tem prodali mater. *brata, setro, svoje- je delavec zvršil agitacijo za uni-ga tovariša, ki dela poleg njih v jo Povedal je trgovcu, ne da bi delavnici. Vstopili so v unijo, da mu bilo treba z živo besedo zago-dobijo višjo plačo in krajši de- varjati unionizem. da mora imeti lavnik — kaj jim mar drugi tova- v prodajalni linijsko blago na pro-riši, ki delajo poleg njih v delav- daj, ako hoče, da bodo delavci ku-nici. Ponižno so krivili svoj hrbet povali pri njemu, pred delodajalcem. Lfzali so se Veliko število unijskih in ne-delovodjn in skrivoma črnili svo- unijskih delavcev se pa pri naku-je tovariše, delavce. Oči so jim pu svojih potrebščin ne briga za iskrile veselja, kedar so v gostilni unijsko znamko. Večkrat doživi plačevali delovodju čaAo za čaSo človek, da sreča nnijskega delav-opojne pijače. Za trdno so skleni- ca, ki na Široko pripoveduje, da li, da v slučaju štrajka postanejo je unionist. Maha z rokami in pri-takoj stavkolcazi — garjevci, sko povednje o svoji naprej plačani bo le količkaj kazalo, da zmagajo unijami izkaznici za tri mesece. Ko delodajalci. "Ako bi jih pa kdo pa seže v Hep. pa privleče iz oble-motil pri atavkokaškem — garjev- ke, ki so zvrftili neunijski delavci, skem poslu iz med njih tovarišev, izkaznico na dan. Dokler bo skoki vstrajajo v mirni borbi, so pa raj nad polovična večina unijskih pripravljeni vbiti ga s samokres delavcev kupovala obleke, katere som." je rojilo po možganih, ko go izdelali neunijski delavci, na so zvenele #e zadnje besede sloves- teh oblekah pa bahato nosila nnij- pa v moralnem oziru daleč za ne- pridnih delavcev mora počivati, linijskim delavcem. ker lakomni in trmoglavi kapita- Res je, da imamo v vrstah or- listi nočejo pri poznati opraviče- ganiziranega delavstva na tisoče nini skromne zahteve premogar- tovarišev, ki delajo in se mučijo jev, katerim se imajo zahvaliti za za unijska načela. A žalostna res- bogastvo in udobno življenje. Ta niča je, da imamo v naših vrstah štrajk mora zanetiti v na*ih srcih lepo število članov, ki se še nik- plamen, spodbuditi nas mora, da lar niso pobrigali za unijska na- ne odnehamo^ dokler ne razpade Sploh je treba, da smo slov, socialisti zaatopani častno po številu in najsposobnejših sodrugih na jugoslovanskem soc. kongresu. Sodrugi zdaj na delo. Doba do kongresa je kratka. S socialističnim pozdravom Premogar na štrajku. Wilkeabarre. Pa. Sodrug urednik ! Pri nas jc sedaj kot v Rusiji. &erif (okrajni birič) Roda in pen-silvanjski kozaki (orožniki na konji) se pimlužijo vseh sredstev, da bi prisilili 12 tisoč premogarjev vrniti sc na delo, ki so zaštrajkali pri izkoriščevalni družbi "Penu-svlvania Coal Co." Ali do danes se njih umazana in podla sredstva niso obnesla. Štrajkujoči premo-garji so tfolidarni, složni in stoje^ trdo kot skala v boju za svoje pravice. Vhode v rove straži jo kozaki in najeti biriči. Posebno zadnji imajo prave zločinske in zverske obraze. Marsikateri meti njimi je prišel ze s kazenskim zakonom v nesoglasje ali pa šel že tako tesno mimo vislic, da bi bil kmalu obvisel v zanj-ki. In ta druhal je oborožena od pete do glave in komaj pričakuje priložnosti, da bi pričela s prelivanjem nedolžne delavske krvi. Na cestami in kolovozih, ki vodijo v rove, pa sto jejo delavske patrulje. Obnašajo se mirno in dostojno. Borijo se le z uma svitlim mečem.1 Z mirno besedo skušajo prepričati vsakega, ki išče dela v čela, ki koncem tetina unijsko kapitalistična Človeška družba, na štrajkarskem okraju, da je vsakdo piaco, katero so izvojevali drugi, smehljaje utaknejo v svoj žep. Seveda, človek, ki je bipokrit v katerega možganih kroži škoda-željnost in v srcu nosi gol egoizem njeni groblji se pa zgradi socialistična, v kateri ne bo več treba štrajkati radi koščeka kruha. Sodrugi učimo se pri Fincih, temu malemu narodu kot našemu, najnižje vrste, se ne more bojeva- kako je treba organizirati in deti za unijska načela. Te vrste lju- lati za socializem. Še le po ruski d je so zgrešili pot unionizma. revoluciji so pričeli seliti se Finci Nadalje srečamo tovariše — u- v večjem številu v Ameriko. In nijske delavce, ki ponosno izjav- j d*11*8 imajo Finci šest soc. časni-Ijajo, da so eksperti v svoji strti- kov. 6 aktivnih članov v šoki, svojem rokodelstvu. Iz njih eialistični organizaciji, ki premo-govoriee je posneti, da smatrajo rpift pol milijona dolarjev vredne-sebe za boljše ljudi. Dober unijski Gft in skupnega nepremičnega predelava nikdar ne hvali samega »«oženja. Njih delegat sodr sebe in ne pripoveduje o svoji izurjenosti v rokodelstvu. Posebno v delavnici, če je delovodja ali delodajalec blizo, opusti tako ba-harijo. (Konec prih.) Dopisi. La Salle, 111. Sodrug urednik! Vsak jugoslovanski socialist mora iz srca veseliti se, da se je oeialistična organizacija že razvi- Fr. Aaltonen je pa izjavil ameriškem socialističnem kongresu, ki se je vršil minole tedne v Chieagu, da bo v nekaj letih vsak Finec, ki živi v ameriški republiki. Član soc. organizacije. Zdaj pa oglejmo sebe. Naša organizacija je