ČRNCHBELEM -N.___ GLASILO CASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA—DNEVNIK Leto XII. 15. marca 1976 Številka 3 JUBILEJNO LETO Kolektivni poslovodski organ ocenil dejavnost obeh temeljnih organizacij združenega dela v minulem letu, hkrati pa sprejel naloge, ki naj bi nam bile vodilo v letošnjem letu, ko LP praznuje 70-letnico obratovanja v zgradbi ob Poljanskem nasipu. Ljubljanski dnevnik pa 25-letnico izhajanja prostorih ob Poljanskem nasipu. Prav ta dva jubileja bomo skušali povezati in pripraviti čim bolj primerno obeležje obletnic, ki sta za obe TOZD častitljivi. Slavnostna številka Dnevnika, izročitev namenu nove časopisne tehnike, pro- Prva letošnja seja kolektivnega poslovodnega organa je bila namenjena predvsem oceni dejavnosti obeh temeljnih organizacij združenega dela (Ljubljanski dnevnik in Ljudska pravica) in pa nalogam, ki naj bi nam bile 'jodilo v letošnjem letu. V tej številki posebej objavljeni rezultati kažejo, a J® na^e združeno podjetje v celoti sicer dobro poslovalo, s tem pa seveda ni rečeno, da bo tudi letos tako. Ne bo namreč lahko krmariti skozi pogoje, ki nam jih krojijo zahteve in možnosti tržišč, tako v pogle-du tiskarskih uslug kot časopisne dejavnosti. Najbrž smo si vsi edini, daje naš poslovni uspeh v veliki meri odvisen od usklajenosti delovanja znotraj našega združenega podjetja. Le v tem pogledu smo doslej še premalo naredili. Ustanovili smo sicer koordinacijske skupine, toda za zdaj je zaživela in tudi s polno zmogljivostjo delovala le skupina za časopisno dejavnost, nedelavne Pa so bile skupina za komercialno dejavnost, za investicijski razvoj in za spi0šne službe. Za to so bili tudi objektivni vzroki, toda kolektivni Poslovodni organ je sprejel sklep, a se morajo te skupine sestati v roku enega meseca in se tudi že dogovoriti za letošnjo dejavnost. To isto velja tudi za osrednji delavski svet in pa za družbenopolitične organizacije, ki so sicer zno-raj TOZD zelo aktivne, ni pa opaziti skupnih akcij, te pa bi bile predvsem v letošnjem jubilejnem e u še posebno pomembne. Lju-janski dnevnik praznuje letos -letnico izhajanja, tiskarna Ljud-e Pravice pa 70 let obratovanja v slava, srečanje obeh delovnih kolektivov in še kaj, naj bi obogatili naš jubilejni koledar. Že v bližnji prihodnosti bo spričo modernizacije naše proizvodnje prišlo tudi do nekaterih sprememb v organizaciji proizvodnje (v uredništvu in časopisnem oddelku tiskarne), kar pa je seveda v veliki meri odvisno tudi od usklajenega dela. O tem in o pripravah našega skupnega srednjeročnega programa bo kolektivni poslovodni organ razpravljal in sklepal na prihodnji seji. SKUPNA VLAGANJA L0 IN LP Ljubljanski dnevnik in tiskarna Ljudska pravica sta se dogovorila, da bosta skupno vlagala sredstva v razvoj. Gre za namensko vlaganje sredstev za nabavo nove rotacije in za tehnično izpopolnitev obrata Ljudske pravice. Kot nam je povedal Drago Bitenc, pomočnik direktorja LD, bo Dnevnik v prvi tranši dal Pravici 3 milijone dinarjev, kasneje pa bomo vložili še okoli 5 do 8 milijonov dinarjev. Tako bi do leta 1978 zbrali predvidoma sredstva za nakup nove rotacije, do tedaj pa bi, po Bitenčevih besedah, denar uporabljali za tehnično izpopolnitev obrata Ljudske pravice. S tem, v zvezi bosta Ljudska pravica in Ljubljanski dnevnik podpisala dolgoročno pogodbo o sodelovanju in