*■ a^žafc^^afe^ kj \* Tsloradba v petrazrednih in manj kot petrazrednih ljudskih šolah. Po učnih načrtih priredil Franc Brunet, c. kr. učitelj telovadbe na višji realki. Podrobni učni načrt za petrazrednice priredil Jakob Furlan, mestni učitelj v Ljubljani. V Ljubljani 1900. —. Založil pisatelj. X']/y Telovadba v petrazrednih in manj kot petrazrednih ljudskih šolah. Po učnih načrtih priredil Franc Brunet, c. kr. učitelj telovadbe na višji realki. Podrobni učni načrt za petrazrednice priredil Jakob Furlan, mestni učitelj v Ljubljani. “V 1900. Založil pisatelj. g> -. G) Pridržujejo se vse pravice. G g; Natisnil A. Klein & Cbmp. v Ljubljani. Predgovor. Razmere na slovenskih ljudskih šolah so me po večletnem opazovanju uverile, da na njih ni dobro pre- skrbleno za telovadni pouk. Na kmetih ni telovadnic in orodja, po mestih so pač telovadnice z orodjem vred, ali učitelj uči nemški, ali si pa sam skuj učni jezik. Ce je učitelj prinesel z učiteljišča sploh kaj lju¬ bezni do telovadbe, mora še to izgubiti ob takih raz¬ merah. To in pa želja, ki mi jo je izreklo učiteljstvo, naj spišem po učnih načrtih telovadbeno knjigo za učitelje, me je napotilo, da sem spisal to delce, ki naj bi pomoglo omenjenim žalostnim razmeram in ustre¬ zalo telovadbnemu pouku na slovenskih ljudskih šolah. Delo je bilo težavno. Težko sicer ni, telovadbeno snov razrediti v to svrho; med Nemci in Cehi je knjig te vrste v obilici, a lahko ni kaj takega storiti v slo¬ venskem jeziku. Mlada sicer ravno ni telovadba med Slovenci; goji se že okoli 40 let v sokolskih društvih, in tudi dvoje pomožnih knjig je izšlo za ta društva. Vendar lahko trdim, da je bila telovadba do zadnjega časa le razmeram prikrojena brez pravega sistema, in dalje trdim še to, da so bile knjige spisane glede vaj brez 1* 4 temelja in brez metode, seveda tudi nepopolne v terminologiji. Vkljub temu pa pri društveni telovadbi ni moči zanikati napredka. Veliko slabše pa je s telovadbo v šolah. Na deških ljudskih šolah je pač kolikor toliko predpisana, a nemški učni načrt je bil še le lani poslovenjen; na srednjih šolah se uči telovadba nemški, in na učiteljiščih, odkoder bi morali prihajati učitelji vešči telovadbeni terminologiji in poveljevanju, je pouk zopet nemški. Ni se torej čuditi, da do danes še nimamo od temeljnih do najbolj razvitih vaj popolne in enotne terminologije in enotnega poveljevanja. Precej let že delujem, kolikor mi pač dopuščajo razmere, v to svrho in ob vsej skromnosti lahko rečem, da ni ostalo to delo brez sadu v slovenski telovadbi. Upam, da se mi je tudi posrečilo, s to knjižico postaviti temelj slo¬ venski telovadbeni terminologiji in enotnemu povelje¬ vanju, vsaj na ljudskih šolah. Pri tem sem uporabil, kar je bilo porabnega, iz dosedanje telovadbene literature, a zraven se na¬ slanjal na Cehe in Hrvate. Vendar mi je bilo prvo pravilo, rajši rabiti slovenski izraz kakor tujega, če be¬ seda, ki je tujemu podstava, ni razumljiva, ali sicer v slovenščini razumljiva, pa vendar druzega pomena. Pri poveljevanju sem uvedel za povelj n o be¬ sedo večinoma vclevnik druge osebe v ednini, ker sem prepričan, da je slovenskemu poveljevanju naj- prikladnejši. Kajti prvič ima naš jezik premalo eno- zložnih besed, drugič ni velevnik nič novega; primeri sploh rabljivo povelje »stopaj«. Vem, da se bo temu in onemu učitelju izpo- četka zdel marsikak izraz neroden, ali skoro sc mu bo privadil in sam se bo čudil dozdevni tcžkoči; o tem 5 sem se sam prepričal kot praktičen učitelj. Pri¬ pomniti še moram, da so slovenski učenci ložje raz¬ umeli slovensko terminologijo, kakor nemški učenci nemško. Prepričan, da je nam Slovencem kaj težko ustreči, ker ima vsak zase trdno vero, da je sam najboljši filolog, sem stopil v dotiko z ljubljanskimi učitelji. Ko so bili ti po nasvetu prof. Levca lani izvolili enketo, ki naj pregleda Furlanov »Podrobni načrt telovadbe za petrazrednice«, ter tudi mene povabili kot strokov¬ njaka, se je dosegla glede terminologije in povelje¬ vanja popolna složnost, in sklenilo se je po mojem na¬ svetu, natisniti Furlanov podrobni načrt kot dodatek v tej knjigi. Upati je torej, da se bodo temu pridružili tudi drugi učitelji v prospeh slovenske telovadbe. Razreduje snov, sem se držal ministerskega načrta za ljudske šole, ker se načrti za posamezne kronovine ne ujemajo popolnoma. Vendar sem moral pri posa¬ meznih razredih marsikaj dodati, da ustreženi zahtevam, ki jih navajajo učni načrti za manj kot petrazredne šole. Zato sem dal v knjigi ponatisniti načrte; v oklepih pridejana števila kažejo na dotične vaje. V če¬ trtem in petem razredu je snov obdelana ne glede na to, ali je pouk razdeljen v eden ali dva oddelka; uči¬ telj pač sam lahko izbira, kaj je primerno za nižjo in kaj za višjo stopnjo. Furlanov dodani podrobni načrt naj se smatra kot vzgled, kako naj si učitelj razdeljuje snov na po¬ samezne mesece, da doseže predpisani smoter. Seveda, različne razmere, različni učenci zahtevajo tudi dru¬ gačno razdelitev. Ker se telovadba uči na učiteljiščih le nemško, in se morajo učitelji pri nje poučevanju ravnati večinoma po nemških knjigah, zato se mi je 6 zdelo potrebno sestaviti slovensko-nemški in nemško- slovenski seznam ek vseh izrazov, kar jih je v tej knjigi. Vsem, ki so me pri mojem delu podpirali, iz¬ rekam najtoplejšo zahvalo. Dal Bog, da bi delo tako pospešilo telovadbo, kakor si želi pisatelj! V Ljubljani, meseca marca 1900. Knjige, ki so pisatelju služile pri prireditvi. Wilhelm Buley u. Karl Vogt: »Das Turnen an der Volks- und Biirgerschule.« Wien 1893. Franz Zdarsky: »Das Schulturnen an Volks- und Btirgerschulen.« Wien 1895. K. H. Quietmeyer: »Turnubungen ftir mehrclas- sige Knabenschulen.« Hannover 1890. M. Zettler: »Ordnungsiibungen.« Wien, Leipzig 1897. Franz Kreuz: »Bevvegungsspiele.« Graz 1892. Bollinger-Auer: »Bewegungsspiele ftir Madchen.« Ztirich 1894. »Nauk o telovadbi.« Izdala »Matica Slov.« 1869. A. S. Loffler: »Gimnastika za učitelje pučkih učiona i učiteljske pripravnike.« V Zagrebu 1879. Franjo Bučar: »Gimnastika za pučke škole.« Zagreb 1895. V. Bešt’ak: »Telocvik pro školy obecne a me- št’anske.« V Fraze 1895. Josef Klenka: »Telocvik pro školy obecne, me¬ ščanske.« V Fraze 1898. Smoter telovadbe in navodila pri nje izvajanju. Smoter telovadbi je, da ustvarja ravnotežje med razvijanjem duha in telesa. Kakor se uri duh v šoli, pridobivaje si raznih znanosti, v isti meri mora biti mlademu človeku dana prilika, da si krepi in uri telo, v katerem biva duša in duh. A to ni vse. V boju za obstanek je treba človeku istotako znanosti in vednosti kakor telesne krepkosti in spretnosti; a končno tudi nravnosti in čvrstega značaja. To vse se more doseči le z dobro odgojo. In ravno telovadba ima veliko od- gojilne moči. Kakor nam po eni strani ohranjuje in krepi zdravje ter vzbuja živne krepkosti našega telesa, prav tako nam po drugi strani budi srčnost, pogum, prisotnost duha, brižnost in veselo tvegost za dosezanje dobrih idej. Se li ta smoter telovadbe doseže ali ne doseže, to se pri pouku večinoma ravna po učitelju, to je po pravem izvajanju telovadbe. Navesti hočem torej nekaj navodil, katerih vesten učitelj, vnet za blaginjo mladine, ne sme puščati v nemar. Telovadna ura je tako važna kakor vsaka druga učna ura. Učitelj naj se pripravlja zanjo tako vestno kakor za vsako drugo, pouk v telovadbi naj se vrši z isto pozornostjo in z istim naporom kakor pri drugih 8 predmetih. Zato je treba, da si učitelj vso vadbeno tvarino predela zase in si jo osvoji docela. Prava raz¬ delitev tvarine na učne ure mu potem ni težka, izva¬ janje samo mu je ložje od dne do dne. Telovadba naj bo zanimiva, vesela, a vendar bodi disciplina pri njej vzorna. Učenci morajo od začetka spoznati, da je pouk v telovadbi tako resen in važen kakor pouk v drugih pred¬ metih. Vadijo naj se gledati na spretnost, urnost, na moč in lepoto, ki se kaže pri vajah, da dobivajo ve¬ selje do teh stvari, ne pa do navadnih otročjih ne¬ umnosti. Učitelj jim vsako uro pokaže kaj novega, a kar mora ponavljati, naj vpleta v nov vzpored. Redovne vaje se vežejo s prostimi, da so bolj zanimive in vesele. Iz primerov, navedenih na koncu I., II. in III. razreda v tej knjigi, je lahko razvideti, kako naj se vežejo proste in redovne vaje, katere so bistvene, katere ne, kako naj se ponavljanje starih vaj vrsti z novimi. Telovadnih iger nikakor ni zanemarjati. Igre so telovadbi prava zabela; a tudi v igri naj se ne po¬ zabi red in dostojnost. Učenci naj se vadijo, da se strogo ravnajo po igralnih pravilih; učitelj naj jim po¬ daja malo iger, a teh naj se nauče vsi. Učitelju ne sme zadostovati, da vaje pozna, mora jih tudi vzgledno kazati in jih dobro zapovedovati. Učitelj se mora torej dobro pripravljati in se tudi sam vaditi. Dobro povelje ima dva dela: napoved in po¬ velj no besedo. Napoved opiše vajo kratko in do¬ ločno, poveljna beseda zahteva, naj se vaja izvrši. Po- veljna beseda je navadno velevnik glagola, ki označuje gibanje, ali pa števila 1, 2, 3 i. t. d., ki se izrekajo po 9 besedi »vadi«. Naglasiti se mora zadnji zlog. Med na¬ povedjo in poveljno besedo se malo prestane z glasom. N. pr. »Lakti kvišku — dvigni!« V navedenih primerih so naglašeni zlogi poveljnih besed natisnjeni z de¬ belimi črkami. Ta navodila naj zadostujejo. Kako naj se učitelj vede o vsaki priliki, to ga uči izkušnja in trdna volja, da doseže zgoraj omenjeni tako lepi smoter telo¬ vadnega pouka. I. razred. (Prvo šolsko leto.) A. Redovne vaje. Tvoritev vrst in vadba v njih. 1. Čelna vrsta se tvori, ako postavi učitelj naj¬ večjega učenca 4 korake od obeh sten kota v telo¬ vadnici in vštric njega vse druge učence po velikosti tako, da stoje v ravni črti, obrnjeni s hrbtom proti dolgi steni. Prvi učenec na desnem krilu se imenuje desni voditelj, prvi na levem levi voditelj. Obrazec l. Levo krilo 12 11 10 9 8 7654321 desno krilo. Učenci morajo stati toliko vsaksebi, da lahko mahajo z laktmi naprej in navzad, ne da bi se zade¬ vali: čelna vrsta je sklenjena. Ce je telovadnica za eno vrsto prekratka, se postavijo učenci v 2, 3, 4 čelne vrste, 2—4 korake vsaksebi; manjši učenci stoje pred večjimi. 2. Bočna vrsta se tvori, če se ustopijo učenci drug za drugega po velikosti. Prvi učenec je sprednji voditelj, zadnji učenec zadnji voditelj. 11 Obrazec 2. V sklenjeni bočni vrsti stoje učenci vsaksebi za dolžino spodnje lakti. 3. Nastop in uravnava. Prva vaja v vsaki telovadni uri je nastop v čelno vrsto. Zapove se: »Nastop!« Ko se učenci uvrste s prostim ustopom, se jim zapove: »Pozor!« Na to po¬ velje se ustopijo v navadni ustop. (Glej proste vaje.) Učitelj uravna mirno stoječe učence tako, da so vse pete in rame v isti črti, potem začne vaditi uravnavo. Pri tem postavi desnega voditelja (krilnika) 1,2 ali več korakov naprej ali navzad in zapove: »Na desno — se uravnaj!« Učenci stopajo naprej (navzad), glavo okre- nivši na desno, da pridejo v smer voditeljevo. Raz¬ loži se jim, da so uravnani, ako vidi vsak le malce vrsto; če je vidi preveč, stopi navzad, če premalo, naprej. Bočna vrsta je uravnana, ako vidi vsak samo svojega sprednjika. Uravnava se vadi tako, da postavi učitelj prvega (prvca) 1, 2 ali več korakov vstran na levo ali desno. Na povelje: »Po prvem — se uravnaj!« se uvrste vsi za prvca, oddaljeni za dolžino spodnje lakti. Takisto se uravnava po sredincu. — Učenci se morajo navaditi, da se hitro in dobro uvrste, seveda tudi uravnajo. Zato naj jim učitelj večkrat zapove, da se razidejo, in da potem zopet nastopijo. Pri tem naj si zapomnijo stojišče v obče in vsak svoje, posebno svoje Strance, sprednjike in zadnjike. Na povelje: »Razstop!« se razidejo, na: »Nastop!« se mirno uvrste v napovedano vrsto. 4. Čelni krog ali krožna čelna vrsta se napravi iz čelne vrste na povelje: »V čelni krog — stopaj!« 12 Učenci stopajo, držeč drug drugega roke, od sredinca na obe strani navznotraj, dokler se voditelja ne združita. Obrazec 3. 7 < - r> Oi d- o 6 3

H-1 >■—I < < s p „ « v « v o ►u p Čelni steber. Obrazec 8. 1111 I. tropa 2 2 2 2 II. * 3 3 3 3 III. » 4 4 4 4 IV. » 5 5 5 5 V. » - d B < * * « cZ P * * O. '-' Ročni steber. 8. Iz čelne vrste se napravi čelna proga, ako se s štetjem razdeli v 2, 3, 4 itd. enakoštevilne vrste tako, da učitelj zapove: »V četvorice, petorice itd. od desne — štej!« Desni voditelj začne šteti, okrenivši glavo proti svojemu levemu Strancu, z eno, in vsak po vrsti od njega nadaljuje štetje do 4, 5 itd. Ko izgovori šte¬ vilo, okrene glavo zopet naprej. Po 4, 5 itd., začne na¬ stopni učenec šteti ženo. S i / l okreta na levo ali desno nastane bočna proga. 9. Tvoritev bočnega stebra iz bočne vrste se izvrši z vrst o vanjem bočnih vrst vštric. Vrst it e v nastane, ako se vrste posamezniki v vrsto, v r s t o v a n j e pa, ako se vrstč vrste v vrstni zbor. Učitelj razdeli bočno vrsto v enake dele ter jih zaznamuje s prvo, drugo itd. vrsto; potem zapove: 15 »Vrstujte na levo (desno) vštric prve vrste— stopaj!« Prva vrsta ostane na mestu, druga koraka na levi (desni) strani prve ter se postavi vštric nje itd. Istoštevilniki (tropniki) stoje vštric. Pretvoritev se izvrši s poveljem: »Razstop !«, potem: »V bočno (čelno) vrsto — nastop!* Obrazec p. Na levo vštric I. vrste. Na desno vštric I. vrste. £ j” d d 'S' > ► > S v X M rt n rtrt« 4 % 4 • 4 4 4 4 £\ 2. 2. /Z /> Vrsto vanj e. 10. Bočni steber koraka v izprevodu istotako kakor bočna vrsta, po sličnih izprevodnih črtah, a učenci morajo paziti, da so uravnani tudi vštričniki. 11. Razmak in sklep stebra. V stebru se imenuje vrsta istoštevilnikov tropa in nje vrstilci tropniki. V prvo se zapove tropam, da se razmaknejo: »Razmak za razpetje lakti na levo (desno) — stopaj!« Razun desnih (levih) tropnikov stopajo počasno, dvi- gaje lakti in gledaje na desno vsi vštričniki na levo vstran, dokler se prsti več ne dotikajo. Ko so raz¬ maknjeni, spuste lakti v veso na povelje : »Lakti — dol!« 16 Obratno se vrši razmak na desno. Ako hoče učitelj vrste (ude) razmekniti, zapove: »Na levo — kreni!« in učenci se takisto kakor zgoraj razmeknejo za razpetje lakti. Ako se naj sklene steber, stopajo učenci na po¬ velje: »Sklep čelnih vrst (trop) na desno — stopaj!« razu n desnega tropnika s stranskimi koraki polagoma na desno, dokler ni vrsta (tropa) sklenjena. Potem se zapove: »Na levo — kreni!« in učenci se sklenejo takisto kakor prej. B. Proste vaje. I. Vaje v stoji. 12. Navadni ustop. Različne načine, kako se človek opira z nogami ob tla, imenujemo ustope. Učenec stoji v navadnem ustopu, ako je ravno vzklonjen, če ima pri tem iztegnjeni koleni, sklenjeni peti, stopali v kotu 60°, prsi napete, rami navzad umaknjeni in enako visoki, lakti prosto ob straneh viseči, glavo po koncu, pogled naprej. Na povelje: »Navadni ustop!« se skušajo učenci ustopiti na nave¬ deni način. Učitelj pokaže napake in jih popravlja. Na povelje: »Odmor!« se vsak lahko ustopi, kakor mu prija; samo z levo nogo se ne sme ganiti z mesta. 13. Topot z .nogo. Na povelje: »Enkrat (2, 3krat itd.) z levo nogo — topot!« dvignejo učenci levo nogo, nekoliko upog- nivši, koleno, ter jo postavijo kolebno v prejšnjo stojo. 14. Sklepni ustop. Iz navadnega ustopa preidejo učenci v sklepni ustop, ako zasučejo stopala navznotraj, tako da se 17 palec znotraj tišči palca. Na 1! sklenejo stopala, na 2! je razmaknejo v navadni ustop. 15. ’/ 4 o kr e ta. O k r e t je zavrtaj telesa okoli dolge osi. Ako se ves krog razdeli na četrtine, imamo */ 4 okreta, '/ 2 okreta ali obrat, 3 / 4 okreta. Na povelje: »Na levo — kreni!« se okrenejo učenci z obrazom in z vsem telesom tja, kamor je kazala leva rama. Na povelje: »Na desno — kreni!« je vrtenje obratno. V začetku naj izvajajo učenci to gibanje kakor jim drago, pozneje pa, ko so si zapom¬ nili, koliko vrtenja je treba za i / i okreta, naj se vadijo, da sc zavrte pri okretu na levo na peti leve in na stopalu desne noge, pri okretu na desno pa na peti desne noge in na stopalu leve noge. Vadi se to gibanje v začetku v dveh dobah tako, da učenec na povelje: »Na levo kreni — ena! dve!« izvrši na eno vrtenje ter preloži vso težo telesa na levo nogo, desna noga pa se s prsti dotika tal, na dve sklene s topotom desno nogo z levo. Pri okretu na desno se vrši gibanje nasprotno. Ko so se učenci tega dobro navadili, se vrši to gibanje v eni dobi, a noge se sklepajo vedno s topotom. 16. Stoja na prstih in izmena z navadnim u s t o p o m. (Krčisteza nog.) Na povelje: »Na prste se— dvigni!« se dvignejo učenci pri sklenjenih petah na prste in stopala in na: »Dol!« se spuste v navadni ustop. Večkrat zaporedoma se vrši ta vaja (krčisteza) v taktu. Na povelje: »Gor! — dol!« ali: »Ena! — dve!« 17. Krčenje kolen na pol (mali počep), krčenje in stezanje (mala krčisteza kolen). Pri tem drže učenci trup iztegnjen in upognejo kolena polagoma toliko, da so kolena navpično nad 2 18 prsti. Vadi se a) s štetjem, in sicer v začetku na štiri dobe: »Krčisteza kolen vadi — 1! (dvig na prste), 2! (skrčitev), 3! (dvig na prste), 4! (navadni ustop).« Po¬ zneje sta 1 in 2=1, 3 in 4 = 2; b) v taktu: »Krči in iztezaj kolena — 1! 2! « 18. Upogibanje trupa naprej in v z k 1 a n j a n j e. Pri tem gibanju so bedra popolnoma iztegnjena, trup pa sc nagne toliko naprej, da tvori z bedri pravi kot. (Dekleta samo do topega kota.) Povelja: »Trup naprej — upogni!« »Vzkloni! ali: »Trup upogibaj na¬ prej in vzklanjaj ■— 1! 2!« 19. Upogibanje trupa vstran in vzkla- n j a n j e. V prvo se zapove: »Roke — v bok!« (ob kolke). Potem: »Trup na levo — upogni!« — »Vzkloni!« »Trup na desno — upogni!« — »Vzkloni!« Bedra so popolnoma iztegnjena, trup se upogne, kolikor se da, na levo, oziroma na desno na povelje: »Upogni!« in zopet iztegne na: »Vzkloni!