v primeri s Finsko se šibka. In naše premoženje je list "Proletarec". Kje so naše dvorane, delavski domi, tiskarna, konzumna društva itd. itd. Ni jih danes še nikjer! Ako se jasno zavedamo svoje-la takcrfcrepko med Jugoslovani v bednega položaja, mar ne pri-da je mogoče sklicati demo (1° zaključka: Prvi jugosl. prvi jugoslovanski socialistični soc- kongres v Ameriki je tako \kongres za Ameriko. Še pred dve- važen za PO^č™ *n gospodarski r)ia leti je bil kongres nemogoč, i v*eh jugoslovanskih delav- Hrvatske, srbske in bolgarske or- cev v Ameriki, da je dolžnost vsa. ganizacije so bile takrat še šib- slov- 80c- da P0*1^ ke. V slovenskih pa ni bilo dosti na kongres vsaj enega delegata, javnosti glede pomnevanja socia- Ako žrtvujemo za druge reči, lističnih načel in ciljev. Seve. Ne- *rt™j®o 5e za temeljni kamen katere slov. soc. organizacije so bo kot je bil svojedobno Roo-govarjati, da iz gmotnih ozirov ne za skupen cilj socializem, za bolj- ROvelt, ko je predsedoval ameri-more poslati delegata. Tak izgo- So bodočnost vseh ljudi. *ki republiki. In iz tega sledi no- vor je ničeven. Le poglejmo, za Priporočam tudi sodrugom. da tranje sorodstvo med Roosevel-kakšne nepotrebne reči in stvari kjer Se nimajo soc. kluba, naj ga torn in Viljemom, darujejo ali izdajo delavci včasih ustaitove nemudoma. Tako jim bo — Tudi v ameriški republiki se svoj težko prisln žen i denar. Ako mogoče poslati delegata na' kon- ( čimdalje bolj množijo čete zaved-to prevdarimo, Jpotem lahko za- gres. Za pojasnila naj se obrnejo nih delavcev. Moderni tlačanski ključimo, da mora biti denar tudi kar na sodr. John Potriča v Chi-1 jarem postaja od dne do dne tc eagi, ki je sedaj glavni tajnik žji. Delavci so siti enakosti v te* slov. soc. onrapizacije za Ameri;| oriji. Delavci *> pričeli umevati, ko. Sodr. Petrič jim bo ustregel ( da ni naravnih zadržkov, ki jezi- jo ljudstvu pot do najvtfje knl- za delegate, ki pojdejo na prvi jugoslovanski soc. kongres. Vsak klub lahko po svoji previdnosti naloži izvanreden mesečen done- rsd. turne stopinje, temveč, da zadržujejo ljudstvo po poti navzgor h kulturi razredni interesi, razredni egoizem in lakomnost gospodujoči h slojev. Na svetu je kruha dosti za vse ljudi. Tudi obleke je dovolj. Stav-hinskega materijah» pa toliko, da bi lahko vsaka družina bivala v lični in zračni hišici. Vsega je dosti. Vladajoči, kapitalisti in njih sluge pa lažejo in trdijo nasprotno. Se veti a niso kapitalisti in njih hlapci objektivni sodniki. Kapitalisti in njih hlapci se v današnjih razmerah počutijo dobro in ne želijo, da bi se spremenile današnje razmere, da bi postala produktivna sredstva in naravni zakladi splošna ljudska last. Naobratno pa umevajo razredno zavedni delavci, da uvekove-iSenje kapitalističnega gospodarstva pomeni uvekovečenje delavske bede. Radi tega še danes po širnem svetu, vsepovsod odmeva: Doli s kapitalistično družbo) • • * — Mi gotovo nismo prijatelji bronastih in kamenitih spomenikov. Naše mnenje je, da si je ja vsakdo postavil največji spomenik s svojim delom, ki ga je zvršil tekom svojega življenja. V Washingtonu D. C. so odkrili dva spomenika: Pula«kiju in Koščiušku, oba rodom Poljaka. Odkritje teh dveh spomenikov naj pa spominja zagrizene ameriške nataviste, komu se ima današnja ameriška republika zahvaliti za neodvisnost. Blizo teli spomenikov že stojita spomenika La Fo-vette in Rochambeau. Nadalje do-, bita s|>onicnike tudi Nejnca De Kalb in Von Steubens. Krasen dokaz, kaj bi se zvršilo z mlado republiko, če ne bi tujci vodili vstaške čete od zmage do zmage. Nadutim ameriškim neveničem priporočamo, da čitajo zgodovino o ameriški republiki, mesto, da grmijo proti naseljencem, k» prihajajo iz Evrope. Tako bi zvršili dvoje: Sami bi se nekaj naučili in pred izobraženim svetom bi ne stali kot navadni tepci, ki >e i^so nič učili in nič ne vedo. VERA IN SOCIALIZEM Opozarjam slov. delavce v Chi-cagi in okolici, da bo javna debata o veri in socializmu meti sodri Kulovic in Zavertnik v soboto dne 11. junija ob osmi uri zvečer v društvenih prostorih slov. soc. kluba št. 1. na 1830 So. Centre ave. Debati lahko prisotstvuje vsakdo in se jo tudi vdeleži, če vprav ni član kluba. (tovornika zastopata dvo stru-ji: Socialist ne more biti, kdor je vernik in socialist je lahko vsakdo, če tudi je vernik. Debata bo zanimiva in podučna za vsakogar. Dolžnost vsakega je, ki se zanima, kaj je socializem, tU pride n» shod. Društveni prostor je lahko najti, ker je nad njim napis "Jugo-slavensko rad ni čko udruženje.1' Frank Podlipec, tajnik. ' Listu v podporo. Štefan Zbali nOc. Neimenovan, ker se niso tumčki poderli na Centre ave. $1. 2f>. maja: McMechen, W. Vi., Anton Mravlje 25e.; Joe Dem od žalosti, ker M.— ni prišla 25c Jtihn Golkonda, ker ni bilo N. 25.; Fani Oolkonda. ker se je mogoče bal hude žene le.; John Mauri, ker sedimo pri ječmenovcu 25c.; Dr. Feltrin za napredek "Proletarca" 25c.; Fani Oolkonda, ker ovs šla s soprogom gledat na hrib re-patieo. Mar sem jo videla? 