razvoju obeh TOZD. Za sodelovanje smo se odločili že pri snovanju srednjeročnega razvoja Dnevnika in Pravice. Dnevnik si bo tako zagotovil predvsem tehnično bazo za tisk obeh časnikov, mimo tega pa bomo zagotovili tudi hitrejši in kakovostnejši tisk. Če vemo, da danes natisnemo 14.500 izvodov časnika na uro, da pa bi jih z nakupom nove rotacije vsaj 25.000 na uro, potem verjetno ni treba posebej poudarjati smotrnosti takšne odločitve. BILANCA OZD PRAVICA — DNEVNIK D7nV ^>rav^ca~Dnevnik je v letu 1975 doseglo prek dvajset starih milijard realizacije. Celotni dohodek ^ u kakor tudi za obe TOZD kaže spodnja tabela, kije sestavljena zaradi boljše preglednosti v tisočih Tiskarna LP Dnevnik ČTP Pravica— Dnevnik Celotna realizacija elotno realizacijo sestavljajo 129.062 75.819 204.881 materialni stroški 72.243 52.995 125.238 amortizacija 7.401 1.000 8.401 dohodek Dohodek je bil razdeljen za 49.418 21.824 71.242 Pogodbene in zakonske obveznosti 6.473 2.239 8.712 osebne dohodke 32.171 14.382 46.553 ln ostanek dohodka 10.774 5.203 15.977 ** JL ZA POKRITJE IZPADA TRANSPORTNIH DOHODKOV Člani osnovne organizacije ZK Dnevnik so 1. marca obravnavali možnosti za podpis „pa-keta“ samoupravnih sporazumov za železniško in elektro gospodarstvo. Po precej burni razpravi so se člani osnovne organizacije zavezah, da se bodo na zborih delavcev zavzeli za podpis samoupravnega sporazuma o pokritju izpada dohodkov v železniškem gospodarstvu. S tem bi iz sredstev, ki so nam ostali po zaključnem računu izdvojili okoli 210.000 dinarjev. Ne moremo pa podpisati vseh samoupravnih sporazumov železniškega in elektro gospodarstva, ker bi morali v tem primeru izdvojiti okoli 600.000 dinarjev. Ob sprejetju zaključnega računa smo že podpisali samoupravni sporazum za financiranje krajevnih skupnosti in za gradnjo doma za medicinske sestre ter študentskega doma v Ljubljani, nadaljujejo pa tudi s prispevanjem sredstev na podlagi samoupravnega sporazuma za uresničitev 10-letnega programa gradnje cest v Ljubljani. Poleg tega so člani osnovne organizacije opozorili, da lahko tako pozna in tako pripravljena politična akcija za podpis o-menjenega paketa samoupravnih sporazumov izzveni tudi kot zavora samoupravljanju. Posebej še, ker železniško gospodarstvo kljub lanskemu dogovoru ni prišlo v delovne skupnosti z natančnimi analizami svojega gospodarjenja, delitve dohodka in OD. Zato bi bilo nujno, da se v železniško in e-lektrogospodarstvo uvede družbena kontrola KAJ BO Z BONI ZA PREHRANO? Sindikalna lista za leto 1976 ki ureja tudi to vprašanje že velja, vendar se pa začne uveljavljati z dnem in na način ko in kakor se o tem odločijo udeleženci samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. Po veljavni sindikalni listi je mogoče izplačevati do 250 dinarjev, kar je namenjeno za organiziranje prehrane s ciljem, da bi vsak delavec med delom dobil topel obrok. Ljubljanski dnevnik je v imenu delavcev (prek sindikata) vložil prošnjo, naj bi izplačevali najvišji možni znesek delavcem v denarju, ker sedaj še ni mogoče zagotoviti prehrane v menzi. Zakaj ne? Vzrokov je več. Najprej je poudariti, da imajo nekatera podjetja in tudi organizacije neprimerno boljše pogoje za tak način prehranjevanja. So modernejše, imajo že zgrajene obrate družbene prahrane. Tam ni nobenih težav in je regresiranje prehrane delavcem