« 20. Dviganje lakti. Iztegnjene lakti se dvigajo in spuščajo na vse strani, kvišku in nizdol. Položaj lakti jc d l a n s k i, ako je dlan, n a r t n i , ako je nart (hrbet) roke, palčni, kadar je palec, m e z i n č n i, kadar je mezinec zgoraj. Drže sc lakti (drža) v vesi (pobesi) spredaj, ob strani, zadaj ; v vzpetju spredaj ali zadaj, ako sta razovno pred prsmi, ali za hrbtom (seveda kolikor mogoče), v raz- p e t j u , ako sta razovno ob straneh; v višku, ako sta navpik. Povelja : »Lakti- v vzpetje naprej, v vzpetje navzad, v razpetje, spredaj kvišku ali ob straneh kvišku — dvigni! — spusti!« ali: »1! 2!« Navadno je položaj lakti pri dviganju v vzpetje palčni, v razpetje nartni. 21. -f- Krčisteza lakti. Na povelje: »Lakti — skrči!« se skrčijo lakti v laktu toliko, da se palci malone dotikajo ram. Na S križcem T~ zaznamovane vaje so deklicam prikladnejše. 19 »Lakti — iztegni!« se spuste zopet v veso. — »1! 2!« se šteje, če se vrši vaja zaporedoma. Krčisteza lakti se vadi tudi v vzpetju, v razpetju in v višku. 22. Sunek lakti naprej v vzpetje, vstran v razpetje, kvišku in navzdol. Lakti se na povelje: »Za sunek lakti — skrči!« skrčijo v laktu in roke napravijo pesti. Na daljnje po¬ velje: »Sunite obelahč — naprej, v razpetje, k višku, navzdol — suni!« iztegnejo učenci brzo in z močjo lakti na ravnost v vzpetje, razpetje itd. Zaporedoma se šteje: »1! 2!« 23. Mahanje lakti (kolebanje). Mahanje je kolebno gibanje iztegnjenih lakti. Maha se a) naprej in navzad v vzpetje spredaj in zadaj; b) kvišku in v vzpetje zadaj; c) iz vzpetja spredaj v razpetje. Povelja a): »Mahaj v vzpetje naprej in navzad — 1!2!« b) »Mahaj kvišku in v veso — 1! 2!« c) »Lakti v vzpetje — dvigni! Mahaj iz vzpetja v razpetje — 1! 2!« Mahanje se tudi lahko vrši spredaj in v višku križema. 24. Sukanje lakti v vesi, v vzpetju, razpetju, v višku se vrši, ako se roka in ž njo vsa lakt toliko zasuče navznotraj ali navzunaj, da je dlan obrnjena naprej. »Lakti suči — 1! 2!« 25. Mikanje ramen gor in dol, naprej in navzad. Vzame se (bočna) opora. (Roke se opro ob kolke tako, da so palci zadaj in drugi prsti spredaj.) Učenci dvignejo na povelje: »Mikaj z ramami gor in dol — 1! 2!« rame na 1! in na 2! je spuste; na po¬ velje: »Mikajte z ramami naprej in navzad — 1! 2!« potegnejo lakte in ž njimi rame na 1! naprej, na 2! navzad. 2* 20 26. Dviganje lakti in njih krčenje v pre- križje spredaj (zadaj). Desna roka prime levo zgornjo lakt, leva spodnja lakt se dene križema pred desno spodnjo lakt in leva roka pod desno zgornjo lakt (desna črez; obratno je leva črez). Povelje: »Lakti v prekrižje spredaj, desno (levo) črez — dvigni!« ali »skrči!« 27. Ploskanje z rokami. Lakti se spredaj hitro skrčijo tako, da je leva roka z dlanjo navzgoraj, desna nekoliko više navzdol zasukana, potem ploskne desna ob levo in potem sc lakti iztegnejo v veso. Povelje: »Enkraten plosk z rokami — ploskni!« ali »Ploskajte z rokami, vadi 1! 2!« Seveda pri večkratni vaji izostane izteza v veso. 28. Upogibanje glave, sukanje in kro¬ ženj e. Na povelje: »Glavo naprej (vstran) — upogni! — vzkloni!« se glava upogne proti prsim (proti rami) na besedo »upogni!« ter sc dvigne pokonci na »vzkloni!« — Na povelje: »Na levo (desno) — glej!« — »Pozor!« sc glava zasuče v smer rame na »glej!« in na »pozor!« sc zasuče nazaj. Na povelje: »Krožite z glavo na desno — vadi!« upognejo učenci glavo naprej, odtod na desno vstran, potem navzad, na levo vstran in slednjič naprej ter jo vzkloncjo. Glava z vratom napravi pri tej vaji plašč stožca, čegar ost je v okretači (Epistrophcus). Gibanja z glavo naj se učenci vadijo polagoma in ne prepogostoma, ker nagla in prepogosta vadba pri slabotnih otrocih lahko provzroči omotico in bolečine v glavi. 21 II. Vaje v hoji. 29. Navadna hoja. Vadi se a) na mestu, b) z mesta naprej s štetjem, s topotom, s ploskom rok. N. pr.: »Hoja na mestu do 4, 6, 8 itd. štejte — stopaj!« »Hoja na mestu, pri vsakem prvem od 4 stopov topot (plosk) — stopaj!« itd. »Hoja naprej 10 korakov pri vsakem drugem topot (na vsak levi stop topot, plosk) — stopaj!« itd. Posebno mnogo je vaditi učence, da dobro ob¬ stajajo pri hoji z mesta. Po zadnjem štetem stopu sklene hitro s topotom noga, ki je zadaj. N. pr. »Dva koraka naprej, z levo izstopi — stopaj! 1! 2!« (leva sklene hitro s topotom). »Tri korake naprej, z levo izstopi — stopaj! 1, 2, 3!« (desna sklene s topotom) itd. Pri hoji v taktu (hodu), katera se začne vaditi že na tej stopnji, je obstajati na povelje: »Vrsta, oddelek — stoj!« Beseda »stoj!« se da na stop desne noge; učenci napravijo še eden korak z levo in sklenejo hitro z desno nogo s topotom. Kar se tiče nadaljnje hoje, glej red. vaje: »Plod v izprcvodu« št. 7. 30. Hoja po prstih. Na povelje: »Po prstih naprej—stopaj!« se dvig¬ nejo učenci na prste in stopajo, dokler se jim ne da povelje: »Stoj!« Tedaj obstanejo v stoji na prstih, potem se spuste v stojo na vsi nogi. ("Slično se vadi hoja po petah in robeh nog.) III. Vaje v skakljanju. 31. Skakljanje obenož. Skakljanje se razločuje od skakanja, kakor že beseda kaže, v tem, da je pri skoku treba večjega odpaha in da traja letenje (polet) v zraku dalje časa. 22 Na povelje: »Zaskakljaj!« učenci skrčijo in iz¬ tegnejo noge in kolena ter se odpahnejo od tal. Na povelje: »Skakljaj — 1! 2! 3!« itd. se vrši 1, 2, 3krat zaporedoma. Primeri. L 1. Nastop! 2. Pozor! 3. Na desno — ravnaj! 4. Pozor! 5. Lakti v vspetje — dvigni! 6. Lakti v veso — spusti! 7. Lakti kvišku — dvigni! 8. Lakti — nizdol! (v veso!) 9. Razstop! 10. Nastop! 11. Na desno se — uravnaj! 12. Pozor! 13. Sklepni — ustop! 14. Navadni — ustop! 15. Lakti v prekrižje na prsi — dvigni! 16. Koleni na pol — skrči! 17. Koleni — stegni! 18. Lakti — dol! 19. Razstop! 20. Nastop! 21. Desni krilnik (voditelj) 2 koraka naprej — stopi! 22. Na desno se — uravnaj! 23. Pozor! 24. Lakti kvišku — dvigni! 25. Lakti v vspetje — spusti! 26. Lakti na prsi v prekrižje — skrči! 27. V stojo na prste — dvigni! 23 28. Navadni — ustop! 29. Razstop! 30. Nastop! 31. Levi voditelj dva koraka naprej — stopi! 32. Na levo se — uravnaj! 33. Pozor! 34. Lakti kvišku — dvigni! 35. Lakti v veso — spusti! 36. Odmor! II. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. Lakti na prsi v prekrižje — dvigni! 4. Lakti v veso — spusti! 5. Roke (ob — kolke!) — v bok! 6. Roke — dol! 7. Razstop! 8. Nastop! 9. Sredinec dva koraka naprej — stopi! 10. Po sredincu se — uravnaj! 11. Pozor! 12. Lakti — skrči! 13. Navzdol — iztegni! 14. Lakti v vzpetje — dvigni! 15. Lakti — skrči! 16. Lekti v vzpetje — iztegni! 17. Lakti v veso — spusti! 18. Razstop! 19. Nastop! 20. Levi krilnik dva koraka na levo — stopi! 21. Sklep na levo — stopaj! 22. Pozor! 23. Lakti — skrči! 24 24. Lakti v vzpetje — iztegni! 25. Lakti kvišku — dvigni! 26. Lakti — skrči! 27. Lakti kvišku — iztegni! 28. Lakti v veso —- spusti! 29. Desni krilnik dva koraka na desno — stopi! 30. Vrsta na desno —■ skleni! 31. Pozor! 32. Krči in iztezaj noge trikrat vadi — l! 2! 1! 2! 1! 3! 33. Razstop! 34. Nastop! 35. Na desno se — uravnaj! 36. Odmor! III. 1. Nastop! 2. Pozor! 3. Na desno se — uravnaj! 4. Na desno — v bok! (kreni!) 5. Lakti v razpetje — dvigni! 6. Lakti — skrči! 7. Lakti v veso — iztegni! 8. Roke (ob — kolke!) — v bok! 9. Roke — dol! 10. Razstop! 11. Nastop! 12. Na levo se — uravnaj! 13. Pozor! 14. Lakti v vzpetje — dvigni! 15. Lakti — skrči! 16. Lakti v vspetje — iztegni! 17. Lakti kvišku — dvigni! 18. Lakti v veso — spusti! 25 19. Lakti za sunek naprej — skrči! 20. Naprej — suni! 21. Lakti v veso — spusti! 22. Razstop! 23. Nastop! 24. Na levo se — uravnaj! 25. Pozor! 26. Na levo — v bok! 27. Lakti v razpetje — dvigni! 28. Lakti za sunek v stran — skrči! 29. Oberoč (obelahč) v razpetje — suni! 30. Lakti kvišku — dvigni! 31. Lakti v veso — spusti! 32. Prvec dva koraka na levo — stopi! 33. Po prvem se — uravnaj! 34. Na desno — (v čelo!) kreni! 35. Za sunek kvišku lakti — skrči! 36. Kvišku — suni! 37. Lakti — nizdol! 38. Na desno — v bok! 39. Prvec dva koraka na desno — stopi! 40. Po prvem se — uravnaj! 41. Na levo — v čelo! 42. Razstop! IV. 1. Nastop! 2. V čelni krog — stopaj! 3. Razmak! 4. Lakti v vspetje — dvigni! 5. Lakti — skrči! 6. Lakti v vspetje — iztegni! 7. Lakti kvišku — dvigni! 8. Lakti v veso — spusti! 26 9. Lakti za sunek kvišku — skrči! 10. Kvišku — suni! 11. Lakti v veso — spusti! 12. Razstop! 13. Nastop! 14. Sredinec dva koraka naprej — stopi! 15. Po sredincu — ravnaj! 16. Na levo — v bok! 17. Lakti v razpetje — dvigni! 18. Lakti — skrči! 19. Lakti v veso — stegni! 20. Lakti za sunek vstran — skrči! 21. V razpetje — suni! 22. Lakti kvišku — dvigni! 23. Za sunek kvišku — skrči! 24. Kvišku — suni! 25. Lakti — nizdol! 26. Na desno — v čelo! 27. Razstop! 28. V levi bok — nastop' 29. Prvec dna koraka na desno — stopi! 30. Po prvem se — uravnaj! 31. Roke (ob — kolke!) — v bok! 32. Rame — dvigni! 33. Rame — spusti ! 34. Lakti v veso — spusti! 35. Lakti v razpetje — dvigni! 36. Lakti za sunek vstran — skrči ! 37. Obcroč vstran — suni! 38. Lakti kvišku — dvigni! 39. Lakti v veso — nizdol! 40. Razstop! 41. V desni bok — nastop. 42. Po prvem se — uravnaj! 27 43. Rame umikaj naprej in navzad vadi — 1! 2! . Stoj! 44. Na desno — v čelo! 45. Na desno se — uravnaj! 46. Roke — (ob kolke!) v bok! 47. Na prste se — dvigni! 48. Navadni — ustop! 49. Odmor! V. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. Hoja na mestu — stopaj! 4. Lakti v vspetje — dvigni! 5. Lakti v veso — spusti! 6. Stoj! 7. Na desno se — uravnaj! 8. Roke (ob — kolke!) — v bok! 9. Trup naprej — upogni! 10. Trup — vzkloni! 11. Za sunek naprej lakti — skrči! 12. V vzpetje — suni! 13. Lakti — nizdol! 14. Razstop! 15. Nastop! 16. Na levo — kreni! 17. Prvec dva koraka na levo — stopi! 18. Po prvem se — uravnaj! 19. Hoja na mestu — stopaj! 20. Lakti v razpetje — dvigni! 21. Roke (ob — kolke!) — v bok! 22. Stoj! 23. Trup na levo — upogni! 24. Trup — vzkloni! 28 25. Za sunek v stran lakti — skrči' 26. Oberoč vstran — suni! 27. Lakti v veso — spusti 1 28. Razstop 1 29. (V čelno vrsto.) Nastop 1 30. Na levo se — uravnaj 1 31. Na levo — kreni! 32. Lakti ob straneh kvišku — dvigni! 33. Roke (ob — kolke!) — v bok! 34. Trup na desno — upogni! 35. Trup — vzkloni! 36. Lakti — dol! 37. Hoja na mestu — stopaj! 38. Za sunek kvišku lakti — skrči! 39. Kvišku — suni! 40. Lakti v veso — spusti! 41. Stoj! 42. Odmor! VI. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. Dva koraka naprej — stopi! 4. Na levo — kreni! 5. Po prvem se — uravnaj! 6. Hoja v obvodu — stopaj! 7. Na desno — obstoj! 8. Štiri korake naprej — stopi! 9. Na desno — kreni! 10. Hoja s topotom v izprevodu — stopaj! 11. Na levo — obstoj! 12. Dva koraka naprej — stopi! 13. Razstop ! 14. Nastop! 29 15. Na desno se — uravnaj ! 16. Lakti kvišku — dvigni! 17. Lakti v razpotje — spusti! 18. Za sunek naprej lakti — skrči! 19. Naprej — suni! 20. Lakti v veso — spusti! 21. Hoja po prstih naprej — stopaj! 22. Stoj! 23. Na levo — kreni! 24. Roke — v bok! 25. Trup na levo — upogni! 26. Trup — vzkloni! 27. Lakti — dol! 28. Hoja lokoma — stopaj! 29. Na desno — obstoj! 30. Lakti kvišku — dvigni! 31. Lakti za sunek kvišku — skrči! 32. Kvišku — suni! 33. Roke — v bok!- 34. Trup naprej -— upogni! 35. Trup — vzkloni! 36. Na desno ■ — kreni! 37. Hoja po kotastih črtah — stopaj! 38. Na levo ■— obstoj! 39. Razstop! 40. Nastop! 41. Na desno se — uravnaj! 44. Štirikrat zaskakljaj — 1 ! 2! 3! 4! 43. Na levo — kreni! 44. Hoja v krogu — stopaj! 45. Razstop! 46. V desni bok — nastop! 47. Hoja po vijugastih črtah — stopaj! 48. Na desno — obstoj! 30 49. Krčisteza kolen do štiri — 1! 2! 3! 4! 50. Z laktmi mahaj v vzpetje spredaj in zadaj — 112! 3! 4! 51. Lakti v veso — spusti! 52. Odmor! VIL 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. V osmorice od desne — preštej! 4. Na desno — kreni! 5. Vsak prvec lakti kvišku — dvigni! (Prva, druga, tretja vrsta.) 6. Vsak prvec lakti v veso — spusti! 7. Vrstujte na desno vštric prve vrste — stopaj! 8. Razstop! 9. V čelno progo — nastop! 10. Za sunek naprej lakti — skrči! 11. V vzpetje — suni! 12. Roke — v bok! 13. Krči in iztezaj kolena do štiri — 1! 2! 3! 4! 14. Lakti v veso — spusti! 15. Štiri korake naprej — stopaj! 16. Na levo — kreni! 17. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 18. Roke — v bok! 19. Noge krči in iztezaj do štiri vadi — 1! 2! 3! 4! 20. Lakti — dol! 21. Razstop! 22. Nastop! 23. Dva koraka naprej — stopi! 24. Na desno se — uravnaj! — Pozor! 25. Lakti v vzpetje zadaj — dvigni! 26. Z laktmi mahaj kvišku do pet — 1! 2! 3! 4! 5! 31 27. Lakti v vzpetje spredaj — spusti! 28. Za sunek navzdol lakti — skrči! 29. Navzdol — suni! 30. Na desno — kreni! 31. Hod v obvodu — stopaj! 32. Na desno — obstoj! 33. Pozor! 34. Upogibaj naprej in vzklanjaj trup do štiri — 1! 2! 3! 4! 35. Na levo — kreni! 36. Prvci vsake vrste lakti kvišku — dvigni! (Prva, druga, tretja vrsta.) 37. Lakti v veso — spusti! 38. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 39. Razstop! 40. V desni bok — nastop! 41. Roke — v bok! 42. Trup na levo — upogni! 43. Trup — vzkloni! 44. Lakti v razpetje — dvigni! 45. Mahaj med razpotjem in višku — 1! 2! . . . Stoj! 46. Za sunek naprej lakti — skrči! 47. Naprej — suni! 48. Roke — v bok! 49. Trup na desno — upogni! 50. Trup — vzkloni! 51. Odmor! VIII. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj. 3. Pozor! 4. V šestorice od desne — preštej! 5. Na desno — kreni! 32 6. Vsak prvec lakti v razpetje — dvigni! (Prva, druga, tretja vrsta.) 7. Lakti v veso — spusti! 8. Na levo vrstujte vštric prve vrste — stopaj! 9. Razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 10. Lakti v veso — spusti! 11. Po prvem se — uravnaj! 12. Lekti v razpetje ■ — dvigni! 13. Med razpotjem in viškom mahaj — I ! 2! . . . Stoj! 14. Roke — v bok! 15. Zaskakljaj štirikrat — 1! 2! 3! 4! 16. Sklep na desno v stebru — stopaj! 17. Razstop! 18. V bočni steber — nastop! 19. Razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 20. Lakti — dol! 21. Na desno — kreni! 22. Trup upogibaj naprej in vzklanjaj do štiri - 1! 2! 3! 4! 23. Hoja na mestu s topotom — stopaj! 24. Lakti kvišku — dvigni! 25. Za sunek naprej — skrči! 26. Naprej — suni! 27. Lakti — nizdol! 28. Stoj! 29. Na desno — kreni! 30. Noge krči in iztezaj — 1! 2! . . . Stoj! 31. Sklep na levo — stopaj! 32. Hod v različnih črtah — stopaj! 33. Stoj! 34. Razstop! 35. Na zbirališču v čelno vrsto — nastop! 36. Na desno sc — uravnaj! 37. Na desno — kreni! 33 38. Vrstujte v bočni steber vštric prve vrste ha levo — stopaj! 39. Razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 40. Na levo — kreni! 41. Razmak na levo za eno lakt — stopaj! 42. Po prvem se — ravnaj! 43. Kolena krči in stezaj — 1! 2! . . . Stoj! 44. Na desno — kreni! 45. Lakti v vzpetje — dvigni! 46. Med vzpetjem in razpetjem mahaj — 1! 2! . . . Stoj! 47. Sklep naprej — stopaj! 48. Na desno — kreni! 49. Sklep naprej — stopaj! 50. Na levo — kreni! 51. Razstop! 52. V bočni steber — nastop! 53. Lakti za sunek kvišku —skrči! 54. Kvišku suvaj — 1! 2! . . . Stoj! 55. Lakti — nizdol! 56. Odmor! 3 II. razred. (Drugo šolsko leto.) A. Redovne vaje. 32. Izmena ustopa posameznih udov v zboru. Ko se napravi bočni steber z vrstovanjem na levo vštric, potem se zapove: »Prva in tretja vrsta na levo (desno) — kreni!« ali: »Druga in četrta vrsta na levo (desno) — kreni!« ali: »Prva in tretja vrsta na levo, druga in četrta vrsta na desno — kreni!« 33. Razstop in nastop posameznih udov v zboru. Na povelje: »Prva vrsta — razstop!« se razidejo učenci prve vrste, in na povelje: »Prva vrsta — na¬ stop!« pridejo zopet na svoje prostore v zboru, ali v hodu ali v teku. Istdtako se vadijo ostale vrste. Tudi prvo in drugo, ali tretjo in četrto vrsto ob enem lahko učitelj vadi. Pri teh vajah morajo učenci dobro poznati svojo vrsto in nje mesto v zboru. V to svrho jim učitelj vse dobro razloži in pokaže ter se pri posameznikih prepriča o znanju. Povelja za to so, n. pr.: »Prva vrsta lakti kvišku — dvigni!« »Lakti — dol« — »Četrta 35 vrsta roke — v bok!« — »Dol!« — »V vsaki vrsti prvci (drugci, zadnjaki itd.) lakti kvišku — dvigni!« — »Dol!« 34. Premestitev stebra na drug prostor s posameznimi udi. »Prva vrsta (v bočnem stebru) osem korakov naprej — stopaj!« — »Druga vrsta (potem tretja, če¬ trta itd.) vrstuj vštric prve — stopaj!« Obrazec 10. I. r. 1 vrita. r uj m j. -r o. a? < rrita Z. " £ Lu —>.-T K) A l « 3. • JF Cu /O —>. X tu w 3- •' H. * X Gj N> —>.-X A H. I' »Prva vrsta (v čelnem stebru) šest korakov na¬ prej — stopaj!« — »Druga vrsta (potem tretja, četrta itd.) vrstuj k prvi (drugi, tretji itd.) s prejšnjim raz¬ makom — stopaj! Obrazec II. I. X. JC P- T 35. Pretvoritev bočnega stebra v čelni in čelnega v bočni steber s hodom naprej in obstojem na desno (levo). Pri pretvoritvi bočnega stebra v čelni steber gre prva vrsta na povelje: »Prva vrsta osem korakov na¬ prej, na desno (levo) obstoj — stopaj!« osem korakov naprej ter obstoji na desno (levo). Potem vrstujejo druga, 3* 36 tretja,’ četrta . . . vrsta za prvo zadaj, vsaka obstoji posebej na desno (levo) ter se uravna. (Obrazec 12.) Pri pretvoritvi čelnega stebra v bočni steber na¬ pravi na povelje: »Prva vrsta šest korakov naprej z obstojem na levo — stopaj!« prva vrsta šest korakov naprej in krene n / 4 na levo, druge vrste vrstujejo v prejšnjem razmaku, krenejo po obstoju 3 /i na levo ter se uravnajo. (Obrazec 13.) Tudi kaka druga vrsta lahko začne, a mora pri pretvoritvi čelnega stebra v bočni steber najprej kreniti na levo (desno), potem šele na¬ praviti dotično število korakov. (Obrazec 14.) 36. Zveza p osam ni h vrst. V čelni vrsti se učenci zvežejo: a) da se pri¬ mejo za roke na povelje: »Za roke se — primi!« — »Roke — dol!« b) da denejo od zadaj desno spodnjo lakt v levo svojega Stranca na povelje: »Zveza spod¬ njih — lakti!« — »Lakti — dol!« c) da položijo drug drugemu od zadaj roke na rame na povelje: »Roke na — rame!« — »Roke ■ — dol!« d) da zapletejo lakti spredaj ali zadaj. Na povelje: »Od desne na levo spredaj zapletite lakti — zapleti!