25c.; B. Tavčar za pomoč zdravil 50c.; h. Švigl ic. da bi pomagala vsakenm 25c.; Marija Mcrzel da mi jih ne bo treba 25c.; John Merzcl. od veselja, ker sem bil v družbe dr. Tav. carja 2.V.; Ljudmila Mcrzel, ds bi se v šoli navČila, kaj dobrega John Štular, da ne pojde vse skupaj v koš uredništva 14e.. Skupaj tri dolarje. Listnica upravmitva^ A. J.. Chisholm, Minn.. :m B — List odpošiljamo redno. Kedar ga ne bodete dobili v prihodnje ob J vestite na« nemudoma z dopisnico Le tem f>otom ji« mogoče od praviti nerednost Poštna preisks va bo že dognala, kdo je kriv, di lista ne dobite redno. Pozdrav! rHOLETARKO Kaj imenujemo bogarstvo? Ljudem, ki Se nino nièenar iita-lî o narodogospodsrstvu, »o se morali čeato pojaviti v iiiîhH- vprašanja kakor sledeča : ' ¿^"Kako je vendar to, da so eni bogati in drugi revni, Kako je to, da ljudje, ki ao zmožni dela in bi radi delali, pa ne morejo dobiti delat Kako je to, da so ljudje pri težkem delu tako slabo plačani? Kako je to, da imajo oni, ki sploh nič ne delajo, več denarja, kot ga potrebujejo? Zakaj so na svetu ljudje, ki plačujejo rente, da jih drugi zapravljajo?" Vprašajmo se, kaj je vzrok revščine, katere povsod toliko naha-» jamo. To vprašanje so že mnogokrat odgovorili mnogi na najčudovitejše načine. Dejalo se je, da je revščina vsled nezmernega pijančevanja, ka rsevé ni resnica ; kajti saj vendar vidimo toliko abstinentov -delavcev živeti v revščini in največjo revščino vidimo baš v pokrajinah, kjer je pijančevanje popolnoma neznano. Pijančevanje ni vzrok revščine, v kateri žive zmerni prebivalci Indije. Pijača ni vzrok bede naših delavskih žen. Dejalo se je, da je revščina vsled " nadizdelovanja" : dejalo se je, da je vsled "majhne uporabe.' Poglejmo, kaj ti dve frazi povesta. Prvič: nadizdelovanje, nadpro-dukcija. Vzrok revščine je nad-produkcija — česa? Bogastva. Verujemo naj torej, da je ljudstvo zato ubogo, ker izdela preveč rbogastva, lačno, ker pridela preveč jestvin, nago, ker izdela preveč obleke, da ga zebe, ker izkoplje preveč premoga in da zato nima strehe, ker sezida preveč hiš in palač ! Drugi : mala uporaba. Navedli smo, da je vzrok revščine majhna uporaba — majhna uporaba česa vendar? Bogastva. Ljudje so revni, ker premalo bogastva uničijo, Obogateti morajo le. ako uporabijo bogastvo. Ako jedo in jedo, le tako morajo večati svoj kolač. Žal! Ovira je le v tem, ker ne morejo k nobenemu kolaču priti. Po mojem mnenju domišljujejo se narodni gospodarji (t. j. učenjaki. ki se pečajo narodnogospodarsko vedo), da bi se revnim ljudem boljše godilo, ako bi bogati povečali svoje potrebe (to je, ako bi še več porabili in potrošili kot dozdaj). Bogataš ima n. pr. dva sužnja. Ta dva sejeta žito, pridelujeta moko in pečeta kruh. Bogataš ima vzame polovico kruha in je. Oba sužnja se pa morata zadovoljiti le z eno polovico. Zboljša se tu nekaj, ako bogatin več "uporabi"? Ali bi imela ta dva sužnja še več od tega, ako bi jima bogatin vzel še drugo polovico kruha, kakor jim je vzel že prvo? Tu vidimo, v kakšne zmote so nas zaveli narode -»^spodarji. Bogataš ima vsega preveč, ubožec vsega premalo. Narodogospodarji pa pravijo: ubožec naj manje izdela in bogataš več uporabi, in potem bo vsem dobro. Čudno! Ako izdela ubožec manje. bo tu manj stvari j k jedi ; ako pa sné bogataš več, ostane ubožcu še manjši del kot do slej. Poskusimo drugo pot. Vzemimo, da izedlajo revni več in bogati manj uporabijo. Ali se vam ne zdi bolj resnici podobno, ^la bi se na ta način ubožcev del zvečal T No, modrost narodogospodarjev moramo postaviti na glavo. Moramo reči. da nadprodukcija sredstev za blagostanje ne more ploditi revščine, kajti to bi značilo, da je onih stvarij, katerih se čim več pridela, tem manje; jednako pa moramo tudi reči, da majhna uporaba ne more biti vzrok revščine, kar bi značilo, da bo hlebec čim več ga režete, tem večji. Podobne neumnosti so mogoče dobre za diplomate in žurnaliste, za možake in žene z zdravim razumom pa nimajo nobene vrednosti. Poglejmo, ali si moremo sami v lastnem interesu izmisliti nekaj boljšeg«, kot so za nas izmislili ti zelo povišeni ljudje. No. česa pa potrebujemo. Potrebujemo vedeti, na kakšni način bi moglo ljudstvo najboljše svoji deželi in samemu sebi koristiti. Vemo, da se v obeh smereh pri nas ne dela najlepše in najboljše ! Nekaj stoji tu na porti. Naša naloga je, najti : kaj stoji tu na poti iu kako bi ta ovira mogla biti odstranjena. Začnimo s teinada si predložimo troje vprašanj in jih poskusimo odgovoriti. Ta vprašanja se glase: • 1. Kaj imenujemo bogastvo? 2. Iz česa prihaja bogastvo? 