smotrno in za večino sprejemljivo. Ljubljanski Dnevnik, pa tudi Cankarjeva založba bi lahko, seveda s privoljenjem tiskarne Ljudske pravice, organizirala prehrano v prostorih menze v Ljudski pravici. Ti prostori pa za tako število delavcev niso primerni in tudi hrana v njih ni najboljša. Ljudska pravica ima za svoje delavce bone, kijih lahko uporabijo, sicer pa so cene previsoke in hrana, vsaj včasih, ne dovolj kvalitetna. Pri obrokih niso enaka merila, tako da včasih servirajo dva kosa mesa namesto enega, seveda za isto ceno, verjetno glede na simpatijo in po „podobnih“ kriterijih. Končno pa bi bili z organizacijo primerne prehrane nesorazmerno veliki stroški (adaptacije, zadostitev sanitarnim in drugim pogojem). Poleg tega narava dela (terensko delo, nujna navzočnost ob določenih urah itd), onemogoča vsaj polovici delavcev prehranjevanje v menzi. Kaj torej storiti? Vložili smo prošnjo na občinski svet ZSS, ki bo po mnenju RO pa ustreznega sindikata ali ugodil prošnji za izplačevanje bonov ali ne. Ne glede na rešitev te prošnje, pa bo verjetno treba iskati možnosti za or- BILANCA TOZD TISKARNE LP ZA LETO 1975 ZMEREN POSLOVNI USPEH Gospodarjenje tiskarne je bilo v letu 1975 kljub težavam, ki so se pojavile zaradi stabilizacijskih ukrepov, uspešno. Ugoden poslovni uspeh kažejo naslednji podatki: celotni dohodek se je povečal od 94 milijonov 69 tisoč v letu 1974 na 129 milijonov 62 tisoč v letu 1975, kar je povečanje za 37 %, porabljena asredstva so porasla od 55 milijonov 148 tisoč na 74 milijonov 475 tisoč ali za 2 odstotka manj kot celotni dohodek, doseženi dohodek od 36 milijonov 456 tisoč na 49 milijonov 417 tisoč, kar je za 30 odstotkov več in ostanek dohodka od 6 milijonov 940 tisoč na 8 milijonov 268 tisoč ali za 19 odstotkov. Dejansko izplačani osebni dohodki so se povečali za 37 % od 23 milijonov 347 tisoč na 32 milijonov 88 tisoč, poprečni osebni dohodek na zaposlenega seje dvignil od dinarjev 2.886,13 na 3.656,15 ali za 26,7 %. Delež za sklade podjetja pa se je povečal za 15 % od 6 milijonov 940 tisoč na 7 milijonov 979 tisoč. Lani je tiskarna začela pomembno in obširno rekonstrukcijo opreme v vrednosti okoli 30 milijonov dinarjev. Sem sodi kompletna oprema za foto stavljenje, ki bo postopoma zamenjala sedanji sistem IBM, obnova linotype stavnice, zamenjava stare opreme v knji-gotiskarski strojnici, povečanje obsega ofsettiskarskih strojev SOLNA, dopolnilna oprema za ročno stavnico in knjigoveznico. Z realizacijo te investicije se bo nabavna vrednost osnovnih sredstev povečala za 40 %, iztrošenost delovnih priprav znatno zmanjšala, efekt investiranja pa se bo pokazal v naslednjih letih v boljši akumulativ-nosti poslovanja. Zaloge obratnih sredstev je tiskarna rabila v poprečju za 34 % večje kot v prejšnjem letu, ko so bile 34 milijonov 383 tisoč, v letu 1975 pa 46 milijonov. Zaloga materiala se je povečala za 17 %, kar je realno v primerjavi s porastom cene surovinam in v primerjavi z večjim obsegom proizvodnje za 36%. Povečale pa so se predvsem terjatve do naših kupcev in to kar za 49 %. Lani so bili kupci dolžni povprečno 23 milijonov 448 tisoč, v prejšnjem letu pa 15 milijonov 770 tisoč. Splošna nelikvidnost, ki se je nadaljevala tudi v letu 1975, je prizadela posebno nekatere naše kupce s področja založniške in časopisne dejavnosti. Za financiranje osnovnih sredstev in zalog obratnih sredstev je tiskarna rabila lastna in tuja sredstva. Obseg tujih sredstev se je povečal za 2 % več kot lastna sredstva, ker smo najeli inozemske komercialne kredite za nakup opreme iz uvoza. Stanje teh kreditov na dan 31. 