« denejo od desne proti levi strani učenci iztegnjene lakti v prekrižje, vsak svojo levo črez desno svojega Stranca, in primejo prvi z levico desnico tretjega, drugi desnico če¬ trtega, tretji petega itd. Končno sklene prvi 37 desnico z desnico drugega in zadnji levico z levico predzadnjega. Istotako se vrši zapletanje zadaj. Obrazec 15- V bočni vrsti. Učenci denejo roke na rame svojih sprednjikov na povelje: »Roke na rame spred- njikov — deni!« 37. Odhod bočnih vrst iz bočnega stebra v progo in zopet vrstovanje na desno (levo) v bočni steber. Na povelje a): »Stopaj!« gre prva vrsta v obvodu naprej, druga vrsta se sklene s prvo, ko je zadnji prve vrste mimo odkorakal; istotako tretja z drugo itd. (Obrazec 16«.) Na povelje b): »Na levo (desno) vštric prve vrste — vrstuj!« obstoji prva vrsta ali stopa na mestu, dokler niso ostale vrste izvršile vrstovanja. (Obrazec 16 5.) Obrazec 16 a). I. rr.U - • ' - X vrsta- X O* 7° X " X U/ fO -*• JE n r N Obrazec j 6 b). JT.vrjtA ji_vr. ,7 _T " l H J 2 1 “ 4 3 2 ]• ' " H 3 Z k''' 39 39. Vaje I. razreda v izprevodu s taktom in istostopom, t. j. v hodu. Hod bočne vrste in bočnega stebra po različnih hodnih črtah. Da dobe učenci trden korak in se navadijo hoje po taktu in istostopu, za to so najboljše vaje a) pr¬ votni korak. Na povelje: »Prvotni korak — 1! 2!« dvigne telovadec na 1 levo koleno, ga iztegne in stopi za korak naprej, a istodobno se dvigne na stopalo desne noge. Vsa telesna teža je na levi nogi, trup je nagnjen naprej tako, da se desna noga le s prsti do¬ tika tal. Po majhnem prestanku na 2 izkorači na enak način desno bedro. Na besedo: »Stoj!« ki se izreče, ko stopi noga na tla, napravi drugo bedro še en korak in se sklene s prvim v stojo. Na povelje: »Navadni — korak! učenci korakajo z navadnim korakom dalje. Ker je vaja precej utrudljiva, jo je treba večkrat me¬ njati z navadnim hodom. Dobro jo je vaditi vsako uro, a po malo časa. Pri vadbi z dekleti izostane dviganje kolena, b) Topot z levo nogo pri korakanju. Povelje: »Hod naprej z levo nogo topot (z levo izstopi) — stopaj! (Glej proste vaje.) Dolžina enega koraka je v obče pri dečkih dvojna, pri dekletih samo enkratna dolžina noge. 40. Tekanje po različnih črtah brez takta in istostopa. Od početka vodi učitelj sam učence po različnih črtah. Paziti mora, da se učenci drže smeri, in da so pravilno razmaknjeni. Povelje je: »Tek naprej — teci!« Na tej stopnji se tudi že začne poskušati tek v taktu. 40 B. Proste vaje. I. Vaje v stoji. 41. Mahanje (kolebanje) obeh lakti sem- t er tj a. Obe lakti se dvigneta v vzpetje, odtod zamahneta na eno razovno na desno vstran, na dve isto tako na levo. Povelja: »Lakti v vzpetje — dvigni!« »Na desno in levo mahaj obelahč — 1! 2!« . . . »Stoj!« »Lakti — dol!« 42. * Krčisteza lakti in palčni udar. Obe lakti se skrčita tako, da so pesti v palčnem položaju vsaka na svoji rami blizu ušesa, potem se iz¬ tegneta s kolebom lokoma v veso. Povelje: »Lakti skrči na rame in palčni udar vadi — 1! 2!« . .. »Stoj!« 43. * Krčisteza lakti in zgornji nartni udar. Desna lakt se skrči tako, da pride pest k levemu ušesu, potem udari lokoma navzdol v veso. Isto tako leva lakt. Povelje: »Desno lakt skrči s pestjo na levo ramo — 1! Udari — 2! 1! 2! . . . »Stoj!« 44. Kroženje s spodnjimi laktmi (mo¬ to vilo). Lakti se skrčijo spredaj tako, da spodnje lakti ležita druga na drugi, potem krožita druga okoli druge. Povelje: »Spodnji lakti spredaj — kroži!« »V veso — iztegni!« 45. Upogibanje in vzklanjanje trupa po¬ ševno naprej na levo in desno. Navadno se denejo roke ob kolke. Na povelje: »Upogibajte trup poševno na levo (desno) in vzkla- njajte, vadi — 1! 2!« se upogne trup v pokazani smeri na 1, na 2 pa se zopet vzklone. Z zvezdo * zaznamovane vaje so deklicam neprikladne. 41 46. Upogibanje trupa navzad in vzkla- njanj e. Povelje: »Upogibajte trup navzad, vadi — 1! 2!« Na 1 se trup počasi zmerno upogne navzad, na 2 se vzklone. Navadno se to upogibanje vadi v zakoračnem ustopu na levem ali desnem bedru. Roke so navadno v kolčni opori. 47. Koračni ustopi: Predkorak, zakorak, odkorak, prekrižni ustop pred stojnim be¬ drom ali za njim. Z dotičnim bedrom se izstopi naprej, navzad, na desno, na levo vstran, prekrižno spredaj ali zadaj ; teža telesa mora ostati na stojnem bedru. Povelja: »Predkorak (zakorak) z levim bedrom — 1! 2!« »Od¬ korak na desno (levo) —— 1! 2!« »V prekrižni ustop z levo (desno) spredaj — 1! 2!« »V prekrižni ustop z levim (desnim) zadaj — 1! 2!« Na vsako 2 se po¬ stavi bedro v navadni ustop. Ce stoji pri odkoraku na desno ali levo telo¬ vadec enakomerno na obeh nogah, se imenuje ta ustop razkrečni (razkreča), pri predkoraku ali zakoraku pa- prekrečni ustop (prekreča). Povelja pri vadbi so: »Od¬ korak z desnim (levim) v razkrečni ustop — stopi!* (vadi »1! 2! . . . Stoj!«) »Zakorak (predkorak) z desnim (levim) v prekrečo in nazaj v stojo, vadi -— 1! 2!« . . . »Stoj!« Opomba: Koračnim ustopom so slični a) nožilni ustopi: prednožni, zanožni, odnožni ustop. V te ustope pride telovadec, če bedro nekoliko prednoži, zanoži, odnoži ter ga postavi s prsti na tla. Teža telesa je samo na stojnem bedru. Posebno pri¬ kladne so te vaje dekletom, ž) Izpad in borilni ustop. Izpad je predkoračni ustop naprej ali vpošev, ali odkoračni ustop, samo da se izkoračno bedro v. kolenu toliko upogne, da so prsti in koleno v isti navpični črti ter prsti v smeri izpada ; borilni ustop (umak) nastane, če se v izpadnem ustopu upogne stojno bedro in iztegne izpadno. 42 48. Nožen j e. Dviganje iztegnjenih beder na vse strani imenujemo no- ženje. Drže se imenujejo prednožje, zanožje, odnožje. Prednoženje, zanoženje, odnoženje se izvrši, če dvignemo bedro naprej, navzad, na levo ali na desno vstran. Pri prednoženju in zanoženju je mogoča tudi poševna smer. Pri dekletih samo do topega kota. Po¬ velja: »Z levim (desnim) bedrom prednožuj -— 1! 2!« . . . »Stoj!« »Z levim (desnim) bedrom zanožuj — 1! 2!« ... »Stoj!« »Poševno spredaj prednožuj 1!2!« . . . »Stoj!« itd. Na 1 se bedro dvigne, na 2 stopi zopet v navadni ustop. 49. Dviganje kolen. Stegno se dvigne toliko, da tvori s trupom pravi kot (pri dekletih še manj), koleno je upognjeno, spodnje bedro visi z iztegnjeno nogo navzdol tako, da so koleno in prsti v isti navpični črti. Povelje: »Desno (levo) koleno dvigaj — 1! 2!« ... »Stoj!« Na 2 se postavi noga v navadni ustop. 50. Dviganje spodnjih beder ali pet. Na povelje: »Desno (levo) peto dvigaj — 1! 2!« . . . »Stoj!« se dvigne na 1 spodnje bedro, kolikor mogoče visoko, in na 2 se spusti v stojo. (Pri dekletih k večjemu do pravega kota.) 51. Izmena stoje na prstih in petah. Na 1 se dvigne trup na prste, na 2 se spusti na pete; na »Stoj!« učenec stopi v navadni ustop. Po¬ velje: »Menjaj stojo na prstih in petah — 1! 2!« . . . »Stoj!« 52. Drže lakti v zvezi z ustopi in gibanji udov. V prvo se zapove drža: »Lakti v vzpetje, raz- petje, kvišku, v prekrižje spredaj ali zadaj, v bok — 43 dvigni!« potem se izvrši dotična vaja na povelje : »Pred- korak, zakorak z desnim (levim) bedrom —■ 1! 2!« ali »Prekrižni ustop z levim (desnim) spredaj —■ 1! 2!« ali »Krčisteza kolen, vadi — 1! 2! ali: »Prednoži (za- moži)—■ 1! 2!« ali: »Kolena dvigaj — 1! 2!« itd. Na povelje: »Lakti — dol!« se spuste lakti v veso. II. Vaje v hoji. 53. * Hoja naprej z dviganjem kolen. Učenci dvignejo v začetku vsakega koraka koleno, korakajoč v čelni ali bočni vrsti. 54. * Hoja naprej z dviganjem pet Slično s 53. 55. * Hoja naprej s pred noževanj em. Slično s 53. 56. Postopna hoja naprej (vstran). Na 1 izkorači levo bedro naprej (vstran), na 2 stopi desno za njim in se sklene. 57. * Tolčna hoja naprej. Izkoračno bedro prednoži in udari s stopalom pred dostopom ob tla. 58. Hoja naprej z držami lakti. Na povelje: »Hod naprej — stopaj!« koraka bočna vrsta v izprevodu, na daljnje povelje: »Lakti v razpetje (vzpetje, kvišku, v prekrižje itd.) — dvigni!« se dvignejo lakti v napovedano držo, ter se v njej drže do povelja: »Lakti — dol!« III. Vaje v skakljanju. 59. Skakljanje obenož naprej. Na povelje: »Naprej — skakljaj!« skakljajo učenci naprej po dolžini pol navadnega koraka pri vsakem skakljaju. 44 60. Skakljanje naprej z držami lakti. Slično kakor pri hoji 58. IV. Vaje v teku. 61. Tekanje na mestu in z mesta brez takta in istostopa. Učitelj pokaže vzgledno tekanje ter vodi s po- četka sam učence pri tekanju po raznih hodnih črtah. Glavna stvar je, da so učenci uravnani in enako raz¬ maknjeni. Proti koncu leta se lahko že poskuša tekanje v taktu. Primeri. I. 1. Nastop. 2. Na desno se — uravnaj! 3. Pozor! 4. Lakti kvišku — dvigni! o 5. Lakti na prsi — skrči! 6. Naprej obelahč — suni! 7. Lakti — dol! 8. Na levo — kreni! 9. Lakti ob straneh kvišku — dvigni! 10. Lakti na prsi — skrči! 11. V razpetje — suni! 12. Lakti — dol! 13. Razstop! 14. Nastop! 15. Desni krilnik dva koraka naprej — stopaj! 16. Na desno se — uravnaj! 17. Z levim bedrom prednožuj — 1! 2! . . . Stoj! 18. Z desnim bedrom prednožuj — 1! 2! . . . Stoj! 19. Levi krilnik dva koraka navzad — stopaj! 20. Na levo se — uravnaj! 45 21. Odmor! 22. Pozor! 23. Na levo — kreni! 24. Lakti na prsi — skrči! 25. Sunek obelahč v stran suvaj — 1! 2! . . . Stoj! 26. Roke — v bok! 27. Z levim bedrom odnožuj — 1! 2! . . . Stoj! 28. Z desnim bedrom odnožuj — 1! 2! . . . Stoj! 29. Prvec dva koraka na desno — stopi! 30. Po prvem se — uravnaj! 31. Lakti ob straneh kvišku dvigaj — 1! 2! . . . Stoj! 32. Osem korakov na mestu — stopaj! 33. Na desno — kreni! 34. V stojo na prstih dvigaj — 1! 2! . . . Stoj! 35. Razstop! 36. Nastop! 37. Lakti na prsi — skrči! 38. Kvišku suvaj — 1! 2! . . . Stoj! 39. Lakti — v bok! 40. S stogimi bedri na mestu — skakljaj! . . . Stoj! 41. Lakti v vzpetje — dvigni! 42. Na mestu pri vsakem drugem stopu s topotom — stopaj! . . . Stoj! 43. Lakti — dol! 44. Odmor! II. 1. Nastop ! 2. Na desno se — uravnaj! 3. Štiri korake naprej — stopaj! 4. Lakti v vzpetje spredaj — dvigni! 5. Obelahč med vzpetjem in višku — mahaj! 6. Lakti — dol! 7. Šest korakov navzad — stopaj! 46 8. Predkorak z levim — izstopi! 9. Z levim bedrom v stojo — stopi! 10. Predkorak z desnim — izstopi! 11. Z desnim bedrom v stojo — stopi! 12. Na levo — kreni! 13. V obvodu — stopaj! 14. Stoj! 15. Razstop! 16. Nastop! 17. Na desno se — uravnaj! 18. V osmorice od desne — preštej! (Razdelitev vrst v prvo, drugo itd.) 19. Na desno — kreni! 20. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 21. V stebru razmak na levo za razpetje lakti — stopaj! 22. Lakti — dol! 23. Ravnajte se — uravnaj! 24. Odkorak na desno — stopi! 25. Z desnim bedrom v stojo — stopi! 26. Odkorak na levo — stopi! 27. Z levim bedrom v stojo — stopi! 28. Na levo — kreni! 29. V vrstah razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 30. Lakti — dol! — Se — uravnaj! 31. Lakti v vzpetje spredaj — dvigni! 32. Razovno z obema laktema semtertje mahaj — 1! 2! . . . Stoj! 33. Lakti — v bok! 34. Zanožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 35. Zanožujte z desnim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 36. Upogibajte trup poševno na desno naprej in vzkla- njajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 37. Upogibajte trup poševno na levo naprej in vzkla- njajte, vadi —■ 1! 2! . . . Stoj! 47 38. Desno koleno dvigaj — 1! 2! . . . Stoj! 39. Levo koleno dvigaj — 1! 2! . . . Stoj! 40. Desno peto dvigaj — 1! 2! . . . Stoj! 41. Levo peto dvigaj — 1! 2! . . . Stoj! 42. Lakti — dol! 43. V vrstah sklep na levo — stopaj! 44. Odkorak na levo v razkrečo — stopi! 45. Z levim v stojo — stopi! 46. Odkorak na desno v razkrečo — stopi! 47. Z desnim v stojo — stopi! 48. V stebru sklep na desno — stopaj! 49. Razstop! 50. V čelno progo — nastop! 51. Odmor! III. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. Pozor! 4. Zakorak z desnim — stopi! 5. Z desnim v stojo — stopi! 6. Zakorak z levim — stopi! 7. Z levim v stojo —■ stopi! 8. V šestorice od desne — preštej! (Razdelitev vrst v prvo, drugo itd.) 9. Na desno — kreni! 10. Lakti v razpetje — dvigni! 11. Med razpetjem in višku mahaj — 1! 2! . . . Stoj! 12. Lakti — dol! 13. Vrstujte vštric prve vrste na levo — stopaj! 14. V stebru razmak na levo za eno lakt — stopaj! 15. Lakti — dol! — Po prvem se — uravnaj! 16. Na levo — kreni! 17. Prva in tretja vrsta v levi bok — kreni! 48 18. Druga in četrta vrsta v desni bok — kreni! 19. Vse vrste v čelo — kreni! 20. V prekrižni ustop spredaj z desnim — stopi! 21. V stojo — stopi! 22. Z levim zanožuj — 1! 2! . . . Stoj! 23. V prekrižni ustop spredaj z levim — stopi! 24. V stojo — stopi! 25. Z desnim zanožuj — 1! 2! . . . Stoj! 26. Prva in tretja vrsta — razstop! 27. V steber — nastop! 28. Štiri korake naprej — stopaj! 29. V stojo na prste dvigaj — 1! 2! . . . Stoj! 30. Šest korakov nazaj — stopaj! 31. Druga in četrta vrsta — razstop! 32. V steber — nastop! 33. Odmor! 34. Pozor! 35. Razmak v vrstah za razpetje lakti na levo — stopaj! 36. Lakti — dol! 37. Za palčni udar lakti ■— skrči! 38. Palčni udar vadi — 1! 2! . . . Stoj! 39. Za sunek naprej lakti — skrči! 40. Sunek naprej vadi — 1! 2! . . . Stoj! 41. Sunek obelahč vstran — suni! 42. Z lakti med razpetjem in vzpetjem mahaj — 1! 2! . . . Stoj! 43. Lakti — v bok! 44. Trup upogibaj naprej in vzklanjaj — 1! 2! . . . Stoj! 45. Kolena upogibaj in stezaj, vadi — 1! 2! ... Stoj! 46. Togo skakljaj — vadi . . . Stoj! 47. Lakti — dol! 48. V vrstah sklep na desno — stopaj! 49. Na desno — kreni! 49 50. V stebru sklep na desno — stopaj! 51. Razstop! 52. V čelno vrsto — nastop! 53. Odmor! IV. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. V šestorice od desne ■—■ preštej! 4. Na desno — kreni! 5. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 6. Prva vrsta šest (osem, deset) korakov naprej — stopaj! 7. Druga vrsta, potem tretja itd. vrstujte na levo vštric prve — stopaj! 8. V stebru razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 9. Roke na rame sprednikove — položi! — Po prvem se — uravnaj! 10. Odkorak na levo — stopi! 11. V stojo — stopi! 12. Odkorak na desno — stopi! 13. V stojo — stopi! 14. Lakti za sunek navzdol na prsi — skrči! 15. Sunek navzdol, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 16. Levo koleno dvigajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 17. Desno koleno dvigajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 18. Z levim odnožujte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 19. Z desnim odnožujte, vadi— 1! 2! . . . Stoj! Lakti — dol! 20. Na levo — kreni! 21. Osem korakov naprej — stopaj! 22. Na desno — kreni! 23. Odmor! 4 50 24. Pozor! 25. Na desno — kreni! 26. Prva vrsta osem korakov naprej — stopaj! 27. Druga, tretja in četrta vrsta vrstujte k prvi zadaj v prejšnjem razmaku — stopaj! 28. Sprimite se za roke — sprimi! 29. Prednožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 30. Dvigajte lakti v vzpetje, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 31. Prednožujte z desnim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 32. Roke — spusti! 33. Zveza spodnjih lakti — zveži! 34. Zanožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 35. Lakti — spusti! 36. Na levo — kreni! 37. Lakti v razpetje — dvigni! 38. Lakti skrčite na prsi — skrči! 39. Suvajte obelahč vstran, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 40. Lakti — dol! 41. Na levo — kreni! 42. V vrstah razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 43. Lakti — dol! — Se — uravnaj! 44. Desno lakt s pestjo na levo ramo — skrči! 45. Zgornji nartni udar, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 46. Levo lakt na desno ramo — skrči! 47. Zgornji nartni udar, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 48. Razstop! 49. V levo bočno progo — nastop! 50. V protivodu tekajte — teci! 51. Stoj! — Po prvem se — uravnaj! 52. Pozor! 53. Odmor! V. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 51 3. V šestorice od desne — preštej! 4. Na desno — kreni! 5. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 6. Prva vrsta šest (osem, deset) korakov naprej — stopaj! 7. Druga vrsta, potem tretja itd. vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 8. V stebru razmak na levo za razpetje lakti — stopaj! 9. Lakti — dol! 10. Roke na rame sprednikov — položi! 11. Odkorak z levim — stopi! 12. V stojo — stopi! 13. Odkorak z desnim — stopi! 14. V stojo — stopi! 15. Za sunek navzdol lakti — skrči! 16. Sunek navzdol, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 17. Levo koleno dvigajte, vadi— 1! 2! . . . Stoj! 18. Desno koleno dvigajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 19. Z desnim odnožujte, vadi — 1! 2! ... Stoj ! 20. Z levim odnožujte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 21. Na levo — kreni! 22. Osem korakov naprej — stopaj! 23. Na desno — kreni! 24. Odmor! 25. Pozor! 26. Na desno — kreni! 27. Prva vrsta osem korakov naprej ■— stopaj! 28. Druga, tretja, četrta vrsta vrstujte k prvi s prejš¬ njim razmakom — stopaj! 29. Sprhnite se za roke — sprimi! 30. Prednožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 31. Dvigajte lakti v vzpetje, vadi — 1! 2! . . . Stoj ! 32. Prednožujte z desnim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 33. Roke — spusti! 4 * 52 34. Zveza spodnjih lakti — zveži! 35. Zanožujte z desnim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 36. Zanožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 37. Lakti — spusti! 38. Na levo -— kreni! 39. Lakti na prsi — skrči! 40. Sunek vstran obelahč, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 41. Lakti — dol! — Na levo — kreni! 42. V vrstah razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 43. Lakti — dol! — Se — uravnaj! 44. Desno lakt s pestjo na levo ramo — skrči! 45. Zgornji nartni udar, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 46. Levo lakt s pestjo na desno ramo — skrči! 47. Zgornji nartni udar, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 48. Razstop! 