3. Kako se bogastvo uporablja? Prvič ¡ kaj imenujemo bogastvo? Ni nam treba iti daleč proč, niti nam ni treba široko in dolgo razlagati; tudi zlasati se nam ni treba. Treba nam je kratkega in jasnega odgovora, objednem se ve našemu namenu zadostujočega. Dejal bi torej, da tvorijo bogastvo vse one stvari, katerih potrebujemo. Pisatelj Kuskin rabi dva izraza — "koristno" bogastvo in "škodljivo" bogastvo. Razlikuje med stvarmi, katerih lastništvo je nam v korist in med stvarmi, katerih lastništvo nam ni v korist in zato imenuje dobre stvari koristno bogastvo in slabe škodljivo bogastvo. Tako je n. pr. opij, določen h kajenju, škodljiv, kajti dela škodo in zlo onemu, ki ga kadi. Opij pa, ki se vliva kot lek. je koristen, ker ohranjuje življenje in varuje pred bolestjo. Dinamitova bomba je škodljiva stvar, kajti rabi se pri ubijanju človeških bitij in življenja sploh, dinamitova patrona pa je dobra stvar, kajti rabi se pri kopanju premoga in lomit vi kamenja. Pisatelj Ruskin ima prav, kajti naj - li koristimo kar najboljše svoji deželi in sebi samemu, moramo pustiti izdelovanje slabih stvarij ali škodljivega bogastva in izdelovati več dobrih stvarij ali koristnega bogastva. Za naš pames !><• seveda jedna- kostavnejše in krajše, ako bomo imenovali vse stvari, katere rabimo, skratka: bogastvo. Dobra knjiga je koristno, slaba škodljivo bogastvo; ni pa lahko določiti, katere knjige so dobre, katere slabe, in zato raje imenujemo vse knjige bogastvo. Pod besedo bogastvo, v kolikor je bomo rabili, bodemo smatrali vse stvari katere rabimo. . Torej med bogastvo uvrstimo vse stvari, kakor: jestvine, obleko, kurjavo, dome, (hiše, palače), go-dbene inštrumente, orožje, pohištvo, stroje, knjige, konje, pse. zdravila. igrače, ladje, železnice, kočije, tobak, cerkve, revne hiše, plinarne, gledišča, prodajalne in vse druge stvari, katere uporabljamo. Sedaj prihajamo k drugemu vprašanju: Odkod prihaja bogastvo ? To vprašanje je treba razdeliti v dvoje vprašanj in sicer: 1.) Odkod prihaja bogastvo? 2.) Kdo ustvarja bogastvo? ¿7* vprašanjem: "odkod prihaja bogastvo," je v resnici mišljeno: "Na kakšen način pridemo k bogastvu?" Vse bogastvo prihaja iz zemlje. Vse jestvine so iz zemlje — brez rastlinstva ni mesa. Rastlinska jed prihaja posredno iz zemlje; iz zem Ije dobivajo živali svojo hrano. Zemlja nam daje vse snovi za našo obleko, za naša prebivališča, za našo kurjavo za naše orožje, za ladje, za stroje, za igrače in za okrasje. Zemlja nam daje namreč tudi stavbeni les. kovine, žito in krmo, s katero se žive živali, ki nam dajo zopet perje, kože. meso, mleko, slonovo kost, kosti sploh, Ičp in še mnogo drugih stvarij. Istotako je s stvarmi, katere nam daja morje, kakor koža tule-nova, kitova mast, ribe, mušle, biseri in druge stvari; le pomisliti si je treba, da je k temu vsemu bilo potreba ladij, mrež in podobnega orodja in da so ladje in vse k temu potrebno orodje narejeno iz kovin in plodov, ki nam jih daje zemlja. Reči moremo torej, da prihaja vse bogastvo iz zemlje. In to nas privaja k drugemu delu našega vpiašanja: "Kdo u-stvarja bogastvo?" ali pa: "Na kakšen način prklemO do bogastva?" Bogastvo ustvarja človek. Ljudstvo dežele je, ki ustvarja bogastvo te dežele. K bogastvu se pride z delom. Bogastvo se ne ustvarja z nobenimi drugimi sredstvi ali z drugim načinom. Vae blagostanje je ustvarjeno iz zemlje s človeškim delom. Premog ni bogastvo; bogastvo je premogova jama. Premog ni bogastvo, ker je v notranjosti zemlje ; premog je pa bogastvo, kskor hitro ga prinesemo iz globoČin in ga pripravimo za uporabo. ^Kit ali pa tulcu nista bogastvo, dokler ju ne vjainemo. V deželi, kjer iii prebivalcev, ni bogastva. Zemlja ni bogastvo. Zaradi u-stvaritve bogastva je treba zemlje in človeka. Brez dela ne more biti nobeuega bogastva. In sedaj pa preidemo k prvi zmoti naših narodogospodarjev. Imamo narodogospodarje, ki pravijo, da bogastvo» ni ustvarjeno vsled dela, ampak "kapitala." V ti trditvi ni najti niti resnice niti pameti. " Kaj je kapital?" "Kapital" je zaloga, le da je drugače izražena beseda. Adam Smith ga imenuje podjetniška zaloga. Kapital je pohištvo, stroji in druge zaloge, katere potrebujemo pri stvarjenju bogastva. Kapital je jed, kurjava, obleka, podstrešje, vse — s čimur se sploh ti ki se pečajo s stvarjenjem kapitala, oskrbovani. Ako hoče lovec ustreliti zver, potrebuje orožja. Njegovo orožje je "kapital". Kmet mora čakati, predno mu pšenica dozori in pred-no mu je krompir zrel, potem ga more še-le uporabiti za hrano. Zaloga jestvin in orodja, katero rabi pri sejanju pšenice in pri saditvi in obkopavanju krompirja in za svojo hrano da more živeti še. dokler niso plodovi zreli — to je vse "kapital." Kapital Robinsona Kruzoe je bilo orožje, jestvine in orodje, kar je rešil še iz potopi jene* razbite ladje. To je imel, da je mogel živeti, dokler ni zasejal žita, ne vdo-mačil koz, ne postavil hiše, ne naredi! i/, kože obleke, i/, lesa.vesla. Kapital je torej zaloga. No, in iz česa so pa zaloge? Zaloge so bogastvo. Zaloge pa naj so že iz jestvine ali pa orodje, daje zemlja in so pridobivane ali pa ustvarjene s človeškim delom. Niti zrnea kapitala ni na svetu, ki bi,ne bilo ustvarjeno z delom. Vsaka lopata, vsak plug, vsako kladivo, vsake statve, vsak voziček, voz, hlebec kruha, steklenica, slanina, vrč čaja, srni piva, dvoje čevljev, zlat ali pa srebrn denar, tram na železnici ali pa železnični tir, čoln. cesta, kanal, sleherno orodje sploh — vse to je bilo u-stvarjeno iz zemlje z delom. (Konec sledi.) — Preje pride velblod skozi si-vankino uho kot bogatin v nebesa. Tako se je učilo. Potem se je učilo tudi, da sv. maše zelo pomagajo. In — tu je nekaj zagonete-ga. Revež unire, bil je grešnik, — njegovi ljudje koniaj sami živč, za maše ne morejo dati. Kaj bo ž njim? Umrč bogatin, bil je tudi grešnik — v testamentu pa je u-kazal brati za toliko in toliko denarja toliko sv. maš. Srečen bo! — Umrla je španska kraljica Iza-bela, nakazala pa je, da se mora iz njene zapuščine dati 10.000 maš ki naj se bero za njo. 10.000 maš naj se bere za njenega očeta. 