12.1975 je bilo 4 milijone 465 tisoč. Če upoštevamo še druge dinarske kredite za o-snovna in obratna sredstva, znašajo vsa kreditna sredstva skupaj 16 milijonov 532 tisoč. Anuitete za te kredite so za leto 1976 predvidene v višini okoli 8 milijonov. Za fina- ganizacijo prehrane v hiši in z lastnimi sredstvi. Občinski sindikat nam je, že poslal vprašalnik, na podlagi katerega bo ugotovil potrebe in nato odločil. ciranje so na razpolago amortizacijska sredstva v predračunski vrednosti 10 milijonov 500 tisoč. Obseg proizvodnje smo povečali po fizičnem obsegu le za 1 %, po vrednosti pa za 36 %. Največji porast proizvodnje je pri knjigah in sicer po vrednosti za 93 %, zaradi podražitve osnovnih surovin, večje zahtevnosti dela in podobno. Planirani obseg proizvodnje po količini ni bil dosežen za 26 ton, po vrednosti pa je presežen za 10 milijonov 662 tisoč ali za 9 %. Tiskarna je tudi v letu 1975 delala za izvoz, kar je pogoj za zagotovitev ustreznega reproma te riala iz uvoza. Devizni priliv znaša v letu 1975 288.790 dolarjev v letu 1974 255.988 dolarjev ali za 13 % več. Planirani obseg izvoza 470.000 dolarjev nismo uresničili za 181.210 dolarjev, ker je angleški kupec zaradi restrikcije uvoza limi- tiral svoja naročila. Delovna sila se je povečala za 4 % od 480 delavcev na 498. Možni delovni čas je bil izkoriščen le z indeksen 102,7 nadurnega dela je bilo manj za 7 %. Za osebne dohodke smo v letu 1975 namenili 32 milijonov 88 tisoč. Glede na samoupravni sporazum naše dejavnosti bi jih lahko še 1 milijon 899 tisoč, ker pa smo osebne dohodke po resoluciji presegli, jih nismo smeli izplačati. Pogoji resolucije veljajo tudi v letu 1976, zato bomo morali, če hočemo imeti višje osebne dohodke, naše delo usmeriti predvsem v u-stvaij anje boljših rezultatov z večjo produktivnostjo, z boljšo organizacijo dela, večjo izkoriščenostjo delovnih kapacitet in z večjo delovno disciplino. Družbeni standard delavcev smo iz dohodka razporedile milijon 430 tisoč, kar je za 30 % več kot v prejšnjem letu. Od skupno razpoložljivih sredstev v letu 1975 2 milijona 713 tisoč smo porabili polovico sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ostalo polovico pa za splošno porabo. Kupili smo 5 novih stanovanj v soseski BS—III/Stožice, ki bodo vseljena v letu 1976. Za reševanje stanovanjskih problemov smo dali delavcem posojilo v znesku 346 tisoč, v banki pa namensko vezah 170 tisoč dinarjev. OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V JANUARJU 1976 Povprečni mesečni osebni dohodek 3.816,00 dinarjev. V ročni stavnici je bil povprečni osebni dohodek 3.424,70, v strojni stavnici 4.515,80, časopisni enoti 5.367,00, klišarni 3.804.65, knjigotiskarski strojnici 3.460,75, fotografiji 3.812,35, litografiji 3.357,20, knjigoveznici 2.666,40, mehanični delavnici 4.477,85 in v režijski grupi 4.186,60. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.811,45, najvišji pa 10.131.65. PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU FEBRUARJU 1976 Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 5.777,04 dinarjev. V redakciji je bil povprečni osebni dohodek 6.927,62, v BEP 5.818,60, IBM 4.562,36, pravnik ZP 7.143,50, v splošnem oddelku, računovodstvu in analitskem oddelku 5.362,72, v prodajnem oddelku 5.350,82, naročninskem oddelku 4.325,00, v ekspeditu 5.146,21, v adremi 3.945,88, v podružnicah 5.274,44, šoferji pa so prejeli 5.586,38 dinarjev povprečnega osebnega dohodka. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.369,30 dinarjev (snažilka) Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 11.675,20dinarjev(glav-ni urednik) VELIKO GRMOVJA — LE EN ZAJEC Kako bo LD poravnal poleg zakonskih obveznosti tudi obveznosti iz naslova samoupravnih sporazumov Je že tako, da mora gospodarstvo vsake toliko časa (če ne kar vseskozi) zategovati pasove in se odrekati marsičemu — v korist vseh. V tem — splošnem stavku, ki nič ne pove — tiči veliko grmov pa le en zajec. Za kaj gre? Tudi LD, kot še kdo (na tisoče delovnih organizacij v republiki), ima poleg vrste zakonskih obveznosti tudi obveznosti iz naslova samoupravnih sporazumov. Naše obveznosti so, mimo prispevka za 10-letni program cest v Ljubljani, po novem tudi prispevek za krajevne skupnosti, dom medicinskih sester v Ljubljani in prispevek za pokrivanje izgub v železniškem gospodarstvu v letu 1975. USPEŠEN ZAKLJUČEK POSLOVNEGA LETA TOZD DNEVNIK LETOS PRED NOVIM VPRAŠANJEM Kako kreditirati naročnike in si tako zagotoviti stalne odjemalce? — Poslovno leto smo zaključili s 75,819.000 din in brez dolgov V preteklem letu smo dosegli določeno uspehe. Povečali smo dohodke od naklade rednega Dnevnika za 36 odstotkov ter Nedeljskega za 41 odstotkov, s čemer se je povečal tudi celotni dohodek na 75,819.000 din ali za 33 odstotkov glede na lansko realizacijo dohodka. V tem seštevku je upoštevan tudi povečan dohodek od oglasov, ki je narasel za 19 odstotkov, dohodek IBM, ki se je povečal za 76 odstotkov, regres za roto papir pa se je povečal za 5 9 odstotkov. Naše obveznosti do krajevnih skupnosti, povedane v dinarjih, znašajo 51.900 din, za medicinske sestre (kar narekuje zakon) 43.146 din, za ceste pa moramo dati za 1974. leto 176.975 din in za 1975. leto 139.030 din. To vse skupaj znese okoli 411.000 din. Poleg tega bomo prispevali še 210.000 din za pokrivanje izgub na železnici. Veijetno bi bilo treba razložiti, zakaj moramo prispevati v tem letu 196.975 din za ceste iz leta 1974. Zato, ker teh sredstev nismo rezervirali v lanski bilanci. Rezervirali Pa jih nismo zato, ker smo za ta prispevek zvedeli šele sredi leta, ko smo sredstva že razporedili. Seveda so v zvezi s temi prispevki zanimive nekatere druge ugotovitve. Ostanek dohodka LD se zaradi vseh prispevkov zniža za 625.000 din in bomo razpolagali le s 3,615.000 din namesto s 4.240.000 din ostanka dohodka deta 1974 je imel LD 5,050.000 4in ostanka dohodka). Če gremo dlje, potem moramo povedati, da smo dokaj nesmotrno razdelili sredstva. 