49. V bočno progo na levo — nastop! 50. V protivodu — teci! . . . Stoj! — Po prvem se — uravnaj! 51. Na levo — kreni! — Odmor! VI. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. Pozor! 4. V četvorice (šestorice, osmorice) od desne — preštej! 5. Štiri korake naprej — stopaj! 6. Šest korakov navzad — stopaj! 7. Na desno — kreni! 8. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 9. Prva vrsta hod naprej — stopaj! . . . Na levo — obstoj! — Druga, tretja, četrta vrsta vrstujte za¬ poredoma za prvo vrsto z obstojem na levo — stopaj! 53 10. Na desno — kreni! 11. V stebru razmak za razpetje lakti na levo—stopaj! 12. Lakti — dol! •— Se — uravnaj! 13. Na levo — kreni! 14. Lakti zapletite spredaj od desne — zapleti! 15. Lakti — spusti! 16. Lakti — zapletite zadaj od desne — zapleti! 17. Lakti — spusti! — Na desno — kreni! 18. Lakti za sunek navzdol — skrči! 19. Odkorak na levo — stopi! 20. V stojo — stopi! 21. Odkorak na desno — stopi! 22. V stojo — stopi! 23. Sunek navzdol, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — Lakti — dol! 24. Na levo — kreni! 25. Sprimite se za roke — sprimi! 26. Prednožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 27. Roke — spusti! 28. Zveza spodnjih lakti — zveži! 29. Prednožujte z desnim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 30. Lakti — spusti! 31. Razstop ! 32. V prejšnji čelni steber — nastop! 33. Odmor! 34. Pozor! 35. V vrstah razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! — Lakti — dol! — Se — uravnaj! 36. Krožite spredaj spodnje lakti — kroži! 37. Lakti kvišku — dvigni! 38. Predkorak z desnim in v stojo, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 39. Lakti v vzpetje — spusti! 40. Zakorak z levim in v stojo, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 54 41. Trup upogibajte naprej in vzklanjajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 42. Lakti v razpetje — mahni! 43. Skakljajte obenož, vadi— 1! 2! 3! 4! . . . Stoj! — Lakti — dol! 44. Sklep v vrstah na desno — stopaj! 45. Na desno — kreni! 46. Sklep v stebru na desno — stopaj! 47. Na desno — kreni! 48. Prva vrsta hod naprej — stopaj! — Na levo — obstoj! — Druga, tretja, četrta vrsta vrstujte za¬ poredoma vštric prve vrste z obstojem na levo — stopaj! 49. Hod naprej v obvodu — stopaj! 50. Lakti kvišku — dvigni! 51. Lakti v vzpetje — spusti! 52. Lakti — dol! — Stoj! 53. Razstop! 54. V čelno progo — nastop! 55. Odmor! VII. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. V četvorice (petorice, šestorice) od desne — preštej! 4. Na desno — kreni! 5. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 6. Odhod vrst v progo, prva vrsta začne in zopet vrstovanje na levo vštric prve vrste na prvotnem prostoru — stopaj! 7. V stebru razmak na levo za razpetje lakti — stopaj! 8. Lakti — dol! — Se — uravnaj! 9. Lakti v razpetje — dvigni! 55 10. Prekrižni ustop z levim spredaj in v stojo, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 11. Vaja 10 z desnim. 12. Lakti — dol! 13. V vrstah razmak navzad za dolžino ene lakti — stopaj! 14. Zakorak z desnim in v stojo, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 15. Vaja 14 z levim. 16. Lakti kvišku — dvigni! 17. Desno koleno — dvigni! 18. Z desnim v prekrižni ustop zadaj — stopi! 19. V stojo — stopi! 20. Levo koleno — dvigni! 21. Z levim v prekrižni ustop zadaj — stopi! 22. V navadni — ustop! 23. Upogib trupa na levo in desno, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 24. Odmor! 25. Pozor! 26. Odhod vrst v progo, prva vrsta začne — stopaj! 27. Prvotni korak — stopaj! 1, 2, 1, 2 . . . Navadni hod —• stopaj! 28. Lakti v razpetje — dvigni! 29. Lakti kvišku — dvigni! 30. Lakti na prsi — skrči! 31. Sunek obelahč vstran, vadi — 1! 2! ... Lakti — dol! 32. Na levo — obstoj! 33. Skakljanje naprej, vadi — 1! 2! 3! 4! . . . Stoj! 34. Lakti v prekrižje spredaj — skrči! 35. Prednožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 36. Lakti v vzpetje — stegni! 37. Z desnim zanožujte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 56 38. Lakti — dol! 39. Hod navzad — stopaj! — Stoj! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! 40. Na desno — kreni! 41. Tek naprej v obvodu — teci! 42. Lakti v prekrižje zadaj ■ —• skrči ! 43. Lakti v prekrižje spredaj — skrči! 44. Lakti — dol! — Stoj! 45. Hod naprej — stopaj! 46. Na levo — obstoj! 47. Odmor! Vlil. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. V osmorice na desno — preštej! 4. Na desno — kreni! 5. Lakti v razpetje — dvigni! 6. Trup upogibajte na levo in desno, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 7. Z laktmi mahajte med razpotjem in viškom, vadi — 1! 2! ... Stoj! 8. Lakti — dol! 9. Hod naprej — stopaj! 10. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 11. Polni korak — stopaj! 12. Lakti na prsi — skrči! 13. Sunek kvišku, vadi — 1! 2! . . . Lakti — dol! 14. Odhod vrst v progo, prva vrsta začne — stopaj! 15. (Na prvotnem prostoru) na levo — obstoj! 16. Prvotni korak naprej — stopaj! . . . Stoj! 17. Sprimite se za roke — sprimi! 18. Zanožujte in lakti v vzpetje, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 57 19. Hod navzad — stopaj! 20. Na desno se — uravnaj! — Pozor! — Odmor! 21. Pozor! 22. Na desno — kreni! 23. Odhod vrst na levo v obvodu in vrstovanje na prvotnem prostoru vštric prve vrste na levo — stopaj! 24. V stebru razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 25. Lakti na prsi — skrči! 26. Odnožujte z levim in suvajte obelahč vstran, vadi —■ 1! 2! . . . Stoj! 27. Odnožujte z desnim in suvajte kvišku, vadi — 1! 2! ... Stoj! 28. Na levo — kreni! 29. V vrstah razmak za razpetje lakti na levo — stopaj ! — Lakti — dol! 30. Lakti kvišku — dvigni! 31. Trup upogibajte naprej in vzklanjajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 32. Lakti v razpetje — spusti! 33. Z levim predkorak in v stojo, vadi ■ — 1! 2! . . . Stoj! 34. Lakti v vzpetje zadaj — mahni! 35. Z desnim predkorak in v stojo, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 36. Lakti za palčni udar na rame — skrči! 37. Palčni udar obelahč, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 38. Dvigajte se v stojo na prstih, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 39. Desno lakt s pestjo na levo ramo — skrči! 40. Zgornji nartni udar, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 41. Levo lakt s pestjo na desno ramo — skrči! 42. Zgornji nartni udar, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 43. Sklep v vrstah na desno — stopaj! 58 44. V stebru sklep na desno za eno lakt — stopaj! 45. Lakti — dol! — Se — uravnaj! 46. Postopna hoja na levo vstran — stopaj! . . . Stoj ! 47. Postopna hoja na desno vstran — stopaj! . . . Stoj! 48. Odhod vrst v progo v obvodu na levo, prva vrsta začne — teci! . . . Stoj! 49. Na levo — kreni! — Se — uravnaj! 50. Odmor! IX. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. V šestorice od desne — preštej! 4. Na desno — kreni! 5. Hod naprej v obvodu — stopaj! . . . Stoj ! 6. Hoja z dviganjem kolen — stopaj! . . . Stoj! 7. Hoja z dviganjem peta — stopaj! . . . Stoj! 8. Hod naprej — stopaj! 9. Lakti v razpetje — dvigni! . . . Lakti — dol! 10. Lakti ob straneh kvišku — dvigni! . . . Lakti — dol! 11. Na prvotnem prostoru v čelno progo na levo — obstoj! 12. Vrstujte zadaj v čelni steber na desno za prvo vrsto — stopaj! 13. V vrstah razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 14. Lakti — dol! — Se uravnaj! 15. V razkrečo z levim — stopi! 16. Levo koleno upogibajte in lakti v razpetje dvigajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 17. V stojo z levim — stopi! 18. V razkrečo z desnim — stopi! 19. Sprimite se za roke — sprimi! 20. Desno koleno upogibajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 21. Roke — spusti! — V stojo — stopi! 59 22. V vrstah sklep na desno — stopaj! 23. Razstop! 24. V čelni steber — nastop! — Se — uravnaj! 25. Odmor! 26. Pozor! 27. V čelno progo vrstujte na levo — stopaj! 28. Na desno — kreni! 29. Hoja v obvodu na levo in pri prvem od treh korakov topot — stopaj! . . . Stoj! 30. Hoja v lokovodu in pri vsakem četrtem koraku topot — stopaj! . . . Stoj! 31. Lakti — v bok! 32. Togo skakljanje zaporedoma — vadi! (učitelj ploska nagli takt) . . . Stoj! 33. Hod naprej — stopaj! 34. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 35. Polni — korak! 36. Odhod vrst v bočno progo, prva vrsta začne — stopaj! 37. Na prvotnem prostoru na levo — obstoj! 38. L.akti zapletite spredaj — zapleti! 39. Trup upogibajte naprej in vzklanjajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 40. Prednožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 41. Zanožujte z desnim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 42. Lakti — spusti! 43. Prednožujte z desnim, vadi - 1! 2! . . . Stoj! 44. Zanožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 45. Upogib kolen in dvig lakti vvzpetje in navadni ustop, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 46. Odmor! 1. Nastop! 2. Pozor! 60 3. Na desno — kreni! 4. Hod naprej v obvodu na levo — stopaj! 5. Prvotni korak — stopaj! . . . Stoj! 6. Postopna hoja naprej, z desnim postopajte — stopaj! . . . Stoj! 7. Lakti na prsi — skrči! 8. Sunek obelahč vstran, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 9. Postopna hoja naprej, z levim postopajte — stopaj! . . . Stoj! 10. Sunek kvišku, vadi — 1! 2! ... Stoj! 11. Hod naprej — stopaj! . . . Na prvotnem prostoru — obstoj! 12. Tvoritev triudnega zbora s preštetjem. 13. Na desno vrstujte spredaj — stopaj! 14. Na desno — kreni! 15. Izprevod na levo v obvodu — stopaj! 16. Izprevod v različnih črtah (pod vodstvom učite¬ ljevim) — stopaj! . . . Stoj! (na prvotnem pro¬ storu) — Na levo — kreni! 17. V vrstah razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! — Lakti — dol! 18. Trup upogibajte na levo in desno, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 19. Na desno — kreni! — Lakti — v bok! 20. Hoja s prednoževanjem — stopaj! . . . Stoj! 21. Hod naprej in na prvotnem prostoru na levo — obstoj! 22. Vrstujte na levo v čelno progo — stopaj! 23. Na desno se — 'uravnaj! — Pozor! 24. Odmor! 25. Pozor! 26. Na desno — kreni! 27. Tek naprej v obvodu na levo — teci! . . . Stoj! 28. Prvotni korak — stopaj! . . . Stoj! 61 29. Lakti v razpetje — dvigni! 30. Skakljanje naprej, vadi — 1! 2! 3! 4! . . . Stoj! 31. Lakti na rame — skrči! 32. Palčni udar, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 33. Hod naprej — stopaj! 34. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 35. Polni korak — stopaj! 36. Na prvotnem prostoru na levo — obstoj! 37. Hod naprej — stopaj! . . . Stoj! 38. Na desno — kreni! 39. Stranska postopna hoja na desno — stopaj! . . . Stoj! 40. Na levo — kreni! 41. Vrstujte v čelno progo na levo — stopaj! 42. Na desno — ravnaj! 43. Pozor! 44. Odmor! III. razred. (Tretje šolsko leto.) A. Redovne vaje. 62. Zavinki. Zavinke imenujemo izmeno smeri bočne vrste v hodu naprej. Delimo jih v zavinke s ’/ 4 okreta ko to vod, s ‘/ 2 okreta protivod in s celim okretom krožne zavinke. a) A zavinka. Na povelje: »7 4 zavinka na desno (levo) — stopaj!« zavije prvec s 77 okreta na desno (levo) ter koraka v novi smeri dalje, naslednjiki kre¬ nejo na istem mestu ter korakajo za njim. Nova smer je vedno s prejšnjo v pravem kotu. (Primeri red. vaje I. razreda.) Obrazec 19. b) Zaporedna izmena 7 4 zavinka na levo in desno. Na primer: »7 4 zavinka na desno in levo v zaporedni izmeni —- stopaj!« (Obrazec 20.) 63 Na primer: dvakrat 77 zavinka na levo in dva¬ krat 1 / i zavinka na desno v zaporedni izmeni -— stopaj! (Obrazec 21.) Obrazec 21. ! 4^ W £ 2 g 2 p Z 3 Z 3 Z I 4^ 04 tO t—*4 I^COM >-‘4 I Na primer: 7i zavinka na desno in dvakrat ’/ 4 zavinka na levo v zaporedni izmeni — stopaj!« (Obrazec 22.) Obrazec 22. c) ‘/ 2 zavinka. Prvec se zavije v loku s V 2 okreta na desno (levo) ter stopa zraven prejšnje vrste v na¬ sprotni smeri. Ravno tam, kjer se je prvec obrnil, obrnejo se vsi naslednji. Obrazec 23. Povelje: »7i zavinka (protivod) na- desno (levo) — stopaj! (Obrazec 23.) v <« <•> » 64 Obrazec 24. Ko se je dosegla gotovost v vaji, zapoveduje učitelj lahko poljubno veliko zavinkov na desno in levo v izmeni. (Vijuga, kačji vod.) (Obrazec 24.) d) Celi zavinek. Bočna vrsta stopa v krog na desno (levo); ko pride prvec na prejšnje mesto, stopa v prvotni črti naprej. (Obrazec 25.) Obrazec 25. Vod v o srnici nastane, če se celi zavinek na¬ pravi enkrat na desno, enkrat na levo. e) Polžji zavinek. Bočna vrsta koraka v vedno manjših lokih navznotraj, potem v protivodu navzunaj. Razmak med loki je 1 korak. (Obrazec 26.) Obrazec 26. 63. Razmak po eni smeri. a) Pri čelni vrsti, glej I. razred. 65 b) Pri bočni vrsti v obvodu. Na povelje: »Razmak za dva koraka zaporedoma — stopaj!« začne prvec korakati; ko je napravil dva koraka, začne drugec, za štirimi koraki začne tretjec itd. Vadi se s štetjem, zaporedoma začne vsak učenec hod na liko število 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 itd. 64. Protismerni izprevodi. V pripravo se napravi dvoudni bočni steber po sredi vadišča. a) Z eno vrsto. Na povelje: »Leva vrsta v ob¬ vodu na levo — stopaj!« koraka leva vrsta v obvodu na levo ter se združi zopet s prvo. Potem vadi druga. V nadaljnji vadbi začnejo vsi stopati na mestu. Na povelje Obrazec 27. koraka leva vrsta v obvodu, se ■ j j združi z desno in koraka na ■ 2 2 mestu, desna vrsta pa v tem času 5 3 napravi obvod. (Obrazec 27.) ; 4 4 i b) TL. obema vrstama. '. $ $ Na povelje: »Desna vrsta na \ 6 6 i desno, leva na levo v obvodu — V. stopaj! « korakata vrsti vsaka na svojo stran v obvodu ter se v sredi družeč stopata po sredini vadišča na prejšnje mesto. (Obrazec 27.) c) S zavinki (protivodi). Na povelje: »Proti vodi navzunaj — stopaj!« vodu na svojo stran, na daljnje povelje: »Proti¬ vodi navznotraj — stopaj! « zavijeta vrsti druga proti drugi in korakata po sredi. (Obrazec 28.) zavije vsaka vrsta v proti- Obrazec 28. 5 66 d) Tvoritev stebra dvojic s protismernim izprevodom. Bočna vrsta koraka v obvodu, na koncu vadišča zavije po sredi do drugega konca, kjer prvec zavije na levo, drugcc na desno itd. Tako nastali vrsti korakata v obvodu do drugega konca ter se družita v dvojice, katere stopajo po sredi do povelja: »Stoj!« V početku vežbanja se prešteje bočna vrsta po dva, pri zavinku gredo vsi prvci na levo, vsi drugci na desno, pozneje ni treba bočne vrste prešteti, ampak prvi gre na levo, drugi na desno itd. (Obrazec 29.) e) Tvoritev bočne vrste iz stebra dvojic. Tvori se steber dvojic kakor v d, potem na povelje: »Stopaj!« zavijejo levi na levo, desni na desno v ob¬ vodu ter se, ko se v obvodu srečajo, uvrste drug za drugim v bočno vrsto in korakajo po sredi vadišča dalje. (Obrazec 30.) 67 65. Vrstovanje spredaj na levo (desno) iz bočne proge v bočno progo. Napravljena je štiriudna bočna proga. Na povelje: »Vrstujte na levo pred prvo vrsto — stopaj!« ostane prva vrsta na mestu, druga koraka na levi strani mimo prve vrste; ko pride prvec druge vrste do prvca prve, koraka še toliko korakov naprej, kolikor ima vrsta vrstilcev, ter se postavi v smer prve vrste. Isto- tako vrstuje tretja vrsta pred drugo in četrta pred tretjo. Da se dobi zopet prvotna proga, se obrne proga Obrazec 31. 5* 68 na povelje: »Obrat — obrat!« in vrstuje na prejšnji način v prvotno progo z obratom na koncu vrstovanja. (Obrazec 31.) 66. Razmak za dva koraka v čelnem stebru naprej (n a v z a d). V štiriudnem čelnem stebru se zapove prvi vrsti šest korakov naprej, drugi štiri korake, tretji dva koraka, četrta ostane na mestu. (Razmak navzad jo na¬ sproten, samo da se računita dva koraka navzad za jeden korak naprej.) V začetku se vsaki vrsti napove dotično število korakov in zapove hod naprej. Pozneje pa se razmika skupno po skupnem povelju: »Razmak za dva koraka v stebru naprej, prva vrsta šest, druga štiri, tretja dva koraka naprej — stopaj!« 67. Vaje s tropa mi. (Primeri red. vaje I. razreda.) V tri- do štiriudnem stebru se razloži vprvo učencem pojem vrste in trope, to je: da se istoštevilniki različnih vrst imenujejo tropniki, njih vrsta pa tropa, in sicer vsi prvci prva tropa, vsi drugci druga tropa itd. Vaje so iste kakor z vrstami: a) Glej 11. razred 32, 33. b) » » » 34. c) » » » 35. d) » » » 36. 68. Odhod trop v progo in vrstovanje zopet v steber. a) V tri- do štiriudnem bočnem stebru napravi prva tropa četrt okreta na levo in koraka v ob¬ vodu ; ko je prišla mimo druge, koraka druga na prostor prve, krene kakor prva in koraka za njo; isto- tako tretja in četrta tropa. Vrstovanje v steber se iz¬ vrši ali na prvotnem prostoru z obstojem prve trope na levo in vrstovanjem ostalih zadaj ali med hodom 69 tako, da napravi prva tropa na povelje 1 / i okreta na levo, ostale krenejo na istem mestu in korakajo za prvo kot steber dalje. (Obrazec 32.) Obrazec 32. i 1 1 4 h H f? »1 f f ? f I J i 5 i Z 7. 7 7 - ...u 4 4 -> b) V tri- do štiriudnem čelnem stebru koraka prva tropa v obvodu, in ko je prišla mimo druge, se ta sklene z njo itd. Vrstovanje v steber se izvrši na prvotnem prostoru z vrstovanjem vštric prve trope ali med hodom s tem, da prva tropa koraka na mestu, dokler se niso zvrstovale ostale trope. E TL IT E, tropa k "S f h k 7, E h k t t k> l Z { h k* 1 1 k Obrazec 33. J tropo ^ tr T Nu B. Proste vaje. I. Vaje v stoji. 69. * Počep. Na povelje: »V počep, kolena — skrči!« se dvigne telovadec na prsti in skrči pri iztegnjenem trupu koleni tako, da sta spodnji in zgornji bedri v ostrem kotu. Na povelje: »Kolena — iztegni!« se postavi zopet v 70 navadni ustop. Če se vrši vaja zaporedoma, je to krčisteza kolen v počep, in zapoveduje se: »Krči- steza kolen v počep, vadi — 1! 2!« . . . »Stojič 70. Kotni ustop v prekrižje beder. Desna noga stopi v prekrižje pred levo tako, da je zunanja stran pete pred palcem leve noge. Povelje: »Kotni ustop v prekrižje z desnim (levim), vadi — 1! 