10-000 maš pa za njenega sina. Brez skrbi pojdejo vsi trije v nebesa. 10.000 mas ni malo. Kaj bo z reveži, za katere sc še ena ne bo brala? Pravica. Delavstvo ni poznalo še doslej pravice, poznalo je le nasilje, katero izvršujejo na njem vladajoči sloji. Dolgo pa tega ne bo prenašalo. Videlo je, da ne jsMiiaga tarnanje, ali pa izbruhi jeze in obupa, ampak, tla je potreba dela, tihega neutrudnega'dela v organizacijah, strokovnih in političnih, ki edine zamorejo pridobiti delavstvu moč, potom moči se dobi pravica, in potem pa bomo že obračunali ! —O življenju. "Življenje je brez milosti in se ne pusti od nikogar na noben način zapovedovati. Mnogi sicer predpisujejo, da naj čednost zmaguje in nečednost kaznuje — ali življenje gre preko ljudskih določb na dnevni red in dovoljuje zmagovati nečednosti in kaznovati čednosti." — SENAT ZA PREMOOARJE. Po grozni katastrofi v Cherry, 111., se je senat naših držav vendar začel malo zanimati za stanje premogarjev. Senator Dick, kteri je namrče predsednik odbora za rudarstvo in premogokope sploh, je namreč stavil predlog, naj se dovoli $ 160.000 za nove rešilne postaje za premoga rje. Te postaje imajo že ponekod in imajo vse priprave, ktere se rabijo v slučaju kakih velikih nesreč. Vendar je pa postaj še dosti premalo. Predno se dobi potrebno orodje iz daljave, je včasih že prepozno. S tem denarjem nameravajo na praviti deset novih postaj, večinoma po zapadu in jugu, kjer so v tem ožim najmanj preskrbljeni. Senator Dick si je svest, da bode prodrl s svojim predlogom, da se na ta način, če že ne tako pomaga, ko* bi bilo potreba, pa vsaj malo olajša stanje premoga rjev. Visoke cene. Težko je razločiti visoke cene za živila. Mnogo ljudi j je mišljenja, da je vzrok visokim cenam slabo gospodarstvo. Mi kupimo več, kot potrebujemo in ostanek za-vržemo. Če je to mišljenje pravo, je rešitev problema prav lahka. Bodite gospodarski. Na prvem me-sta privoščite dober počitek ubogemu želodcu potem pa rabite dobro želodčno zdravilo, kakor je Trinerjevo ameriško grenko vino. To vino bo usposobilo želodec, da bo redno sprejemal hrano. Vaš okus se bo zboljšal in postal zdrav in jedli boste lahko kakor v svojih mladih letih. Ničesar se ne zažene proč. To zdravilo je jako dobro pri želodčnih boleznih, pri nerednem prebavanju za živce in kri. Z mirno vestjo ga lahko priporočate vsem osebam, ki imajo slab okus, bled in rumen želodčni sestav, ki so zgubili moč in težo, ki imajo težave po jedi, ki bruhajo in imajo druge bolečine. Po lekarnah Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland A ve. Chicago, 111. Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v Največja | AVUMPALE Srajce izbira IfiiJoTMlNO HOUSE vseh vr8t klobukov. $W.Corner26**&Centra\PatkAve. iti cen. RUDOLPH LAYER LASTNIK Obleke po mere vaša posebnost* • FRANK UDOVIC, EKSPRESMAN • 1343 W. 18th Street pri Blna Island Are. CHICAGO, ILLINOIS Prevala pohUtvo, premog, drva in drugo. Oglasite »e pri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. ČE RABITE EXPRESS kočft|o, seno za živino in sploh reči, ki spadalo v s«a|no stroko -se oglasite pri- W. J. BRENNAN, La Salle, I1L 1132 1st St TELEPHONE 380 K. s » m a.a.a.a. a. a..a. a Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, Dl. f f'?'VV Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18tb St. Chicfuro. Dl. Halo, Johtiy! Kje si p» bil včeraj? Saj vel kje, tam kjer je največ zabave. Ali ie ne vet da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 1807 So. Centre Ave. Chicago, m. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th St/ Chicago, ni Ima veijo salogo «r, veriiie, prstanov in drugih dragoti«. Itrriuje tmM vsakovratna popravila v tej stroki pe telo nizki remi. Obiittfce ga! f Druitvene regalle, kapa, prakoramniea, band er a Itd. sa slovenska drnitva najbolje preskrb* Emil Bachitian 1719 So. Centre ave., Chicago, 111. Slovencem in Hrvatom! na an an jasno, da iadeiujemo nhlpk^ P° aajnovejiem kroju. Uni jako dalo; trpetno in liteo „V V tmJoffi inmuno tudi mane druga potrefciMna, k apa. (taji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte si naio izloibo. Z vsem epoiU) van jeni DOBREGA FOTOGRAFA Povsod cenijo. Zato pojdite k \ kteri Izvrstno fotogralu|e. Najboljše delo. Cene zmerne. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. na VOGALU 14. PLACE. TELEFON canal 287. ustanovljeno 1sss. obleke po meri po $20. 