2,000.000 din smo namreč namenili v sklad skupne porabe (1500.000 din za stanovanjski sklad in 500.000 din za druge potrebe) 436.000 din gre v rezervni sklad in le 1.397.000 din v poslovni sklad (leta 1974 smo namenili Za Poslovni sklad 2,700.000 din). Zmanjševanje vlaganj v poslovni sklad pomeni izpad investicij, zmanjšanje kreditov kupcem, manj vlaganj v obratna sredstva. Trditev o naši „nesmotrnosti“ •j®. z8°lj pogojna, saj Delavski svet, “ Je dvignil roke za 1,500.000 din redstev, ki so oročena v LB, v tis-em trenutku ni vedel (pa tudi Predvidevati ni mogel), da bodo ase obveznosti v obliki prispevkov Sporazumov ali zakonsko dolo- nlh — tako narasle. Kakorkoli že, srečamo pa se ob koncu Za TOZD in teijajo prispevke, bi radi položili na dušo, da svojo akcijo uskladijo in se pojavijo s paketom sporazumov. Le tako bodo TOZD (tudi LD) lahko „stroške" načrtovale. Vsem nam pa bi položil na srce le eno — v tem trenutku dajemo za socialno (stanovanja) več denaija kot pa znaša celotni poslovni sklad LD. O tem velja pri oblikovaju samoupravnega sporazuma o merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj in posojil biti še posebej previden in ustvariti pametno ravnovesje, ki ne bo ogrozilo našega normalnega življenja. Pozornost kolektiva moramo zato nujno usmeriti predvsem k tem problemom in mnogo manj k „ogorčenju“ zaradi prispevkov, bodisi železnici, bodisi medicinkam." Naš zajec tiči edinole v tem grmu, v drugih ga ni. Po razporeditvi celotnega dohodka na materialne stroške in amortizacijo, nam je ostal dohodek v višini 21,824.000 din, ki smo ga razdelili na osebne dohodke v višini 14,593,000 din (za 46 odstotkov več kot predlanskim ter na pogodbene in zakonske obveznosti, tako da je ostal ostanek dohodka v višini 4,244.000 din. Ostanek dohodka smo za sedaj rezervirali za naslednje prispevke, za katere smo podpisali samoupravne sporazume: za ceste, za dom medicinskih sester ter študentske domove in za krajevne skupnosti v višini 411.000 din. Za rezervni sklad smo namenili 436.000 din, ali 25 odstotkov več kot lani. Za stanovanja smo dali milijon in pol din, za sklad skupne porabe pol milijona din, v poslovni sklad pa smo dali 1,397.000 din. Ob tem pa velja še povedati, da so dolžniki dolžni za okrog 8,5 milijona din, kar je tudi ustvarjeni, toda neplačani dohodek, ki pa ga nismo uspeli dobiti niti prek obvezne splošne porabnave. Nekaj tega denarja bomo verjetno sicer dobili v zdajšnji prisilni poravnavi. SLAVKO DRL J E Glede na slabo likvidnost organizacij združenega dela, ki se bo v letošnjem letu prej poslabšala kot izboljšala, zlasti ob uveljavitvi zakona (s 1. aprilom) o obvezni poravnavi računov v osmih dneh, pa lahko tudi mi pričakujemo težavnejši položaj v prodaji časopisov predvsem pa oglasnega prostora. Zaradi tega bo nujno treba razmišljati, kako kreditirati tiste naročnike Dnevnika, ki zaradi različnih izplačilnih dnevov osebnega dohodka ob pobiranju naročnine, ki bo morala biti prav tako poravnana v osmih dneh po preteku roka, ne bodo imeli denarja za poravnavo naročnine, kot tudi tistih naročnikov oglasnega prostora, ki so z nami sklenili dolgoročnejše aranžmaje, njihovi oglasi pa morajo biti objavljeni v točno določenih rokih, ne glede na to, ali imajo tedaj naročniki tudi denar za tak oglas ali ne. Gre torej za neke vrste premostitveno kreditiranje, ki ga naj bi odobraval Dnevnik iz svojega poslovnega sklada svojim stalnim naročnikom. Če pa hočemo to akcijo tudi izvesti, bi morali povečati poslovni sklad za približno 2,200.000 din do 2,500.000 din. Tako bi si zagotovili svoje stalne odjemalce, ne glede na njihovo trenutno nelikvidnost. u; z „grmi in z zajcem" ai^1’ ki jih namenjamo v obliki ali ?ev™v’ ne gre tarnati. V takšni 7r_ ru8ačni obliki se bo ta denar Sr ,Va vrnil k nam — če ne nepo-n;u n