2!< . . . »Stojič 71. Sukanje beder. a) v posilni ustop, b) * v razkrečo. Na povelje: »V posilni ustop s prsti navznotraj (navzunaj) sukajte bedra, vadi— 112!« ... »Stoj!« se dvigne telovadec na 1 na prste (peti) ter potisne peti (stopali) navzunaj toliko, da sta nogi kolikor mogoče v ravni črti, na 2 se zasučeta nogi zopet v stojo. V začetku naj se va¬ dijo učenci v zvezani bočni vrsti, da se medsobojno podpirajo, b) Če se v zaporedni izmeni sukajo bedra na petah in na prstih v posilni ustop, se pride v raz¬ krečo. Povelje: »Sukajte bedra v razkrečo, vadi — 1! 2! 3! 4!« — »V stojo nazaj, vadi — 1! 2! 3! 41« 72. Vaje I. in II. razreda v zaporedni izmeni z levim in desnim bedrom. N. pr.: »Predkorak z levim in desnim v izmeni, vadi — 1! 2! (z levim pred¬ korak in v stojo nazaj) 3! 4! (isto z desnim)c . . . »Stoj!« itd. 73. Kroženj e lakti. Kroženje je gibanje iztegnjene lakti kot polu- mera v krogu, čigar središče je rama. Po smeri, kamor se lakt začne gibati, razločujemo te-le vaje: a) Kro¬ ženje odspodaj naprej. Na povelje: »Krožite desno lakt odspodaj naprej, vadi — 1! 2! 3!« se dvigne na 1 iztegnjena lakt v vzpetje in kvišku, na 2 se za¬ suče z dlanjo navzunaj in na 3 se spusti zadaj v veso. 71 b) Odspodaj navzad. Na 1 se zasuče lakt navzunaj ter se dvigne zadaj kvišku, na 2 se zasuče navznotraj in na 3 se spusti spredaj v veso, c) Odspodaj navzunaj. Na 1 se dvigne lakt v razpetje in kvišku, na 2 se za¬ suče navznotraj in na 3 se spusti navznotraj v veso. d) Odspodaj navznotraj. Na 1 se dvigne navznotraj kvišku, na 2 se zasuče navzunaj in na 3 se spusti skoz razpetje v veso. Pozneje se kroženje lahko vrši na 1! 2!, na 2 se izvrši sukanje in spust v veso. Na¬ posled se vadi samo na 1. Da se kroženje tudi lahko začne iz vsakovrstne druge drže, je razumljivo samo ob sebi. 74. Vaje z laktmi I. in II. razreda v zapo¬ redni izmeni z desno in levo. N. pr.: »Za sunek lakti na prsi — skrči!« — »Sunek naprej izmenoma z levo in desno, vadi — 1! (sunek z levo), 2! (krčenje leve na prsi), 3! (sunek z desno), 4! (krčenje desne na prsi), ali: 1! (sunek leve), 2! (sunek desne), 3! (krčenje leve), 4! (krčenje desne). 75. Krčisteza trupa. Upogib trupa v katerikoli smeri in nagli vzklon se imenuje krčisteza. N. pr.: Na povelje: »Krčisteza trupa naprej enkrat, vadi — 1! 2!« se na 1 trup upogne naprej in na 2 se naglo vzkloni. 76. Sukanje trupa. Na povelje: »Sukajte trup na desno (levo), vadi —- 1! 2!« se zasuče na 1 pri iztegnjenem telesu trup okoli dolge osi kolikor mogoče na desno (levo), na 2 zopet nazaj. Roke so ob kolkih, glava je vedno na¬ prej obrnjena. 77. Pol okreta = obrat. Na povelje: »Obrat na levo — obrat!« se zavrte učenci toliko na levo, da je obraz obrnjen tja, kamor 72 je bil prej obrnjen hrbet. V začetku je izvajanje po¬ ljubno, pozneje pa, kakor je popisano v I. razredu pri ’/ 4 okreta. Obrat naj se izvaja navadno na levo, zato se zapoveduje samo: »Obrat — obrat!« II. Vaje v hoji. 78. Hod navzad. Že v drugem razredu nekoliko poskušeno vajo je treba tukaj popolniti do hoje s taktom in isto- stopom (hod navzad). Koraki so za polovico manjši kakor pri hodu naprej. 79. Hod naprej in navzad v izmeni. Vadi se v bočnih in čelnih vrstah po 4 (6,8,10) korake naprej in toliko navzad. N. pr.: »Štiri ko¬ rake naprej, potem štiri korake navzad — stopaj! 1,2, 3. 4 — 1, 2, 3, 4« itd. Potem štiri korake naprej, osem navzad — stopaj! itd. 80. Hoja po prstih navzad. Na povelje: »Hoja po prstih navzad — stopaj!« . . . »Stoj!« se pomičejo telovadci v stoji na prstih v bočni ali čelni vrsti navzad. 81. Hoja po prstih navzad in naprej v izmeni. Primeri 79. 82. * Hoja navzad z vzdigovanjem pet. Vaja kakor v 80. s peticanjem. 83. Galopna hoja naprej. Na 1 stopi leva (desna) noga naprej, na 2 po- stopi hitro desna (leva) za njo. Na sličen način je ga¬ lopna hoja vstran in navzad. 84. Tristop. Na 1 stopi levo bedro naprej, na 2 postopi desno zraven leve noge v stojo in na 3 stopi levo še enkrat na mestu. Prav tako se izvede tristop, počenši z desnim; 73 slično tristop navzad, vstran. Povelje: »Tristop naprej (vstran na levo, desno, navzad) z levim izstopi — stopaj! 1, 2, 3.« 85. Hoja s koračno izmeno naprej. Vaja je isto, kar galopna hoja, samo v izmeni z levim in desnim bedrom. Na 1 stopi levo bedro na¬ prej in desno postopi hitro za njim, na 2 stopi zopet levo naprej. Nastopno koračje začne potem desno bedro. 86. Drsalna hoja naprej. Koleno korakajočega bedra se nekoliko upogne, in s prsti se malo podrsne po tleh. Vadi se v izmeni z navadno ali kako drugo hojo. 87. Hoja vstran s prekrižnimi stopi. Na povelje: »Prekrižna hoja na levo (desno) — stopaj!« stopi na 1 levo bedro na levo vstran, in na 2 prekorači desno bedro levo spredaj (zadaj). Če je hoja v izmeni s prekrižjem spredaj in zadaj, se vadi v štirih dobah. 88. Hoja naprej z medstopi (stopicanje). Noga se v sredi koraka malce dotakne tal. Po¬ velje: »Hoja naprej z medstopi — stopaj! in 1! in 2!« Na in se napravi medstop. Opomba: Ko so se učenci dobro izurili v posameznih hojah, naj se jih vadijo v različnih zvezah, na pr. : Hoja naprej v izmeni s hojo z medstopi : 4 (6, 8 itd.) korake navadne hoje, 4 (6, 8) korake z medstopi ; ali hoja naprej v zvezi s podrso- vanjem ali v zvezi s koračno izmeno itd. III. Vaje v skakljanju. 89. Skakljanje v različnih ustopih. N. pr.: »V predkoračnem ustopu skakljajte, vadi —■ 1! 2! 3!« Na 1 se izkorači z levim naprej v pred- koračni ustop, na 2 pride skakljaj, in na 3 se po¬ stavi bedro v stojo. Slično se vadi skakljanje v 74 zakoračnem, odkoračnem, prekrižnem ustopu, v razkreči in prekreči, v * počepu. 90. Skakljanje v različne ustope in iz njih v stojo. N. pr.: Na povelje: »Skakljajte v razkrečo in zopet v stojo, vadi — 1 ! 2!« napravijo učenci na 1 skakljaj v razkrečo, na 2 zopet v stojo. 91. Skakljanje po eni nogi. Povelja so vprvo: »Desno bedro v prednožje (za- nožje, odnožje), (ali) koleno (peto) — dvigni!« potem: »Skakljaj z desnim, vadi — 1! 2! 3!« . . . »Stoj!« IV. Vaje v tekanju. 92. Tekanje v taktu in istostopu, to je diru. Vaje kakor v II. razredu. Pripomočne vaje za dir: Tekanje s topotom, brzo- hoja po prstih, naskočna hoja (prva 125 korakov, druga 140 korakov v minuti). Povelja: »Tek in pri vsakem prvem od 4, 6, 8 korakov topot — teci!« — »Po prstih brzo — stopaj!« — »Naskočna hoja — stopaj!« V teku je telo nekoliko naprej nagnjeno, glava je pokonci, prsi so napete, lakti visita ob straneh, s spodnjima laktema zmerno mahajoč, roki sta v pest skrčeni. Stop nekoliko navzunaj obrnjen, bodi lahak, upogib kolen prožen, bedra naj se drže kolikor moči ravno. Diha naj se v teku polno in počasno. C. Vaje z orodjem. Razmerje med orodjem in telovadcem se spozna po telo- vadčevem licu, hrbtu, boku, potem po njegovih telesnih osčh, to je: po dolgi osi, ki si jo mislimo od temena do nog, po široki ali ramni osi, ki teče od rame do rame, in globoki ali prsni, ki si jo mislimo skoz prsi. Če je telovadec obrnjen z 75 licem proti orodju, pravimo, da je obrnjen vzlic, če jc obrnjen s hrbtom proti orodju, v z n a k , če z bokom, vzbok Pri vajah vzlic ima telovadec orodje pred seboj, a on je za njim, Vz nak ima orodje za seboj, a on je pred njim, vzbok ima orodje °b eni strani. Če je telovadčeva ramna os istotočna z dolžino orodja, imenujemo vaje stranske, če pa je v pravem kotu z dolžino orodja, prečne vaje. Vrteti se more telovadec okoli vseh treh osi, in sicer naprej, če se vrtenje začne v smeri obraza, n a v z a d v smeri tilnika, na levo (desno), če se vrtenje začne v smeri leve (desne) strani. I. Dolga kolebna vrv (kolebnica). Kolebnica je kakih 9 m dolga in 1 cm debela na obeh koncih nekoliko tanša vrv. Za en konec se pri¬ veže na trden steber 1'5 m visoko. Pri kolebanju prime učitelj drugi konec vrvi z levo roko, z desno pa po¬ prime toliko naprej, da ostane za kolebanje 7 do 8 »z, ter goni, s spodnjo laktjo krožeč, vrv tik tal v krogih na desno. Če se učencu vaja ponesreči, jo spusti z rok. 93. Izpodtekanje. Učenci se postavijo v čelnem polukrogu. K vaji nastopajo v začetku po enem, potem po dva itd., od¬ daljeni eden korak od največjega obgona vrvi. Vrv se koleblje proti telovadcu, in ko mu migne pri licu rnimo, tedaj steče hitro za njo, ne da bi se kaj pri¬ pognil, ter se ustavi pri za to napravljenem znamenju. Spočetka daje učitelj znamenje za izpodtek, pozneje štejejo učenci sami obgone, in sicer izpodtekajo a) na vsak tretji obgon, b) na vsak drugi, c) na vsak obgon, po enem, po dva, po tri, štiri. 94. Skakljanje obenož na mestu v ko¬ lebajoči vrvi. Telovadec nastopi na desni strani vrvi vzbok tam, kjer se vrv tal dotika, s čelom proti učitelju. Ko se vrv približa tlem nekako za koleno nizko, 76 se izvrši skakljaj. Pri zaporednem skakljanju se izvrši po vsakem preskakljaju še en poskakljaj. Spočetka daje učitelj znamenje za skakljanje z besedo ena ali zdaj. Ko imajo učenci precej spretnosti v tej vaji, se ji priredi pritek in odtek: po 1, 2, 3, 4 skakljajih odteče telovadec v smeri koleba in pri 1., 2., 3., 4. ob- gonu priteče zopet v kolebajočo vrv. Seveda je pri tem telovadec obrnjen vrvi vzlic. 95. Skakanje naprej črez mirno vrv, in sicer preskok iz stoje v stojo, s prihodom v stojo, s pritekom v tek. Prvi se izvrši tako-le: Učenec se ustopi vzlic, pol koraka pred vrv, skoči čez 10 do 20 cm visoko vrv, odpahnivši se od tal obenož istodobno s krčistezo nog kolen in trupa, doskoči na prste v mali počep ter se vzkloni v navadni ustop. Drugi: Telovadec koraka proti vrvi, se odpahne z levo ali desno nogo ter do¬ skoči kakor pri prvem. Tretji: Učenec teče proti vrvi, se odpahne na primer z desno nogo, zanoži desno bedro ter skoči na levo nogo in teče naprej. II. Razovne lestve. Lestva se pripravi tako visoko, da jo morejo učenci srednje velikosti doseči z odskokom; če sta na razpolago dve lestvi, se dene ena za manjše, ena za ostale učence primerno visoko. Dobro je imeti učence postavljene v • polukrogu po velikosti od desne na levo ter razdeljene v oddelke po 12. Vsakemu od¬ delku se pri lestvi odkaže prostor za vadbo. Na po¬ velje: »Nastop!« nastopijo prvci vsakega oddelka na odkazano mesto k vaji, ki je bila prej dobro razložena in pokazana. Na povelje: »Naslednji!« gredo prvci na svoje mesto v oddelku, drugci pa nastopijo istodobno k vaji itd. Vaje so v stranski in prečni vesi. 77 V vesi sc drži telovadec z rokami za orodje, telo visi mirno navzdol, iztegnjeno po vseh udih. V stojni vesi je telovadec, če sc drži z rokami, z nogami pa se opira na tla. Prijemi so: zgornji (nartni), če sta narti rok (hrbet), spodnji (dlanski), če sta dlani, palčni, če sta palca, ma- z >nčni, če sta mazinca obrnjena proti licu, dvojni prijem, če imata roki različen prijem. Vesa je iztegnjena ali s kr¬ esna, če sta lakti iztegnjeni ali skrčeni. 96. -j- Stojna vesa z zgornjim, palčnim ‘n dvojnim prijemom. a) Stranska stojna vesa: 1. Z zgornjim prijemom na eni lestvenici. 2. S palčnim prijemom na dveh klinih. 3. Z dvojnim prijemom, in sicer s palčnim prijemom ene roke na klinu in z zgornjim prijemom druge roke na lestvenici. b) Prečna stojna vesa vzlic: 1. S palčnim pri¬ jemom na obeh lestvcnicah. 2. Z zgornjim prijemom na enem klinu. 3. Z zgornjim prijemom ene roke na klinu in s palčnim druge roke na lestvenici. c) Stojna vesa vzbok: na desni ali levi roki z zgornjim prijemom na klinu ali na lestvenici. d) Izmena stojne, stranske ali prečne vese z na¬ vadnim ustopom. Vadi se tako, da na 1 učenci dvig¬ nejo lakti in primejo z dotičnim prijemom lestvo, na 2 postavijo bedra 1 ali 2 koraka naprej, da iztegnjeno telo visi na rokah in stoji na nogah, na 3 se postavijo, skrčuje lakti, v stojo, na 4 spuste lakti v veso. 97. Iztegnjena vesa vzlic z zgornjim, s palčnim in dvojnim prijemom. Na 1. dvignejo učenci lakti in primejo lestvo v doskočiti višini, na 2 doskočijo v stojo in spuste lakti v veso. 78 V vesi je telo popolnoma iztegnjeno, bedri in nogi sta sklenjeni s prsti navzdol. Doskočiti mora telo¬ vadec na prste z malim upogibom kolen ter se hitro vzkloniti v navadni ustop. Vaje so: a) Stranska iztegnjena vesa vzlic: 1. Z zgornjim prijemom na eni lestvenici. 2. S palčnim prijemom na dveh klinih. 3. S palčnim prijemom na klinu in z zgornjim na lestvenici. b) Prečna iztegnjena vesa vzlic: 1. S palčnim pri¬ jemom na lestvenicah. 2. Z zgornjim prijemom na klinu. 3. Z zgornjim prijemom na enem klinu in s palčnim na eni lestvenici. 98. Stranska in prečna vesa z omenje¬ nimi prijemi v zvezi z gibanji beder. Prednoževanje, odnoževanje, zanoževanje, prekri- ževanje beder, dviganje kolen, krčisteza nog; * razkrečje in * prekrečje, tudi v izmeni desnega z levim bedrom. Gibanje se sčasoma po večkrat vadi, da se učenci po¬ lagoma priuče trajni vesi, kar jih bo usposobilo za veskanje. Povelja na primer: »V veso — skoči!« — »Dvigajte desno koleno, vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« Ali: »Dvigajte desno in levo koleno izmenoma, z levim začni, vadi — 1! 2! 3! 4!« itd. 99. Veskanje v stranski in prečni vesi z zgornjim, palčnim in dvojnim prijemom na desno ali levo, oziroma naprej ali nazaj. Povelja: »V veso — skoči!« »Veskaj!« »Stoj!« »Dol!« 100. Veskanje v stranski vesi na zno- tranji strani lestvenice. Veskanje se vrši v 4 do 8 dobah v vesi na zno- tranji strani lestvenice med klini z zgornjim prijemom. 79 III. Plezala. Navpični drogi. 101. Vaje v stoji vzlic. a) Prijemanje za drog (droga) s palčnim prijemom v doramni ali dosežni višini zaporedno, isto¬ dobno. b) Mala krčisteza kolen, c) zaporedno skak¬ ljanje ; pri obeh vajah drže roke trdno drog (droga). 102. Vaje v stojni vesi na enem ali dveh drogih. a) vzlic. 1. Roke primejo v doramni višini, noge se oprd v drog (droga), telo visi za roke navzad: krči¬ steza lakti, stojno veskanje gor in dol. 2. Bedra se ko- lebnejo istodobno za korak naprej. 3. Bedra se koleb- nejo istodobno navzad. 4. Izmena 2. in 3. vaje. b) vzbok. 1. Desna (leva) roka drži drog, nogi se opirata na tla in drog, leva (desna) roka je v kolčni opori. 2. Izmena te vese z desne na levo roko. 3. Iz¬ mena vese vzlic in vzbok. 103. * Vaje v plezanju. a) Plezalni sklep na levo. Telovadec prime drog oberoč, stopi z desno nogo na levo stran k drogu, nekoliko upogne koleno, pritisne golenico k drogu in stisne koleno na desno, z levim bedrom se oklene droga od spredaj: spodnji bedri trdno držita drog v prekrižju z zunanjimi robi nog, z golenico in mečo. Plezalni sklep na desno je ravno nasproten, b) Na 1 plezalni sklep, na 2 poteg v skrčeno veso, na 3 dvig obeh kolen v plezalnem sklepu, na 4 izteza kolen in skok v navadni ustop. c) Na 1 plezalni sklep, na 2 poteg v skrčeno veso in dvig kolen v plezalnem sklepu, na 3 preprijem navzgor in izteza telesa, na 4 skok v stojo. d) Plezanje: zaporedno gibanje 1! 2! 3! v c. 80 Navzdol je plezanje ravno nasprotno, a navadno se navzdol smuče počasi v dobrem in trdnem plezalnem sklepu pri iztegnjenih bedrih, z rokami redno prepri- jemaje. Plezanje se prične ali iz stoje ali z odpahom v veso s prijemom nad glavo. Primeri. I. 1. Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! 2. V osmorice od desne — preštej! — Na desno — kreni! 3. Hod v obvodu na levo, in na prvotnem mestu vr- stujte na levo vštric prve vrste — stopaj! — Razmak stebra za razpetje lakti na levo — stopaj! — Na levo — kreni! — Razmak v vrstah za eno lakt na levo — stopaj! — Se — uravnaj! 4. V posilni ustop s prsti navznotraj in v stojo su¬ kajte bedra, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — V po¬ silni ustop s prsti navzunaj in v stojo bedra su¬ kajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 5. Krožite levo lakt odspodaj naprej, vadi —. 1! 2! 3! — Isto z desno, vadi —- 1! 2! 3! —Krožite levo lakt od spodaj navzad, vadi — 1! 2! 3! — Isto z desno, vadi — 1! 2! 3! 6. Lakti — ob bok! — V počep kolena — skrči! — Kolena — iztegni! 7. Skakljajte v levem predkoračnem ustopu, vadi — 1! 2! 3! — Isto v desnem, vadi — 1 ! 2! 3! — Isto v levem zakoračnem ustopu, vadi — 1! 2! 3! — Isto v desnem, vadi — 1! 2! 3! — Isto v levem odkoračnem ustopu, vadi — 1! 2! 3! — Isto v desnem, vadi — 1! 2! 3! 8. Lakti — dol! — Na desno — kreni! — Sklep stebra na desno — stopaj! 81 9. Odhod vrst v progo v obvodu na levo — stopaj! . . . Stoj I — Hoja navzad — stopaj! . . . Stoj! — Hod naprej na prvotno mesto — stopaj! — Na levo — obstoj! 10. Odmor! 11. Nastop! — Kolebna vrv. II. 1. Nastop! — Na desno se —uravnaj! — Pozor! — V osmorice od desne — preštej! 2. J / 4 zavinka na levo — stopaj! — 1 / i zavinka na desno — stopaj! . . . Stoj! 3. Štiri korake naprej, potem štiri korake navzad — stopaj! 1, 2, 3, 4! — 1, 2, 3, 4! — štiri korake naprej, potem osem korakov navzad — stopaj! 1, 2, 3, 4! — 1 .. .8! 4. Razstop! — Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! — Na desno — kreni! 5. Zavinek v »križ* — stopaj! — V obvodu na levo — stopaj! 6. Vrstujte vštric prve vrste na levo z obstojem na desno — stopaj! 7. Razmak stebra za dva koraka naprej — stopaj! — Razmak v vrstah za eno lakt na desno — stopaj! 8. Kotni ustop v prekrižje spredaj z desnim in levim v izmeni in v stojo, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Pred- korak z desnim in levim v izmeni in v stojo, vadi — 1! 2! - 3! 4! 9. Krožite desno lakt odspodaj navzunaj, vadi — 1, 2, 3! — Isto z levo laktjo, vadi — 1, 2, 3! — Krožite desno lakt odspodaj navznotraj, vadi — 1, 2, 3! — Isto z levo laktjo, vadi — 1, 2, 3! 10. Zakorak z levim in desnim v izmeni in v stojo, vadi — 1! 2! - 3! 4! 6 82 11. Lakti na prsi — skrči! — Sunek naprej z levo in desno izmenoma, vadi — 1! 2! - 3! 4! 12. Lakti — ob bok! — Sukajte trup na levo, vadi — 1! 2! — Na desno, vadi — 1! 2! 13. Na levo — kreni! — Skakljajte v razkrečo in v stojo, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — Skakljajte v prekrižje spredaj z levim in desnim izmenoma, vadi —.1! 