122, 125. Izdelujemo Prodajemo CVi2obm, Sk Imamo zal°&° modernih klo- lftllalftlv bukov v najraznovrstnih bojah. V 7/)l0lfl imani° tl,di veliko zalogo srajc, kra-f ¿aiujji yat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila sc priporoča ¥| TI)I Jkli lk lir|7 PRVA BRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUHI lU/illlEli, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin (RAZŠ1KANJE Varicocele, Hydrocele Ozdravim vsacega, kdo» trpi na Varieoeeli, Stricturi. Dalje ozdravim nalezljivo sestroylenje, livêne nezmoinosti, vod» nieo fo bolezni tiioiih aa molkih Ta prilika je dana tistim, ki ao iadali ie velika zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj najne* je, kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tneatov zdravnika« b resne peino, da posedujem le jas edino aredstvo, a kteriss zdravim vs peino. Sa nevspeAno zdravljenje nI treba plačati—Is sa vspeine. Ozdravim pozitivno ielodeine bolezni, pljuina, aa jetrik in ledvicah ne (lede kako atara je bolezen. Tajna molka bolean! sdravim hitro, za stalno in tajno, tivéene osemogloati, slaboet, zguba krrpoeti, napor, zaetruplenje in zguba voda Pljuča, nndnhe, Bronchitie, zrine bolezni in pljučne sdravim s mojo najnovejio metodo. .... ženske bolean! v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. — EaatrupUoüe in vae druge koine bolezni kakor priMe, ture, garje, otekline.—Ifoini tok n druge bolezni. PralMa In svetuje aaatcej. DE. ZINB, 41 BO. GLAEE ST., CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.) Uradnje: od 0 ure s ju t. do S. nre svečer. V nedeljo: od 9 ure zju t. do 4 ure poj. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlce. mineralne vode In fix-nib neopojnih pijač. 1837 So. risk St. Tel. Csnsl 140G Jalto važno v»ra8aa|e? "Ali nem le poslal zaostalo naročnino na "Proîetarca"f 6« ne! — Tovariš Sebastijan. Mislim, da je bilo to po zimi leta 1890. Tedaj aem bil brezposeln. To se pravi, v gozdu ae je odhrh-nila veja in je padla na tla ter rgnila. Sneg: je ležal dve pedi visoko na zaspani zemlji. Noč in dan se je razprostirala na uebu dolgočasna aivs megla, tanka in skoraj prozorna, zamazano solnce brez kontur je počasi drselo navzgor in suh, oster veter je razsajal po državni cesti, ki se je vila v hrib tupatam ogibajoča se pritlikavih belih gozdov; veter je gonil drob ne, brušene snežinke pred seboj ki so se ini vbadale v z mrzel ob raz. Noge sera premikal brezčutno in enakomerno kakor maaina. Po lovica dolgočasnega drevja je že bila za menoj in spoij>nijat sem se je kakor v posaniih. Malce hri bovita krajina j«r bila žalostna tupatam porasliy I nizkim grmov jem in v mes posuta s sivim ka menjam, ki je jrledal iz snega drevja so visele\anežene pajčevi ne in se lesketale v onemoglem 8olncu kako srebrne. » Ozrl sem se uazaj. Ob cestnih jarkih se stal/tihe vrbe, zakopane v sneg/urv njih siva barva ae je stapljal/ s sivim nebom. Po vsej krajini «ta se ostro razločevali le dve barvi, snežnobela in di-mastosiva. Širili sta ae v daljavo in se stekali druga vdrugo v silni brezdanjosti. Obšlo me je nenadoma in bog-vč odkod. V ustih sem začutil sline in postal sem lačen. Sežem v žep: dva groša sta bila ondi, vse moje imetje. Sklonil sem glavo in bil neizmerno žalosten. Prišel sem do vrha. Ravnina se je zalesketala v zlatem solncu in na obzorju je zatrepetala sneženo pogonjeno drevje. Cesta je bila ravna, tupatam vegasta in zareze koles, napravljene od vozov v umazanem snegu, so ae izgubljale druga v drugo. V dalji se je nekaj gibalo, in umazana senca je zamigljala na obzorju in obstala. Zdelo se je, da stoji, a počasi se je manjšala in pogrezala v zemljo. Človek je bil, ki se je pomikal naprej, vihtel palico in se pogrezal v daljo. Šel sem umeje, cesta mi je izginjala pod nogami in sneg je cvilil. Nataknem nanoanik. Konture v naravi so se poostrile in čez vso krajino je legla svetla belina. Srce mi je vztrepetalo, bil je potnik. Črez pleča mu je malomarno bin-gljai okrogel zavitek na zeleni vrvici. Torej "kolega!" Začel sem teči. Noge so spodr-savale, sneg se mi motal med nogami in škripalo je. Nekdo je za-piakal tako, da mi je žvižg priletel na ušesa, zadel se je še ob bližnji gozd in utihnil. Težko sem sopel, pred očmi mi je vse migljalo in ae treslo, a pot je obstala in ni več izginjevala po4 nogami; zdrkaval sem nazaj. SeSaj me je potnik opazil; obrnil se je, naslonil na palico in me počakal. "Kdo sit" ga vprašam. Svoje male sive oči je za trenutek skril pod košate obrvi, nategnil usta, široko pogledal in motreč me, odvrnil : * Približno tak človek kakor ti!' Prezirljiv in ob enem zadovoljen nasmeh mu je legel na usta. Zamahnem t roko. "Dobro! greva skupaj. Samemu mi je dolgčas!" Moj novi znanec je bil precej večij nego li jaz. Gledal je hudo in hudobno, obrvi so mu visele skoro čez oči, da je zrl njegov pogled kakor iz globoke kotline. Njegova rdeča bradica je bila ši-lasta in več ledenih curkov je viselo od nje. "Prav," reče črez nekaj časa, ko sva se nagledala drug drugega. "Greva skupaj, ti imaš gotovo denarja!" Stresel sem se in nehote sem se spomnil vsega svojega potikanja in* beračenja in stara teža skrbi pred temno bodočnostjo mi je zopet padla na prsi. 4Ne, prijatelj, denarja nimam!' "Nimašt" se začudi, obstane in pogleda v nebo. Njegove obrvi so se nenaravno povzdignile in male njegove oči so se izbulile. Morai sem se smejati. "Nič ga nimam, bratec!" odvrnem čudeč se njegovemn presenečenju. Tudi sam je kmalu bušil v divji smeh. "Nimaš ga, nimašf Ha-ha — rnu pa oči docela pogreznejo in skrijejo. "Kam si namenjen!" ga vprašam. "V Trst T" 4 4 Ne vem, mprda pride« tudi tja. Prišli so in «o nas vzdignili in pognali: kvišku, lenobe lene, alo ven! Začudili sino se, pomen-cali oči, dvignili pest .... Toda kaj! kdo se bo pretepal! Pojdimo! pojdimo! Kaj bi ti pravil — ali ni bilo tako.. " "l^av, tako je kilo. Vzdignili smo roke in že odhajali! In sedaj grem v Trst!" "A, kaj počneš tam.. Misliš, da čakajo na tebe in te bodo lepo vzprejeli, ti nabasali želodec in rekli: Dobro, da si prišel, gospo-dine!" •"Čakali me ne bodo in tudi pozdravili ne, ampak ..." ". . . ti skočiš v morje ter napraviš ujedam v morju vesel dan! me je prekinil s surovim glasom, v katerem se je skrivala jeza in zaničevanje. Veter je potegnil, zatulil in bežal dalje, se vračal in nosil drobne, trde snežinke, ki jih je pobral v jarkih, vzdignil v zrak, se igral ž njimi, spuščal jih na tla in zopet podil dalje. Daleč za nama je zaropotalo in zvonci so zapeli. Bližal ae je voz. Postala sva na kraju ceste in čakala nanj. Prišel je, konjema je drselo in z glavama sta se skoro dotikala tal. "Vzemite naju gor!" Porasel, oplašen obraz voznikov se je okrenil, tovariš pa je prijel naglo zadaj za voz in stekel za njim. Bič je zacvili pO mrzlem vz-duhu in se ovil, kakor mrzla kača tovariševih rok, da se je spustil. Stal je sredi ceste. Sključen, pre-mrt in vpil: "Čal»* i0,3!?"!!?: V Waukeganu! , v * i i • 11 i / nuslite kupiti farmo sedaj, kasneje kega, posusile bridke solze . . . aH pa „¡udar. PiAite danes, pilite vsi. Urša je bila še mlada, prelepa in Adresimjte: ! bogata, in kakšni čudež, ako se je THE JAMES w. GOOD COMPANY, znova omožila ^ . . To pot je postal njen mož visokorodni gospod Brezdružice. In zopet je pri poroki govoril župnik ginljiv slavnostni govor, in ropet je pra\il mlademu paru: "In ljubita se vroče, presreno, da bodeta srečna v življenju ter da bodeta tudi na onem, boljšem svetu—drug poleg drugega, zvesta, nerazdružena . . . In zopet je bil tisti tek življenja, kot preje. Radost in smeh, ter Dept ASHLAND, WIS. Napravit* pristno Če kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k Be Malutich-u, 714 Marke! Street, Waukegan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča. uležano pivo doma s pomole prave?* e k stri k ta ra pivo Johana* Hofmeisters , • ' y .__smrt in pogreb gospoda Brezdru- prosto voljo, pa mu še ime njego- .. F, , , , t t * žice — solze obvdovele Urse iz daj mi roko! dva bratca!" in •meje se še glasneje, pri čemer se vo diktirajo drugi!" Prižge si pipo, potegne parkrat krepko iz nje in se namuza: 4 4 Sicer pa, vse na meni odgovarja mojemu imenu. Črevlji na primer! Ne vera, ali je moj patron hodil razstrgan ali je bil lepo napravljen, ali je imel črevlje ali ne, ampak grdo je, da me pušča tako zanemarjenega!" Obstane, potegne hlačnico desne noge malce navzgor in pomoli nogo naprej. 44Poglej", reče, 44moji čevlji so zvezani z žico ter na spodaj oviti z žakljevino." Molčal sem in s eobrnil, da se je veter upiral bolj v moj hrbet. Sebastijan je šel sklonjen, kolena so se mil izbočila in brke so se mu neenako povesile. Stopala sva zopet v dolino. V kotu, v zakotju gora, je ležala majhna vas«; Par revežev je ušlo svetu in se naselilo tu med kamenjem in čakalo na svojo smrt. Čisto naravno. Kdo drugi bi se naselil tukaj, kakor izgnanec, plazeč se po kamnu in živeč od kamna. Trpeli so in žalostno živeli in žalostno umirali n nihče se ni zmenil zanje. S slamo pokrite hiše, so bila borna, zverižena poslopja, v katerih je zmrzovala suha živina, stradajoča in mukajoča. Pri vho-du v vas je stal vpognjen «tarec z dolgimi, sivimi lasmi in visok mladenič s trdnimi, kvišku strle-čimi ščetinami na zgornji ustnici. 44O, jaz bom tudi šel, vsi gredo in se vrnejo bogati!" . 44Ne hodi!" je rekel starec. "Kdo ve, kaj te čaka v Ameriki Rožne doline, omožene z Visokega in Brezdružice ... in zopet poroka in svatba. Zdaj pa je bil srečni ženin, ki je krotke, k zemlji po-bešene oči še vedno lepe vdove peljal pred altar, gospod Brezže- J ne. In gospod župnik je govoril slavnostni govor, zopet sta živela srečno življenje srečna zakonska in zopet je umrlega soproga objo-kavala pod težo gorja umirajoča vdova. Naposled je umrla še ona safha. Predno pa je vstopila se v nebeško kraljestvo — njeni prihod kot vseh sploh, ki so bili takrat na poti gori so že zvedeli srečni nebeščani — srečali so se pri nebeških vratih trije možje. • 4 4 Koga čakate t" je vprašal prvi. •'Svojo ženo." 44Jaz tudi," odvrnil je drugi. 