2! - 3! 4! 14. Lakti — dol! — Na desno — kreni! — Sklep v vrstah na levo -r- stopaj! — Sklep v stebru na¬ prej — stopaj! 15. Na levo — kreni! — Odhod vrst v progo v ob¬ vodu na levo — stopaj! . . . Stoj! — Galopna hoja naprej — stopaj! . . . Stoj! 16. Lakti na prsi ■— skrči! — Sunek vstran z desno in levo v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Lakti — dol! 17. Tristop naprej — stopaj! . . . Stoj! 18. Nastop k razovnim lestvam — stopaj! III. 1. Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! — V sredo vadišča — stopaj! — Od desne po dva — preštej! — Prvci dva koraka naprej — stopaj! —■ Na desno — kreni! 2. Leva vrsta enkrat v obvodu na levo — stopaj! — Desna vrsta enkrat v obvodu na desno — stopaj! — Desna vrsta na desno, leva na levo v obvodu — stopaj! 3. Razmak v stebru za razpetje lakti — stopaj! — Lakti na prsi — skrči! —- Sunek v stran z desno in levo laktjo v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! Lakti — ob bok! 83 4. Z levim in desnim bedrom v izmeni odnbžujte, vadi — 1! 2! - 3! 4! 5. Na levo in desno trup upogibajte, vadi — 1! 2! — 3! 4! 6. V razkrečo skakljajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — Desno bedro v odnožje — dvigni! — Skakljanje z levim, vadi — 1! 2! 3! — Levo bedro v od¬ nožje — dvigni! — Skakljanje z desnim, vadi — 1! 2! 3! 7. Lakti — dol! — Drugci uvrstite se med prvce — stopaj! 8. Hod v obvodu na levo — stopaj! . . . Stoj! — Hoja po prstih navzad v obvodu — stopaj! . . . Stoj! ■— Na prvotno mesto v hodu naprej ■— stopaj! — Na desno — obstoj! 9. Tvoritev štiriudne bočne proge. — Vrstujte na levo pred prvo vrsto — stopaj! — Obrat — obrat! vrstujte na desno pred prvo vrsto — stopaj! — Obrat — obrat! 10. Hod v obvodu na levo — stopaj! — Celi zavinek na levo — stopaj! . . . Stoj! — Na levo — kreni! — Zveza spodnjih lakti — zveži! 11. Prednožujte z levim in desnim v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Zanožujte z levim in desnim v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! 12. Upogibajte trup naprej, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 13. Nastop k igram. IV. 1. Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! — V sredo vadišča — stopaj! . . . Stoj! — Po dva od desne — preštej! — Na desno — kreni! 2. Hod v obvodu, prvci na desno, drugci na levo, pri združenju drug za drugim — stopaj! . . . Stoj! — 6* 84 Dva koraka navzad, dva koraka naprej v izmeni — stopaj! — Štiri korake naprej, osem korakov navzad — stopaj! 3. ’/ 2 zavinka, prvci na desno, drugci na levo (protivod navzunaj) — stopaj! — (Na nasprotni strani va- dišča) 1 i 2 zavinka, prvci na desno, drugci na levo (protivod navznotraj) — stopaj! . . . Stoj! 4. Razmak stebra za razpetje lakti — stopaj! — Na levo — kreni! — Razmak v vrstah za eno lakt na levo — stopaj! — Na desno se — uravnaj! 5. Krožite desno lakt odspodaj navzad dvakrat, vadi — 1, 2! 1, 2! — Krožite z levo odspodaj navzad dvakrat, vadi — 1, 2! 1, 2! 6. Vaja 5. odspodaj naprej. — Lakti v prekrižje spredaj in zadaj, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 7. Lakti — ob bok! — Počep dvakrat, vadi •—■ 1, 2! 1, 2! — Trup sučite na levo in desno, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 8. Na desno — kreni! — Sučite bedra v razkrečo, vadi — 1, 2, 3, 4! — V stojo nazaj, vadi — 1, 2, 3, 4! 9. Galopna hoja na desno vstran — stopaj! . . . Stoj! — Tristop na levo vstran — stopaj! . . . Stoj! 10. Uvrstite se drugci za prvce na desno — stopaj! — Tek v obvodu na levo — teci! — Na levo — obstoj! 11. Tvoritev štiriudnega zbora. — Vrstujte zadaj za prvo vrsto — stopaj! 12. Prva tropa — razstop! — Nastop! — Tretja tropa — razstop! — Nastop! — Druga in četrta tropa — razstop! — Nastop! itd. 13. Prva tropa naprej — stopaj! . . . Stoj! — Ostale trope vrstujte na levo vštric zaporedoma — sto¬ paj ! — Osem korakov po prstih navzad — stopaj! 85 — Na desno — kreni! — Odhod vrst iz stebra v progo na levo v obvodu — teci! . . . Stoj! — V polža na levo — stopaj! . . . Stoj! — Razstop! — Nastop! — K plezalom — stopaj! V. 1. Nastop! —- Na desno se —uravnaj! — Pozor! — Na desno — kreni! 2. V obvodu na levo dvakrat — teci! 3. Protivod na levo zaporedoma — stopaj! . . . Stoj! — Prvi na levo, drugi na desno itd. v obvodu — stopaj! — V dvojicah — stopaj! . . . Stoj! — Navzunaj — kreni! 4. Sest korakov naprej, potem osem korakov navzad — stopaj! — Hoja po prstih šest korakov naprej, šest korakov navzad — stopaj! 5. Navznotraj — kreni! — V obvodu navzunaj razmak za dva koraka naprej — stopaj! — V dvojicah navznotraj — stopaj! — Stoj! — Na desno — kreni! 6. Prednja vrsta dva koraka naprej — stopaj! — Vsi za palčni udar lakti skrčite — skrči! — Palčni udar z levo in desno v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Spodnje lakti spredaj — kroži! . . . Stoj! — Lakti na prsi — skrči! — Sunek kvišku z desno in levo v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! 7. Lakti — ob bok! — Dvigajte levo in desno koleno v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Zanožujte levo in desno bedro v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Dvigajte levo in desno peto v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! 8. Trup upogibajte naprej, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 9. Na levo — kreni! — Protivod navzunaj — stopaj! — Navznotraj drug za drugim — stopaj! — Na prvotnem mestu na levo — obstoj! 86 10. V osmorice od desne — preštej! — Vrstujte na desno spredaj — stopaj! — Odhod trop iz stebra v progo na levo — stopaj! — Vrstujte v steber na prvotnem mestu — stopaj! — Odhod vrst v progo v obvodu na levo — stopaj! . . . Stoj! 11. Hoja navzad z dviganjem pet —stopaj! . . . Stoj! — Hoja s stopicanjem naprej — stopaj! . . . Stoj! 12. Skakljajte z desnim, vadi— 1! 2! 3! . . . Stoj! — Isto z levim, vadi — 1! 2! 3! . . . Stoj! 13. Razstop! — Nastop! — Pozor! 14. Vaje s kolebno vrvjo! VI. 1. Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! — Na desno — kreni! 2. Dir v obvodu na levo — teci! — Na desno — obstoj! 3. V šestorice od desne — preštej! — Vrstovanje zadaj iz proge v steber — stopaj! — Odhod trop v progo v obvodu — stopaj! — Stoj! 4. Drsalna hoja naprej — stopaj! . . . Stoj! — Hoja s koračno izmeno naprej — stopaj! — Navadni hod — stopaj! — Na prvotnem mestu iz proge v čelni steber — vrstuj! 5. Razmak naprej za dva koraka v stebru — stopaj! — Razmak v vrstah za razpetje lakti — stopaj! — Se — uravnaj! 6. Lakti kvišku — dvigni! — Odnožujte z desnim in levim v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Zano- žujte istotako, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Predno- žujte istotako, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Lakti — dol! 87 7. Zgornji nartni udar, z desno in levo menjaje, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Lakti na prsi — skrči! — Sunek vstran, z levo in desno menjaje, vadi — 1! 2! - 3! 4! 8. Lakti v razpetje — stegni! — Sučite trup na levo in desno, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — Lakti — ob bok! — Dvigajte levo in desno koleno v iz¬ meni, vadi — 1! 2! - 3! 4! 9. V levi zakoračni ustop in zopet v stojo skakljajte, vadi — 1 ! 2! 3! . . . Stoj! — Isto v desni za¬ koračni ustop, vadi — 1! 2! 3! . . . Stoj! 10. Lakti — dol! — Krožite levo lakt odspodaj na- vznotraj, vadi — 1! 2! 3! . . . Stoj! — Isto z desno, vadi — 1! 2! 3! . . . Stoj! — Krožite levo lakt odspodaj navzunaj, vadi — 1! 2! 3!... Stoj ! — Isto z desno, vadi — 1! 2! 3! ... Stoj! 11. Sklep naprej v stebru — stopaj! — Odhod vrst iz stebra v bočno progo v obvodu na desno — stopaj! — Po sredi vadišča — stopaj! — Prvi na desno, drugi na levo z zaporednimi 1 / i zavinki — stopaj! — Po sredi vadišča drug za drugim — stopaj! . . . Stoj! — Polž na levo — stopaj! . . . Stoj! — Obrat — obrat! — Iz polža — stopaj! . . . Stoj! — Obrat — obrat! —■ Plod naprej in na prvotnem mestu na levo obstoj — stopaj! 12. K razovnim lestvam s ’/ 4 okreta na desno — stopaj! VIL 1. Nastop! — Na desno se — uravnaj! —Pozor! — Na desno — kreni! 2. V obvodu na levo razmak za dva koraka naprej — stopaj! — Teci! — Stopaj! — Zavinki — v križ! — V obvodu na levo — stopaj! — Stoj! — Hod 88 navzad — stopaj! . . . Stoj! — Hod po prstih navzad — stopaj! — Hod naprej — stopaj! — Na desno — obstoj! 3. Tvoritev štiriudnega zbora. Na desno — kreni! — Vrstujte na levo vštric — stopaj! — Na levo — kreni! — Četrta vrsta obrat in šest korakov navzad — stopaj! — Tretja vrsta obrat in štiri korake navzad — stopaj! — Druga vrsta obrat in dva koraka navzad — stopaj! — Prva vrsta obrat — obrat! — Razmak v vrstah za razpetje lakti na desno — stopaj! — Se — uravnaj! 4. Lakti v razpetje — dvigni! — Levo koleno dvi¬ gajte v izmeni z desnim, vadi — 1! 2! - 3! 4! . . . Stoj! — Lakti na prsi — skrči! — Sunek kvišku, z levim in desnim menjaje, vadi— 1! 2! -3! 4! . . . Stoj! — Lakti — ob bok! — Trup sukajte na levo in desno, vadi— 1! 2! - 3! 4! . . . Stoj! — Počep, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — Lakti za palčni udar — skrči! ■—■ Palčni udar z levo in desno v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! . . . Stoj! — Lakti — ob bok! 5. Sklep v stebru naprej — stopaj! — Štiri korake naprej, osem korakov navzad — stopaj! — Levo peto — dvigni! — Z desnim bedrom.— skakljaj! . . . Stoj ! — Desno peto — dvigni! — Z levim bedrom — skakljaj! . . . Stoj! 6. Tristop navzad, tri koračja — stopaj! — Tri koračja naprej — stopaj! — Lakti — dol! — Na levo — kreni! — Galopna hoja vstran na levo —stopaj! . . . Stoj! — Isto na desno — stopaj! . . . Stoj! 7. Druga, četrta, šesta, osma . . . tropa obrat — obrat! — Prva, tretja, peta, sedma . . . tropa na desno — kreni! — Druga, četrta, šesta, osma tropa na 89 levo — kreni! — Prva, tretja, peta, sedma tropa obrat — obrat! — Vsi na desno — kreni! 8. Hod naprej v obvodu na levo — stopaj ! — Odhod vrst v bočno progo — stopaj! — Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! — Polni — korak! . . . Stoj! — Razstop! —■ Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! 9. Igre. VIII. 1. Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! 2. V šestorice od desne — preštej! — Na desno — kreni! — Na levo vštric prve vrstujte — stopaj! — Na desno — kreni! — Sest korakov navzad — stopaj! — Razmak v stebru za dva koraka naprej — stopaj! — Razmak v vrstah za razpetje lakti na desno — stopaj! 3. Levo lakt v razpetje — dvigni! — Desno koleno dvigajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — Levo lakt v v veso — spusti! — Desno lakt v vzpetje — dvigni! — Levo koleno dvigajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — Lakti — ob bok! 4. Trup upogibajte na levo in desno, vadi — 1! 2!- 3! 4! — Trup upogibajte naprej, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — Trup sučite na levo in desno, vadi 1! 2! . . . Stoj! — Lakti — dol! 5. Z levim bedrom — skakljaj! . . . Stoj! — Isto z desnim! — Počep, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 6. Sklep v stebru naprej — stopaj! — Na levo — kreni! — Odhod vrst v progo v obvodu na levo — stopaj! — Dir — teci! — Stopaj! . . . Stoj! 7. Dva 1 / a zavinka na levo, dva 1 / 2 zavinka na desno stopaj! — Celi zavinek na desno — stopaj! — Po sredi vadišča — stopaj ! 90 8. Prvi na desno, drugi na levo v obvodu — stopaj! — Po sredi v dvojicah — stopaj! . . . Stoj! — Desna vrsta v obvodu hod naprej, leva navzad — stopaj! — Obratno — stopaj! — Obe vrsti v drsalni hoji naprej — stopaj! . . . Stoj! — Ga- lopna hoja naprej — stopaj! . . . Stoj! — Tristop naprej — stopaj! . . . Stoj! — Hod naprej, in pri združenji drug za drugim — stopaj! 9. Nastop k plezalom. I 'X7". razred.. (četrto in peto šolsko leto.) A. Redovne vaje. 104. Tvoritev dvojic, trojic, četvoric itd. a) L vrstitvijo vštric prvega. Napravi se bočna proga dvojic, trojic, četvoric itd. Na povelje: »Vrstite se vštric prvega na desno — stopaj!« stopi pri vrstitvi v dvojice vsak drugec z desnim en korak na desno vštric prvega, pri vrstitvi v trojice, četvorice itd., napravijo vsi razun prvega '/s okreta na desno, stopajo tri, štiri itd. korake vštric prvega ter se okrenejo za ’/ 8 na levo v čelo. Analogno se izvrši vrstitev na levo. (Obrazec 34.) Obrazec 34. 92 b) T, vrstitvijo vštric zadnjega. Na povelje: »Vrstite se vštric zadnjega na desno — stopaj!« stopi pri vrstitvi v dvojice vsak prvec z desnim en korak navzad vštric drugca na desno v čelo, pri vrstitvi v trojice, četvorice itd. napravijo vsi razun zadnjega s / 8 okreta na desno, stopajo tri, štiri itd. korake vštric zad¬ njega na desno ter se okrenejo s 5 / 8 na desno v čelno vrsto. Analogno se izvrši vrstitev na levo. (Obrazec 35.) Obrazec 35. Na desno. Na levo. c) Z vrstitvijo spredaj na desno. Napravi se čelna proga dvojic, trojic, četvoric itd. Na povelje: »Vrstite se spredaj na desno — stopaj!« stopi pri vr¬ stitvi v dvojice vsak drugec z desnim en korak na desno pred prvca, pri vrstitvi v trojice, četvorice itd. krenejo vsi razun desnega voditelja z 2 /s na desno, stopajo s tremi, štirimi itd. koraki pred desnega voditelja ter se okrenejo z % okreta na levo v bočno vrsto. (Obrazec 36.) Na levo je vrstitev analogna. (Obrazec 37.) Hilli Obrazec 36. srb z -i3 -^5 x l /''rti. H t j t f b t 1 1 / 93 tv. fn zi l i i i Obrazec 37. Ir K fr 1»\X *X i z 1 > z 1 i z t f>. 1> 2^. \ t X-\. ( > X X 5x\"‘- - , v.X '' 3r?\' d) Z, vrstit vij o zadaj. Na povelje: »Vrstite se zadaj na desno — stopaj!« stopi pri vrstitvi v dvojice vsak drugec en korak z desnim za prvca, pri vrstitvi v trojice, četverice itd. krenejo vsi razun desnega vodi¬ telja 3 / 8 na desno, stopajo tri, štiri itd. korake za desnega voditelja in krenejo s četrtim korakom 3 / 8 na levo v bočno vrsto. (Obrazec 38.) Na levo je vrstitev ana¬ logna. (Obrazec 39.) Obrazec 38. t . i S, 1 K 1 1 «, 1 ! \ 2 1 3, t. 1 d, 2, b h. 1 H 3 z 1 i, 3 j. 1 •< ’ J 2, ' ■“z \ X; V'..'“a V\'«e ! ' a 3 : '43 ' .'43 ''/4j Xh 4 >Jt Obrazec 39. I i 2.4 2J l ] 2. J ! 3 l j 3 It 4 H|1 U| H H4 1 JH 4-' l 1 "' V 1/ / l// It / . *■// / St/Z > u' Wy V/ v/ 105. Zaporedna tvoritev dvojic, trojic, četvoric itd. iz čelne ali bočne vrste. Na povelje: »Vrstite se zaporedoma v dvojice (trojice, četvorice itd.) vštric prvega na levo — stopaj!« se začne tvoriti prva čelna vrsta; ko je ta gotova, šele druga, po tej tretja itd. Učenci se sami zaporedoma preštevajo. Za olajšavo lahko učitelj šteje pri tvoritvi dvojic 1! 2! — 1! 2! itd., pri trojicah 1! 2! 3! — 1! 2! 3! itd. 94 Vrstitve vštric spredaj in zadaj se vadijo potem tudi v hoji na mestu in z mesta. Pri vrstitvah na mestu se vprvo zapove: »Na mestu —stopaj!« Za poljubnim številom korakov pride povelje za različne vrstitve; po vsaki dovršeni vrstitvi stopajo učenci na mestu nepre¬ nehoma. V hoji z mesta se zapove: »Hod naprej v obvodu na desno (levo) — stopaj!« Potem se zapovedd različne vrstitve, po vsaki vrstitvi stopajo učenci v ob¬ vodu naprej. Samo ob sebi se umeje, da stopa pri vrstitvah spredaj in vštric dotični voditelj tako dolgo s kratkimi koraki, da se izvrši vrstitev, ali da se vr- stilci vrste v teku. 106. Protismerni izprevodi v dvojicah. Vadi se z dvema stebroma dvojic na isti način kakor v III. razredu (64. «, b, c,) z dvema vrstama. 107. Tvoritev stebra četvoric s proti- smernim izprevodom. Na sličen način kakor v III. razredu (64. d). Na omenjeni način se tvori tudi steber osmoric (zvod). 108. Tvoritev stebra dvojic iz stebra če¬ tvoric s protismernim izprevodom. Na slični način kakor v III. razredu (64. c). 109. Zavinki. a) Izmena 1 / i , ’/ s zavinkov v hodu potem v diru. (Primerjaj III. razred r. v. zavinki.) b) Tvoritev čelnega stebra iz bočne proge. Po¬ velje: >’/ 4 zavinka v četvoricah na desno (levo) — stopaj!« ... »Stoj!« c) Tvoritev bočne proge iz čelnega stebra. Po¬ velje: »’/ 4 zavinka na desno (levo) v četvoricah — stopaj!« . . . »Stoj!« d) V polža na levo in iz polža na desno v hodu (diru). Povelje: »V polža na levo — stopaj! (teci!)« — »Protivod na desno — stopaj! (teci!)« 95 110. Vaje s tropami. Ponavljanje vaj III. razreda r. v. 67., 68. 111. Zavoji. Zavoji so okreti vrst, pri katerih vrste v ničemer ne iz¬ gube svoje oblike Dele se po velikosti prehojenega kroga v */ 4 , 1 / 2 , ’/ 4 zavoja in v celi zavoj; dalje po voditelju, okoli katerega se zavija, v zavoje okoli istoimenskih in raznoimenskih voditeljev pri čelnih vrstah, okoli prvega ali zadnjega pri bočnih vrstah, in v zavoje okoli srede pri čelnih in bočnih vrstah. Za 1 / i zavoja je treba toliko korakov, kolikor je vrstilcev v vrsti. Da ostane uravnava dobra v vrstah, v progi in stebru, je paziti, da 1.) vo¬ ditelj pri okretu ostane na istem mestu ter porabi za okret v resnici toliko korakov na mestu, kolikor je vrstilcev; 2.) vsak ostalih dela, čim dalje je od voditelja, primerno tem večje korake ter se ravna v smeri in razmaku po voditelju. a) */ 4 zavoja na levo (desno) okoli levega (desnega) voditelja. Napravi se proga četvoric. Na povelje: >*/ 4 zavoja na levo (desno) — stopaj!« na¬ pravi levi (desni) voditelj V 4 okreta na levo (desno) s štirimi koraki na mestu, vsi drugi istodobno štiri ko¬ rake naprej v ’/ 4 kroga, vedno se ravnajoč po vodi¬ telju. Z početka naj vrstilci spodnje lakti sklenejo ali spredaj (zadaj) zapletejo. (Obrazec 40.) Obrazec 40. V 4 zavoja. -*-. pj 4321- Obrazec 41. zavoja. izs+^32i 4321 Obrazec 42. 3 / 4 zavoja. Obrazec 43. 4 / 4 zavoja. 43T1 • ; ^523 96 b) Pri ] / 2 , 3 / 4 zavoja, pri celem zavoju na¬ pravijo učenci v ‘/2, 4 /i kroga 8, 12, 16 korakov, pri vsakem četrtem koraku topot. (Obrazec 41, 42, 43.) c) Tvoritev čelnega stebra iz bočne proge s 1 / i zavoja. Napravi se bočna proga četvoric. Na povelje: » 3 / 4 zavoja na desno — stopaj!