44In jaz tudi," dejal je tretji. ' 4 4 Ah, kafco krasna, kako lepa je bila moja ljuba Urša!" 4 4 Kaj, Urša T Tako je bilo ime tudi moji," zakričal je drugi. 44In moji tudi," zasopel je zopet tretji . . . "Kaj . . ." 44Kaj če je to ena in ista." * In res — nobenega dvoma, ona je to, Urša, rojena iz Rožne doline . . . Čegava pa bo sedaj T Ali, od prvega, drugega ali tretjegn ? i Pred nebeškimi vrsti je nastal! prepir, ki se je malone spremenil v pretep in le pri modri uredbi tam gori v nebeaih, da namreč ni dovoljeno nobenemu"orožja s seboj prinesti, se je zahvaliti, da ni M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, IU. P R.ftlCHTER'Q PAIN-H EXPELLER" Ksj ti korUtij'* močne milice, trpik na revmstizmu. PAIN-EXPELLER dobro vdrtfutcn. tt tako) oU)|« bolelo« ta od «t ran i njih Tirol«. Po »o ln ftOn v v»«h )«ksrii»h F. Ad. Richter & Ci., 215 Puri St, NEW YORK Pult« n* varal»«ue JOS. PREŽEL, Slovenski Grocerlja. 1932 West 22nd Street, med Robey in Lincoln ul. VOZI NA DOM. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 1802 S. Centre Ave. Chicago, IU. Joseph Kratky, 1645 W. 21st PL, Chicago, 111. Izdelovalec najfinejših ci^ar vsake vrste. Na debelo in drobno. Sodrugi! Priporočajte hrvat-kim delavcem "Radničko Stražo," edini hrvatski socijalistični ist v Ameriki, Naročnina $2. na eto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chicago, Hi POZOR! SLOVENCI! POZOR! S A L O O N s modernim kerlji&en a»ete pivo v eodékih in buteljka* in druge raznovrstne pij&ée ter anijsks smodke. Potniki dobe éedno éitte sa nitko Postrežba totea in libera*. Vsem Slovencem ia drugim Sl< se topio priporoča , MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chicago LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA, «IS. Telefon 1199. Angleščina Skatljica za poskus zadostuje sa 2Vt galona dobrega piva, katero poli jem zastonj. Mot, žena ali otrok lahko naredi pivo. Pišite še dane« za prosto Akatljico za poskus. Mi Vam radi pošljemo toliko HofmiesterjeveRa ekstrakta za pivo z lahko umljivim navodilom, da bo zadostoval za 2Mt galona pive. Vsakdo lahko narodi fin« kvaliteto pravega ftležanega piva, katerega ie delajo letaz Hofmeisterjevim eks-traktom za piva v Nemčiji. Fino, okusno, peneče pivo se lahko skuha doma v par minutaeh brez najmanjšega truda. To je slad*ko in hmelje-vo pivo, ki se dopada vsakemu članu v družini, l^thko se naredi in je tako okusno, da ne morejo prodajati pivo iz pivovarn tam, kjer pijejo te vrste pivo. Za šeet centov Še lahko naredite en gnlon. Prijalo Vam bolje kot pivo v gostilni ali v buteljkah. Pošljite 20 centov tr znamkah nii denarju za pošiljatvene troške in zavoj in n I Vam pošljemo škatljo za 2Mt gnlonn zastonj. H tem so plačani vsi troški in vi lahko skuhate pivo, ka-keršnegn še niste pili nikdar. RABITE KUPON. in če se ne izgubi»! Glej, Martov priSlo med plemenito gospodo do Janez se je izgubil in ga ni vež j dvoboja. 6d nioder!" Mračilo se je in za nama je tulil in razsajal divji veter. "Tu morava prenočiti!" reče Sebastijan in nagubi čelo. "Vsekakor IM Končno pa je vstopila ons. "Ah, moji dragi ljubljeni mo-«čkit" Ti pa so ji nejevoljni pokazali hrbet, kar je bilo «eve proli vs« in pravilom etikete . . . FREE SAMPLE COUPON 'Ol!ANN HOFMEISTER, uslitv Renl Tanger Beer. T en j í lose 20e to help to pay for packing and shipping. STON HERE Name . . . Town . . . Street No. brex učitelja! Slovensko An-m T . , . gleška Slovni- ca, Tolmač in An$l. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. a. KUBELKA, 5 38 W. US St.. New York. N. Y. Pišite po cenik knjig! Aks hočeš dobro naravno vino piti, oglasi se pri JOS. BERNARD-U 1903 Bln* Island Av*. Telefon Censl 842 CHICAGO Pri njemu dobiS najbolj» kalifornijska in importlrana vina. Najbolji* in najfinejše obleke ■o po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Prehlajenja se lahko isnebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj • "p,un Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo ne lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 26 centov steklenica, treba pa j« pa«iti na to, da je varstvena inamka * sidrom na kartonn in na it*kl*niei Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sfco- Se priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Ghicagv Leopold Saltiel in «tTUaik Auto Pkoft* 6006. Office Phone liáis 6065 Residues Pho®e Irwfag 417« TOAD: «7 METROPOLITAN BLOCK Birmom* ogel Mtmáolpk U La Stanovanje: 1217 HALO! HALO! Kam paf — N* sveše piro ia «s«» dobrega vina k Frank Mladiču 1832 S. Centre Av*. tam se bomo imeli po domaše." NJ To je pogovor • ceste, ki priéa e m* jem saloon a. Frank Mladič, 1832 S. Centre Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik aa notranje bolezni > } in ranocelnlk. A?!ia7,li.4km,p*4#k*TÄ brexnlaéno—i f¡~ J®J« «davil», 1994-96 Sine Islaas tis ™ .Za ^ 1 *>1 ?JS« • ,Teé€r- I"»» Okieef» boiniki naj piftdo elovsildL Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St.. TWi »•», fort Uni pri [Muta no U Salle. Ill podrejene pljnfte