« napravijo vse čctvorice ’/< zavoja, zadnji korak z majhnim topotom. Nazaj se v isto bočno progo preide ali z obratom in s 1 / i zavoja na desno in zopetnim obratom, ali s % zavoja na levo. 112. Okreti v hoji. a) Predvaje: 1.) okreta na desno in levo v izmeni na obeh stopalih. Na eno se okrene učenec za 1 / i , '/2 na desno na obeh stopalih v predkoračni ustop (prekrižni ustop), na dve za \ 4 , 7 2 na levo zopet v stojo. Povelja: »Na stopalih na desno (levo) kreni — 1! 2!« — »Obrat na stopalih na desno (levo) — 1! 2!« 2.) 1 / i , '/2 okreta na levo na desnem stopalu in s sklepom levega bedra ob enem. 3.) 1 / i , 1 I 2 okreta na desno na levem stopalu in s sklepom desnega bedra ob enem. Povelja: »Na desnem stopalu na levo — kreni!« — »Na levem stopalu na desno — kreni!« — »Na desnem stopalu obrat — obrat!« — »Na levem stopalu na desno obrat — obrat!« b) Hoja na mestu s Vi, V2 okreta na povelje. V prvo se zapove: »Na mestu — stopaj!«, potem »Na desno — kreni!« ali »Obrat na desno — obrat!« Na to se učenci okrenejo na levem stopalu in stopajo na mestu dalje. Pri povelju se izreče prvi zlog besede »kreni«, »obrat« na stopu istega bedra kamor je okret, drugi zlog na stopu nasprotnega bedra. c) Ploja s Vi okreta na levo in desno v izmeni. Pri vsakem koraku se napravi na stopalu 1 / i okreta na 97 nasprotno stran in se dvigne drugo bedro za daljnji korak. d) okreta v hoji z mesta po določenem šte¬ vilu korakov. 1. V štiri kot na levo. V stebru četvoric stopajo vsi, z levim počenši, 4, 6, 8 itd. korakov naprej in se okrenejo na desnem stopalu za 71 na levo, potem stopajo zopet 4, 6, 8, itd. korakov naprej itd., dokler niso dospeli na prvotno mesto. 2. V križ na levo. V stebru četvoric stopajo učenci, z levim izkorakom po¬ čenši, 4, 6, 8 itd. korakov naprej, potem 4, 6, 8 itd. korakov navzad in se okrenejo s poslednjim navzadnjim korakom za ’/ 4 na levo itd. e) Izmena */ 2 okreta na desno in levo v pred- koračnem ustopu. Vprvo se zapove: »Predkorak z levim — stopil«, potem: »Obrat na desno in levo na stopalih v izmeni, vadi -— 112!« Pri tem napravijo učenci na 1 Vs okreta na desno na obeh stopalih, a dvignejo v tem hipu desno bedro v prednožje, na 2 ga postavijo v predkoračni ustop in napravijo */ a okreta na levo in dvignejo levo bedro v prednožje itd. f) '/a okreta v hoji z mesta po določenem številu korakov. V dvoudnem ali triudnem čelnem stebru sto¬ pajo učenci 4, 6, 8 itd. korakov, z levim počenši, na¬ prej in se okrenejo pri 4. 6. 8. itd. koraku za 1 / 2 na desnem stopalu na levo ter dvignejo istodobno levo bedro za daljnji korak v novi smeri. g) Va okreta v hoji z mesta na povelje. V stebru četvoric stopajo učenci, z levim počenši, naprej. Na povelje: »Na levo — kreni!« ali »Obrat — obrat!« napravijo na desnem stopalu ■‘/r, Vs okreta in dvignejo istodobno levo bedro za daljnji korak v novi smeri. Povelja primeri: 112 b. 7 98 B. Proste vaje. I. Vaje v stoji. 113. Mahanje s trupom (nagla izmena iz upo¬ giba v drug upogib) semtertja. Na povelje: »S trupom mahajte semtertja, vadi — 112!«... »Stoj!« se na 1 trup upogne na desno (levo) in na 2 na levo (desno) itd. 114. Upogibanje trupa naprej in navzad zaporedno. Na 1 se upogne trup naprej v toliko, da tvori z bedri pravi kot, na 2 se vzkloni in počasi upogne ne¬ koliko navzad. 115. Upogibanje trupa vpošev naprej in navzad zaporedno. Na 1 se upogne trup na desno (levo) vpošev naprej, na 2 odtod vpošev na levo (desno) navzad. 116. Sukanje trupa z desne na levo za¬ poredno. Na povelje: »Trup sukajte od desne na levo, vadi ■ — 1! 2!« . . . »Stoj!« se zasuče trup na 1 na desno, na 2 odtod na levo itd. 117. Krčisteza desne in leve noge v iz¬ meni. Na 1 se dvigne desna noga na prste in se obenem koleno nekoliko upogne, na 2 se postavi v stojo in leva stori isto ko prej desna itd. 118. * Krčisteza levega (desnega) kolena v razkreči ali prek reči. V prvo se zapove: »V razkrečo — skoči! (stopi!)« potem »Krčisteza levega kolena, vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« Na 1 se koleno upogne, na 2 iztegne. Z desnim 99 in levim kolenom izmenoma se vadi v štirih dobah: »1! 2!« krčisteza desnega in »3! 4!« levega kolena, v dveh dobah pa tako, da se na 1 desno upogne, na 2 iztegne, a obenem levo upogne itd. 119. Krčisteza nog v prednožju. Vprvo se zapove: »Z levim (desnim) — pred- noži!« potem: »Krčisteza leve (desne) noge, vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« 120. Krčisteza kolen v prednožju. Slično 119. Ako se pri tem koleno naglo izteza, zovemo to gibanje brcanje. 121 a. Sukanje beder v različnih držah. Povelja n. pr.: »Levo bedro — prednoži!« potem : »Sukajte iztegnjeno bedro — 112!«... »Stoj!« itd. 121b. Kolebanje z bedri. Na povelje: »Kolebajte z desnim (levim) bedrom naprej in navzad (spredaj, zadaj, semtertja), vadi — 1! 2! 3!« dvigne na 1 telovadec bedro ter ga kolebne naprej (navzad, vstran), na 2 kolebne navzad (naprej, spredaj pred seboj, zadaj za seboj) in na tri ga po¬ stavi v stojo. 122. Zveze na štiri dobe. a) Dviganje in spuščanje lakti. — Dvig lakti spredaj kvišku 1! — Spust ob straneh v veso 2! — Dvig ob straneh kvišku 3! — Spust spredaj v veso 4! b) Dviganje lakti in kolebanje iz vzpetja v raz- petje. — Lakti v vzpetje 1! — Koleb z obema v raz- petje 2! — Koleb z obema v vzpetje 3! — V veso 4! c) Dviganje in suvanje lakti. — Lakti v vzpetje 1! — Lakti na prsi skrči 2! — Sunek naprej 3! — Lakti v veso 4! ali: Lakti kvišku 1! — Lakti na prsi skrči 2! — Sunek kvišku 3! — Lakti v veso 4! 7* 100 d) Počepna krčisteza kolen pri vzpetju lakti. — Lakti v vzpetje 1! — Počep 2! — Izteza kolen 3! — Lakti dol 4! e) Krčisteza nog pri razpetju lakti. — Lakti v razpetje 1! — Dvig na prste 2! — V stojo 3! — Lakti dol 4! f) Lakti v prekrižju in različni ustopi. N. pr.: Lakti v prekrižje spredaj 1! — Predkorak z levim 2! — V stojo 3! — Lakti dol 4! g) Sunek lakti in noženje. — Vprvo: »Lakti na prsi — dvigni!« potem: Sunek naprej 1! — Predno- ženje z levim 2! — V stojo 3! -— Lakti na prsi 4! koncem: »Lakti — dol!« h) Palčni udar in dvig kolen. —■ Lakti za palčni udar dvigni 1! — Levo koleno dvigni 2! — Levo koleno v stojo iztegni 3! — Palčni udar 4! i) Sukanje beder v posilne ustope in razpetje lakti. — Lakti v razpetje 1! — V posilni ustop 2! — V stojo 3! — Lakti dol 4! j) Zakorak in zgornji nartni udar. — Levo lakt na desno ramo 1! — Z levim bedrom zakorak 2! — Udar 3! — V stojo 4! k) Koleb lakti in upogibanje trupa. N. pr.: Koleb lakti kvišku 1! — Upogib trupa naprej 2! — Vzklon 3! — Lakti dol 4! l) Noženje in krčisteza kolen. N. pr.: Levo bedro prednožil! •—Desno koleno malo upogni 2! — Desno koleno iztegni 3!-— Levo bedro v stojo 4! itd. m) Upogibanje trupa navzad in zakorak. — Za¬ korak z desnim 1! — Upogib trupa navzad 2! — Vzklon 3! — Z desnim v stojo 4! 123. Zveze vaj z različnimi udi na 2dobi. a) Dviganje lakti v vzpetje in podnoževanje z desnim (levim). 101 b) Dviganje lakti v razpetje in odnoževanje z desnim (levim). c) Dviganje lakti v vzpetje in dviganje desnega (levega) kolena. d) Dviganje lakti v usločeno razpetje in mali upogib kolen. e) * Dviganje lakti v vzpetje in počep. f) Dviganje lakti kvišku in stoja na prstih. g) Dviganje lakti navzad in desni (levi) zakorak. h) * Dviganje lakti ob straneh kvišku in dviganje desne (leve) pete. i) Dviganje lakti ob straneh kvišku v usločje in desni (levi) prekrižni ustop beder spredaj. j) Dviganje lakti v prekrižje spredaj in prekrižni ustop beder zadaj. k) Sunek naprej in zanoževanje. l) * Sunek kvišku in dviganje pet. m) Sunek navzdol in upogibanje trupa naprej. n) Sunek vstran in odnoževanje. o) Sunek naprej in predkorak. p) * Sunek navzdol in dviganje kolen. r) Palčni udar obelahč in zakorak. s) * Zgornji nartni udar z desno (levo) in pre¬ križni ustop. t) Kolebanje lakti v vzpetje in mali upogib kolen. * Kolebanje lakti v razpetje in skakljaj v razkrečo. v) Upogibanje trupa na desno (levo) vstran in dviganje nasprotne lakti ob strani kvišku v usločje. Povelja in vadba n. pr. pri a) »Dvig lakti v vzpetje in desno (levo) bedro v prednožje — 1!« »Lakti v veso in bedro v stojo — 2!« »Zaporedoma vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« Pri 102 k) »Lakti na prsi — dvigni!« »Sunek naprej in desno (levo) bedro v zanožje — 1!« »Lakti na prsi in bedro v stojo — 2!« »Zaporedoma vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« Pri r) »Lakti na rame dvigni in zakorak z desnim (levim) — 1!« »Palčni udar in bedro v stojo — 2!« »Zaporedoma vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« Pri u) »Lakti v vzpetje — dvigni!« »Mah z laktmi v razpetje in skakljaj v razkrečo — 1!« »Mah z laktmi v vzpetje in skakljaj v stojo — 2!« »Zaporedoma vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« »Lakti — dol!« Enako in podobno se vežbajo vse navedene vaje. II. Vaje v hoji. 124. Hoja naprej s krčistezo nog. Izkoračno bedro napravi, ko stopi, enkrat krči¬ stezo v nogi, obenem pa drugo nekoliko zanoži. Po¬ velje: »Hoja naprej s krčistezo nog — stopaj! 1! 2! 3! - 1! 2! 3!« 125. Hoja naprej s krčistezo kolen. Na povelje: »Hoja naprej s krčistezo kolen — stopaj! 1! 2! - 3! 4!« se na 1 desno bedro v kolenu upogne in levo ob enem prednoži, na 2 desno iztegne in levo stopi, na 3 se levo upogne in desno prednoži, na 4 levo iztegne in desno stopi. 126. Zibalna hoja naprej. Na povelje: »Zibalna hoja naprej — stopaj! 1! 2! 3! - 4! 5! 6!« izkorači na 1 levo, na 2 stopi desno v prekrižni kotni ustop, na 3 napravi levo majhen korak navzad, a desno ob enem krčistezo v nogi, na 4, 5, 6 isto z izkorakom desnega bedra. 103 127. Dosedanji koračni načini se ponav¬ ljajo in vadijo na vse možne strani. 128. Zveze. a) Navadna hoja in hoja s koračno izmeno me¬ njaje. N. pr.: Štiri navadne korake naprej, potem dvakrat koračno izmeno itd. b) Navadna in zibalna hoja v izmeni. N. pr.: Šest navadnih korakov, potem dve zibalni koračji. c) Navadna in galopna hoja z desnim in levim v izmeni. N. pr.: Štiri navadne korake, potem dve galopni koračji z desnim, potem dve z levim. d) Navadna in postopna hoja v izmeni. e) Hod v obvodu v zvezi z držami lakti. Menjava drž se izvrši ali na povelje ali po določenem številu korakov. N. pr.: Povelja med hodom: »Lakti v raz- petje — dvigni!« — »Lakti v vzpetje — mahni!« — »Lakti — kvišku!« — »Lakti —dol!«; po določenem številu korakov: »Na vsak prvi od štirih korakov lakti v vzpetje itd. — 1! 2! 3! 4! 1! 2! 3! 4!« III. Vaje v skakljanju. 129. Skakljanje v različnih ustopih. * N. pr.: »V razkrečo — skoči!« — »Skakljaj!« . .. »Stoj!« — »Predkorak z levim — stopi!« — »Skakljaj!« . . . »Stoj!« itd. 130. Skakljanje z desnim in levim v izmeni. Z desnim se skaklja 2—4 ter se dvigne ob enem levo bedro v prednožje, zanožje, odnožje, ali se dvigne * koleno, * peta, potem se skaklja 2—4 z levim in desno bedro je v omenjenih držah. 131. Skakljanj e v različne ustope in zopet v stojo z držo lakti, z istodobnim dviganjem lakti. 104 N. pr.: »Lakti v razpetje — dvigni!« —* »Skak¬ ljajte v razkrečo in v stojo, vadi — 1! 2! . . . Stoj!« ali: »Skakljajte v levi predkoračni ustop in v stojo in dvigajte istodobno lakti v vzpctje, vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« 132. 1 / i , 1 j i okreta med skakljanjem. Na povelje: »Skakljajte s 1 / i (V s ) okreta na levo, vadi — 1! 2! « . . . »Stoj! « se izvrši okret v poletu. 133. Vaja 131 s ’/ 4 okreta. 134. 1 / i , ’/ 2 okreta med skakljanjem ženim bedrom. Na povelje: »Skakljajte z levim, in 1 / i (%) okreta na levo, vadi — 1! 2! 3!« se na 1 dene desno bedro v prednožje, zanožje itd., na 2 se s skakljajem okrene za V«, ('/s) na 3 se spusti bedro v stojo. IV. Vaje v tekanju. 135. Trajni dir do tri minut. Pri trajnem teku se naj pazi na ta-le splošna pravila: 1. Tekalci naj ne govore med tekanjem. 2. Po teku ne smejo mirno stati, temveč naj izvršujejo vaje, pri katerih se lahko počasi ohlade (pripravne redovne vaje). 3. Na prostem naj učenci ne tekajo, kadar je merzlo ali vetrovno vreme. 4. Tekanje naj bo enako¬ merno. 136. a) Postopni tek; b) galopni tek naprej, navzad, vstran in semtertja; c) tek s koračno izmeno naprej; d) tristopni tek naprej; e) zibalni tek naprej. Vrše se kakor istoimenske hoje, samo da s tekalnimi stopi. 137. Dir naprej s ’/ 4 in */ 2 okreta. Okreti v diru naj se vrše s štirimi tekalnimi stopi na mestu. 105 138. Dir naprej in drže lakti. Primerjaj vaje v hoji 128 e. Proste vaje II. reda. Pri prostih vajah II. reda se ne opirajo samo noge na tla, temveč tudi drugi telesni udje. V. * Ležna opora. Ležna opora vzlic je telesna drža, v kateri se iztegnjeno telo, z licem, hrbtom, bokom proti tlem obrnjeno, opira na noge in roke. 139. V ležno oporovzlic in nazaj v stojo. Stebru, razmaknjenemu za razpetje lakti (dva koraka) v vrstah in tropah, se zapove: »V ležno oporo vzlic in nazaj v stojo, vadi — 1! 2! - 3! 4!« Na to napravijo učenci na 1 počep ter se opro med nogami z rokami na tla, na 2 iztegnejo bedra in trup navzad, na 3 se zganejo v počep in na 4 se vzklonejo v stojo. 140. Počep in ležna opora vzlic v izmeni. Vprvo se zapove: »Počep in roke med nogami na tla — vadi!« potem: »Počep in ležna opora vzlic v izmeni, vadi — 1! 2!« .. . »Stoj!« končno: »V stojo — vzkloni!« 141. V ležno oporo z iztezo levega (des¬ nega), potem desnega (levega) bedra navzad. Na 1 počep in roke na tla, na 2 izteza levega, na 3 desnega bedra navzad, na 4 v počep in v stojo. 142. V ležno oporo vzlic z opirkanjem naprej. Na 1 počep in roke na tla, na 2 opirkanje naprej, dokler ni telo iztegnjeno, na 3 opirkanje nazaj v počep, na 4 vzklon v stojo. Opirkanje zovemo premikanje rok na isti način kakor pre¬ mikanje nog v hoji. 106 143. Ležna opora vzlic in vaje z laktmi in bedri. Učencem v ležni opori se zapove: a,) Dviganje desne, leve lakti v vzpetje, razpetje. b) Dviganje desne in leve lakti v izmeni. c) Sunek lakti, leve, desne. d) Odnoženje, zanoženje desnega (levega) bedra in v izmeni. e) Dviganje kolen. f) Razkreča. N. pr.: Vprvo se zapove: »Ležna opora vzlic — vadi!« potem: »Odnožujte z levim in desnim v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4!«, končno: »V počep in stojo — vadi!« Ali: 1! 2! ležna opora, 3! 4! - 5! 6! vaja z bedri, 7! 8! počep in stoja. 144. Opirkanje v ležni opori vzlic. Na 1 počep in ležna opora, na 2 opirkanje vstran na desno do % kroga (noge ostanejo na mestu), na 3 opirkanje nazaj na levo, na 4 počep in stoja. G. Vaje z orodjem. I. Dolga kolebnica. 145. Skakljanje obenož v obgonu (v ko¬ lebajoči vrvi) s J / 4 in */s okreta. Izvajanje kakor III. razred 99. Okreti se izvrže v preskakljaju. 146. Skaljanje enonož v obgonu. Skaklja se 1-—4krat po desni nogi, levo bedro se drži v tem v prednožju, zanožju, ali se * dvigne koleno, * peta. 107 147. Skakljanje po desni in levi nogi v izmeni v obgonu. Primerjaj skakljanje 130. 148. Skakljanje enonož v obgonu z ’/ 4 in '/ a o k r e t a. Okreti se izvrše v preskakljaju. 149. Skakanje črez vrv v obgonu. a) S tekom naprej. Vrv se koleblje proti telo¬ vadcu od nog proti glavi. V trenotku, ko mu migne mimo glave, steče telovadec naprej, odskoči z desnim bedrom, doskoči z levim ter teče brez obstanka naprej do stojišča. Učitelj šteje obgone glasno. S početka se skače posamič pri kateremkoli obgonu, potem pri vsakem tretjem, drugem, naposled pri vsakem obgonu. b) S tekom navzad. Po doskoku obenož steče telovadec navzad. 150. Izpodtekanje posamič s 7 2 okreta in celim okretom v obgonu. Okreti se izvrše med tekom pod vrvjo. Pri 1 / 2 okreta se teče navzad. 151. Skakanje črez vrv v obgonu in tek nazaj. Telovadec preskoči vrv pri tretjem (drugem) ob¬ gonu, se obrne s ’/a okreta zunaj vrvi ter izp odteče pri nastopnem tretjem (drugem) obgonu vrv in teče na svoje prvotno mesto. II. -j- Kratka kolebnica. 152. Kolebanje vrvi od spredaj navzad in obratno. Učenke se postavijo v dve čelni vrsti, obrnjeni navznotraj. Štiri, od vsake vrste dve, nastopijo k vaji v sredo med vrsti, za dva koraka razmaknjene. Vsaka 108 prime svojo vrv pri konceh ter jo kolebne, krožeč s spodnjimi laktmi, od spredaj črez glavo navzad, da pade zadaj na tla, odtod jo kolebne zopet črez glavo naprej itd. Zgornje lakti se drže mirno ob straneh trupa. Po vaji oddajo učenke vrvi nastopnim učenkam ter odidejo na svoja mesta. 153. Skakljanje s podkolebanj em vrvi. a) Skakljanje obenož. Kolebanje se vrši od spredaj navzad ali odzadaj naprej. Skakljaj se napravi, ko se vrv v obgonu proti tlem približa kolenom. b) Skakljanje enonož (z levim, desnim) eden do osem skakljajev. c) Skakljanje z desnim in levim v izmeni. Štiri skakljaje z desnim, štiri z levim bedrom. d) Štiri do osem skakljajev po desni in levi nogi v izmeni zaporedoma z ene noge na drugo. e) Štiri do osem skakljajev v predko- račnem, zakoračnem ali prekrižnem ustopu. f) Skakljanje v predkoračni, zakoračni ali prekrižni ustop in nazaj v stojo. Na 1 se skoči v novi ustop, na 2 zopet v stojo. III. Prosto skakanje. Skakanje je najbolj zdravo telovadno gibanje, zato naj se mnogo vadi, a tudi lepo izvršuje. Učenci se postavijo v čelni vrsti na vsako stran skakališča, obrnjeni navznotraj; prvi stoji najdalje od skakališča. Skok in odhod po skoku na prostor naj se uredi na povelje (znamenje) n. pr.: Učitelj ploskne z rokami, in prvi nastopi, na drugi plosk skoči ta in prihodnji na¬ stopi, potem odstopi na vsak plosk eden, a drugi skoči 109 in prihodnji (tretji) nastopi. Natekanje bodi lahko, a čilo, enakomerno močnejše proti odskoku. 154. Skok iz desnega predkoračnega ust o p a. Telovadec stopi na skakalno desko v desni pred- koračni ustop in doskoči na blazino v stojo. Po krepkem odpahu z desnim bedrom, kolebne levo obenem v pred- nožje, desno se sklene ž njim v poletu telesa, telo se obenem kolikor mogoče iztegne, a v tem hipu se ko- lebnejo lakti v vzpetje. Doskoči se na stopala s skle¬ njenimi petami, obenem se malce upognejo kolena, a zopet iztegnejo, lakti v tem hipu kolebnejo nazaj v veso, in telovadec se postavi popolnoma na noge v navadni ustop. 155. Skakanje na višino ali daljino. a) Iz hoje dveh do treh korakov. Telo¬ vadec se ustopi eden do dva koraka pred desko. b) Iz teka. Učitelj določi mesto, odkoder naj začno učenci teči. Navadno zadostuje za skok na daljino deset, za skok na višino pet korakov. Višina bodi k večjemu 80 cm, daljina 150 cm pri dečkih, pri deklicah višina k večjemu do kolen, daljina bodi višina telesa. IV. Gred. Učenci se postavijo na obeh straneh dveh gredi v dve čelni vrsti, obrnjeni navznotraj. Gredi sta po¬ stavljeni, če se učenci pri vaji drže za roke, za dolžino lakti, če pa ne, vsaj za tri korake narazen. Učenci na¬ stopajo po štirje. Prsti nog pri stoji na gredi so ve¬ činoma pri vseh vajah obrnjeni navzunaj. 156. Stopanje na gred in odstopanje pri sprijemi rok. 110 a) Iz stranske stoje vzlic naprej. Na 1 stopijo učenci po dva z desno nogo na gred ter se primejo za roke v višini ram, na 2 stopijo z levo na gred, na 3 odstopijo z desno, na 4 z levo na tla in obenem spuste roke. b) Iz prečne stoje vzbok vstran. Na 1 sto¬ pita telovadca z desno na gred ter se sprimeta za znotranji roki v višini ram, na 2 stopita z levo pred desno na gred, na 3 odstopita z desno vstran na desno, na 4 z levo na tla v stojo vštric gredi in spustita roke. 157. Stopanje na gred in odskakovanje z nje vstran na desno iz prečne stoje vzbok. Na 1 in 2 kakor pri 156 b, na 3 spustita roke in odskočita na desno v stojo vštric gredi. 158. Stopnagred naprej iz stranske stoje vzlic s sprijemo rok in odskok navzad. Na 1 in 2 kakor pri 156 a, na 3 spustita roke in odskočita navzad v stojo. 159. Stop na gred s sprijemo in odskok s 7o 7s okreta. Na gred se stopi kakor pri 157 in 158, pri od¬ skoku se napravi 1 / i , 1 / 2 okreta na desno. 160. Vaje 156, 157, 158, 159, brez sprijeme rok. 166. Previsna hoja naprej (navzad) s spri¬ jemo rok. Nastop k orodju in sprijema rok kakor pri 156 b, potem stopi na 1 desna noga na gred, na 2 leva pred (za) desno nogo, na 3 prestopi desna, na 4 se roke spuste in se odskoči na levo. Potem se vrši vaja do osem dob. 111 162. Previsna hoja vstran s postopnimi koraki in s sprijena o rok. Nastop in odstop kakor pri 158. 163. Vaje 161, 162 brez sprijeme rok. V. Razovne lestve. 164. Skakanje v veso z mazinčnim pri¬ jemom. a) Skok v stransko veso. Na 1 se odskoči od tal ter se prime z mazinčnim prijemom za kline, na 2 se skoči v stojo. b) Skok v prečno veso. Na 1 se odskoči in prime za lestvenici odznotraj med klini, na 2 se skoči v stojo. 165. Stranska in prečna vesa z mazinčnim prijemom in gibanje beder. Prednoževanje, odnoževanje, * razkrečavanje, pre- križevanje, * dviganje kolen, * pet. Primerjaj III. razr. 98. 166 a. Veskanje z mazinčnim prijemom. a) V stranski vesi. Vprvo se zapove: »Skok v stransko veso z mazinčnim prijemom za kline — skoči!« potem: »Veskaj — 1! 2!« . . . »Stoj!« Na 1 preprime leva za en klin naprej, na 2 desna itd. Končno: »Dol!« b) V prečni vesi. Ce sta na razpolago dve lestvi, se vadi to veskanje izprva na znotranjih lestvenicah obeh lestev, pozneje šele na lestvenicah ene lestve in tudi tukaj izprva z dvojnim prijemom. 166b. Stransko kolebanje z veskanjem. a) Na mestu: Učenec skoči na 1 v stransko veso ali z zgornjim prijemom na lestvenici ali s palčnim (mazinčnim) na klinih, na 2 koleblje z iztegnjenim te¬ lesom semtertja in privzdigne pri kolebu na desno 112 stran desno roko, pri kolebu na levo stran pa levo, na 3 mirna vesa, na 4 doskok, b) Naprej: kakor pri a), samo da učenec vselej, ko privzdigne roko, preprime na desno (levo) naprej. 167. Skakanje v skrčeno veso. a) V stransko veso na lestvenici. Na 1 prime učenec lestvenico z zgornjim, spodnjim prijemom, na 2 se odpahne od tal v veso in skrči ob enem lakti, na 3 doskoči v stojo, še držeč lestvenico, na 4 spusti lakti v veso. b) V stransko veso na klinih. Prijem je palčni na dveh klinih, glava je med klinoma. c) V prečno veso. Prijem je na enem klinu, zgornji ali spodnji, lakti se skrčijo v pravi kot. 168. Skrčena vesa trajna. Vprvo se zapove: »V skrčeno veso —skoči!« na kar učenec skoči v stransko ali prečno veso s spod¬ njim, zgornjim, dvojnim prijemom; potem se šteje do štiri, šest, osem itd., na štiri, šest, osem itd. se skoči v stojo. VI. Navpične in poševne lestve. Nastava in razdelitev učencev za vežbanje glej lestve III. razreda. Vaje na poševni lestvi se vrše samo na zgornji strani. 169. Stopanje po lestvi vzlic navzgor in nizdol s prestopom in postopom, s palčnim (na les t venicah), z zgornjim, spodnjim (na klinih) prijemom, isto- in raznostransko. Stopanje po lestvi s prestopom je gibanje beder kakor pri navadni, s postopom kakor pri postopni hoji naprej in navzad. Pri istostranskem stopanju preprime (po¬ prime) desna (leva) roka, in obenem prestopi (postopi) 113 desna (leva) noga ali navzgor ali nizdol, pri razno - stranskem pa desna (leva) roka in leva (desna) noga. Dobro je vaditi učence pred istostranskim sto¬ panjem po lestvi v dviganju leve (desne) lakti v vzpetje in levega (desnega) kolena, pred raznostranskim pa dviganje leve lakti in desnega kolena obenem v stoji. Povelje za to: »Dvigajte levo lakt v vzpetje in obenem levo koleno, potem desno lakt in desno koleno v iz¬ meni, vadi — 1! 2! - 3! 4!« . . . »Stoj!« Vsaka vaja v stopanju po lestvi naj se razdeli v dobe od 4—16 navzgor in nizdol. Učenec naj bo s telesom kolikor mogoče blizu lestve, zato naj ima roke v višini glave, kolena narazen in zasukana navzunaj. Stopanje po lestvi navzgor ni posebno pripravno za dekleta, no vaditi se more 1 — 6 klinov, a više ne. Mesto stopanja se dekleta lahko vadijo v stojni vesi vzlic in vznak. 170. Stopanje po lestvi vzlic s prestopom (postopom) in s prijemom oberoč obenem. Na navpični lestvi je posebno paziti na to, da učenec preprime in prestopi v tem hipu, ko se je bil potegnil z rokami k lestvi. Stopati se more tudi ob strani s prijemom na klinih ali na lestvenici. VII. Plezala. 171. * Plezanje na enem drogu. Primerjaj III. razred. 172. * Plezanje po vrvi (lancu). Ista vaja kakor na drogu, samo da se kolena dvignejo kolikor mogoče k rokam. Še bolj kakor pri drogu, je treba paziti na to, da plezaje nizdol učenci z rokami ne smuče, temveč lepo in redno preprijemljejo. 8 114 173. * Plezalni sklep s prijetno na dveh d r o g i h. Na 1 primeta roki droga v višini kvišku dvignjenih lakti, na 2 plezalni sklep na desnem (levem) drogu, na 3 doskok v stojo, na 4 lakti v veso. 174. * Izmena plezalnega sklepa. a) Na enem drogu. Na 1 se napravi sklep z desnim, na 2 z levim, na 3 doskok v stojo. b) S prijetno na dveh drogih. Lahko se menja na istem drogu levi in desni sklep, ali od desnega droga na levi drog, ali sklep na levem drogu, stoja, sklep na desnem drogu. 175. Skok v iztegnjeno veso na dveh drogih s palčnim prijemom. Na 1 skok v veso, na 2 doskok v stojo. 176. Trajna vesa na dveh drogih. a) V izmeni s stojo. Na 1! skok v veso, od 2!—4! 6!—8! itd. vesa, na 4! 6! 8! itd. doskok v stojo. b) 'L vajami beder. Prednoženje, zanoženje, od- noženje, prekrižanje, * dviganje kolen, * pet; posamezno, v izmeni med desnim in levim bedrom, z obema; * raz- kreča in * prekreča. N. pr.: Na 1 skok v veso, na 2 dvig kolena, na 3 izteza kolena, na 4 doskok v stojo. Ali: na 1 skok v veso, na 2, 3 - 4, 5 dvig in izteza kolena, na 6 doskok v stojo itd. VIII. Bradla. Bradle se denejo v sredo vadišča druga za drugo, učenci pa se ustopijo na vsako stran v čelni vrsti, obrnjeni navznotraj. Kolikor mogoče veliko učencev naj vadi obenem. 177. Skok v oporo. a) Stranska opora zunaj, znotraj. Na 1 skoči 115 učenec, prijemši bradlenico z zgornjim, spodnjim, dvojnim prijemom, v oporo, na 2 doskoči v stojo. b) Prečna opora. Na vsakem koncu bradle skoči eden učenec, z obrazom obrnjen proti orodju, s palčnim prijemom na 1 v oporo, na 2 doskoči v stojo in upogne nekoliko kolena. V prečni opori bodi telo iztegnjeno, to je: glava po koncu, rami navzdol, križ noter, prsi ven, bedri sklenjeni in prsti nog navzdol. c) Poševna opora se razločuje od prečne samo v tem, da prime ena roka nekoliko dalje naprej. Izprva naj bo opora preletna, to je: učenec se opre le za trenotek, a se hitro zopet spusti v stojo. 178. Notranji sed za roko. Učenca stojita prečno na vsakem koncu bradle z obrazom navzunaj ter deržita bradlenice s palčnim pri¬ jemom. Izprva: Na 1 skok v prečni sed na enem stegnu (koleno je upognjeno, drugo bedro je iztegnjeno navzdol) za desno (levo) roko, na 2 doskok v stojo. Potem: Na 1 skok v oporo, na 2 sed, na 3 opora, na 4 doskok v stojo. 179. Izmena notranjega sedu za roko. a) Brez premikanja. Na 1 skok v sed za desno roko, na 2 stoja, na 3 sed za levo roko, na 4 stoja. Ali: Na 1 skok v oporo, na 2 sed za desno roko, na 3 opora, na 4 sed za levo roko, na 5 opora, na 6 stoja. Ali : na 1 skok v sed za desno roko, na 2 sed za levo roko, na 3 stoja. b) S premikanjem navzad. Na 1 skoči učenec v sed za desno roko, na 2 preprime za telo navzad, na 3 kolebne navzad v sed za levo roko itd. (Posamič.) 180. Opora in gibanja beder. a) V stranski opori. Odnožje, zanožje, * razkrečje; * dviganje pet. N. pr.: Na 1 skok v oporo, na 2 dvig leve pete, na 3 spust v veso, na 4 stoja, itd. 8* 116 b) V prečni opori. Prednožje, zanožje, odnožje, * razkrečje, * prekrečje; * dviganje kolen, * pet. N. pr.: Na 1 skok v oporo, na 2 dvig levega bedra v odnožje, na 3 spust v veso, na 4 dvig desnega bedra v odnožje, na 5 spust v veso, na 6 stoja. 181. * Prevrtaj navzad iz prečne stoje. a) V prečno ležno veso na enem kolenu. Na 1 palčni prijem odspodaj in počep, na 2 odpah z nogami in desno koleno na desno bradlenico odznotraj, levo bedro v razovno držo, na 3 zopet počep in stoja. b) V prečno ležno veso na obeh kolenih. c) V prekucno veso s počepno držo. Na 1 palčni prijem in počep, na 2 se učenec odpahne in prevrti navzad za ’/ 2 tako, da je glava spodaj in noge zgoraj v počepni drži, na 3 se prevrti naprej v počep in na 4 se vzkloni v stojo. d) S počepno držo v stojo. Učenec se prime na 1 odspodaj s palčnim prijemom, na 2 se odpahne z no¬ gami, se zgane v počepno držo, se prevrti za 3 / 4 navzad in postavi noge na tla, na 3 spusti roke in se vzkloni v stojo. 182. * Prevrtaj navzad iz stranske stoje. a) V stransko ležno veso. Na 1 prime učenec bližnjo bradlenico in počepne, na 2 se odpahne in, vrte se navzad za y 4 , položi bedri (desno, levo) na od¬ daljeno lestvenico v ležno veso, na 3 potegne bedri v počep na tla, na 4 se vzkloni v stojo. b) V prekucno veso s počepno držo. Na 1 kakor v a), na 2 se učenec prevrti za */ 2 navzad v počepno držo z nartmi nog na bližnji bradlenici, na 3 prevrtaj nazaj v počep, na 4 stoja. c) Prevrtaj in veskanje v ležni vesi na mestu. Na 1 ležna vesa obenož, na 2, 3, 4, 5 veskanje z desno in levo roko v izmeni, na 6 stoja. 117 IX. * Drog. (Dodatek za štirirazredne ljudske šole.) 1) Stojna vesa spredaj. Učenec prime oberoč doprsno visoki drog (z zgornjim, spodnjim dvojnim pri¬ jemom), kolebne s telesom naprej, iztegnivši lakti, v stojno veso. Vadi se: na 1 se prime drog, na 2 se kolebne naprej v stojno veso, na 3 se potegne telo v stojo in se izpusti drog. 2) Stojna vesa zadaj. Učenec prime doprsni drog z zgornjim ali dvojnim prijemom, stopi navzad za dober korak ter se spušča polagoma v stojno veso, iz¬ tegnivši lakti in telo. Vadi se: na 1 prime telovadec drog, na 2 stopa navzad in se spušča v stojno veso, na 3 se potegne s skrčenjem lakti v stojo in izpusti drog. 3) Skok v oporo vzlic. Telovadec prime na 1 doprsni drog (z zgornjim, spodnjim, dvojnim prijemom), na 2 skoči v iztegnjeno oporo, na 3 doskoči v stojo in izpusti drog. Opomnja. Stojni vesi in opori se lahko dodajajo vaje, in sicer : a) stojni vesi : vaje z bedri in njih drže, izmena prijemov, vrtenje okrog dolge osi, krčisteza lakti, izmena vese na rokah, na spodnjih, zgornjih lakteh. b) v opori: odnoževanje, razkrečje, prekrižje beder in pcticanje, izmena prijema. 4) Vesa, a) Vesa na rokah: stranska, prečna oberoč, iztegnjena, skrčena; dodavanje vaj z bedri, ve- skanje (primeri veso na razovni lestvi), b) Vesa na spodnjih lakteh (v komolčnem zgibu), c) Vesa na zgornjih lakteh. d) Mešana vesa: na roki in na spodnji ali zgornji lakti. Tudi tukaj se lahko dodajajo primerne vaje z bedri. 5) Ležne vese. a) Prečna ležna vesa na obeh rokah in enem kolenu. Telovadec prime v prečni stoji drog s palčnim 118 prijemom, se zavrti navzad za 1 / i , vzkolebne obenem obenož, položi desno (levo) koleno v zgibu na drog ter iztegne levo (desno) bedro. Vadi se: Na 1 prime učenec drog, na 2 se zavrti, položi koleno na drog ter se zravna, na 3 spusti telo v stojo. b) Prečna ležna vesa na enem kolenu in na eni spodnji lakti. 1 in 2 kakor pri a); na 3 vesa na desni (levi) spodnji lakti, bočna opora z levo (desno) roko in okreta v ležno veso vzbok; na 4 prijem za drog oberoč, spust telesa v stojo in navadni ustop. c) Stranska ležna vesa na obeh rokah in enem ko¬ lenu. 1) Koleno zunaj zraven rok. Na 1 se zavrti telo¬ vadec, stoječ v stranski stoji in držeč drog nartno, z odpahom od tal za 1 l i navzad, dene desno (levo) bedro, lokoma odnoživši, v kolenjem zgibu na drog in zravna telo razovno, na 2 odkolebne z desnim (levim) bedrom in se spusti v stojo. 2) Koleno med rokami. Kakor pri 1), samo da desno (levo) bedro pri zavrtaju prečepne med rokami. d) Stranska ležna vesa na obeh rokah in obeh kolenih; koleni med rokama. Na 1 zavrtaj navzad iz stranske stoje (zgornji prijem) v prekucno veso s po- čepno držo, na 2 prečepneta bedri s prsti naprej med rokama in se obesita v kolenjem zgibu na drog, na 3 prečep nazaj in stoja. 6) Ležne vese in izmena prijemov, kr či¬ st eza lakti. Vprvo dotična ležna vesa, potem izmena prijemov ali krčisteza lakti in slednjič stoja. 7) Kolebanje v stranski kolenji ležni vesi. Koleb se dobi, če telovadec prosto bedro vprvo zakolebne navzgoraj, odtod navzdol in navzad in skrči lakti pri zakolebu, a iztegne pri predkolebu. 119 8) Kolenji vzkoleb naprej. Telovadec ko- leblje v stranski kolenji ležni vesi do stranskega seda na stegnu. Vzkoleb naj se vadi s kolenom med rokama in zunaj rok. 9) Kolebanje v iztegnjeni stranski vesi na rokah. Telovadec skoči v veso z zgornjim (spod¬ njim, dvojnim) prijemom, zakolebne s privzdigom beder naprej in zakolebne navzad s spustom beder itd. Vadi se izprva: na 1 skok v veso in predkoleb, zakoleb, na 2 doskok v stojo za drogom. Doskočiti se mora pri zakolebu v tem hipu, ko se začne predkoleb. Koleblje se večkrat zaporedoma, a telovadec naj pri vsakem za¬ kolebu nekoliko preletno privzdigne obe roke. Na isti način se vadi kolebanje v skrčeni vesi. 10) Kolobarni vzkoleb vzlic. Telovadec, držeč drog z zgornjim (spodnjim, dvojnim) prijemom v stranski stoji vzlic, se z nogami močno odpahne od tal ter se zavrti kolebno navzad za 4 / 4 v oporo vzlic na drogu. Odskok v stojo za drog. Kolobarni odkoleb se izvrši z vrtenjem naprej (izprva z spodnjim prijemom) v stojo ali veso. Pri vzkolebu morajo biti bedra v kolenjem in nožnem zgibu iztegnjena, v kolčnem pa upognjena, dokler ne pride telovadec v oporo, potem se telo iztegne. "V", razred.. (Peto, šesto, sedmo, osmo šolsko leto.) A. Redovne vaje. 183. Vrstitvc s kroženjem. a) Iz čelne vrste v čelno vrsto. . »Vrstite se na levo (desno) vštric z levim (desnim) kroženjem (spredaj mimo) — stopaj!« Vsi vrstilci razun voditelja stopajo osem korakov naprej, okretajoč se polagoma za ’/ 2 na levo (desno), vedno uravnani, spredaj mimo voditelja tako, da mu levo (desno) stran obračajo, z zadnjim korakom se okre- nejo za '/ s na levo (desno) v čelno vrsto. (Obrazec 44.) Obrazec 44. »Vrstite se na levo (desno) vštric z desnim (levim) kroženjem (zadaj mimo) — stopaj!« Vsi vrstilci razun voditelja napravijo obrat na desno (levo) ter stopajo osem korakov naprej, vedno uravnani, v čelno vrsto, tako da obračajo voditelju desno (levo) stran. (Obrazec 45.) 121 Obrazec 45. 1 2 3 M i b ; '3 X ; 2? 1 2 3 H fr \ \ fV \h ../ ? * Vaje se vrše v čelnem stebru, razmaknjenem za štiri korake od vrste do vrste. b) Iz bočne v bočno vrsto. »Vrstite se spredaj z levim (desnim) kroženjem (na desno [levo] mimo) — stopaj!« Vsi vrstilci razun sprednjaka se okrenejo za i / s na desno (levo), stopajo z levo (desno) stranjo mimo spred¬ njaka, vedno uravnani, osem korakov ter se pred njim uvrste s J / 4 okreta na desno (levo) v bočno vrsto. (Obrazec 46.) Obrazec 46. ■ \ ••• 5 -3 H 4 ' q »Vrstite se zadaj z levim (desnim) kroženjem (na desno [levo ] mimo) — stopaj!« Vsi vrstilci razun zadnjaka napravijo */ 4 okreta na levo (desno), stopajo vedno uravnani, z levo (desno) proti zadnjaku obrnjeni, osem korakov naprej v Vg kroga ter se uvrste s J / 4 okreta na levo (desno) za njim v bočno vrsto. (Obrazec 47.) 122 / / / A' 1 j i : *< \ \ ‘‘ 1 Z ' 4 Obrazec 47. 4 £ r > >, \ 3 ■ 4 > f \y/ ! \ \ '''-.yy y Vsi vrstilci razun sprednjaka napravijo 1 / s okreta na levo (desno), stopajo dvanajst korakov v 3 / 4 kroga, vedno uravnani in z desno (levo) stranjo obrnjeni proti sprednjaku, ter se ustopijo s ’/s okreta na desno (levo) vštric sprednjaka v čelno vrsto. (Obrazec 50.) »Vrstite se na desno (levo) vštric zadnjaka z levim (desnim) kroženjem — stopaj!« Vsi vrstilci razun zadnjaka se okrenejo 3 / 8 na levo (desno), stopajo dvanajst korakov v 3 / 4 kroga, vedno uravnani in obrnjeni z levo (desno) stranjo proti zadnjaku, ter se uvrste vštric njega v čelno vrsto. (Obrazec 51.) Obrazec 51. < > f X J M J 1 y/ 124 184. Vrstitev k sredincem v četvoricah. a) »Vrstite se vštric drugega, prvi na desno (levo), tretji in četrti na levo (desno) — stopaj!« (Obrazec 52.) Obrazec 52. IH 1 / IJ 4 b) »Vrstite se vštric tretjega, prvi in drugi na desno (levo), četrti na levo (desno) — stopaj!« (Obrazec 53.) Obrazec 53. 1 Z } 4 c) »Vrstite se spredaj in zadaj k drugemu, prvi spredaj (zadaj), tretji in četrti zadaj (spredaj) .•— stopaj!« (Obrazec 54-) Obrazec 54. d) »Vrstite se spredaj in zadaj k tretjemu, prvi in drugi spredaj (zadaj), četrti zadaj (spredaj) — stopaj!« (Obrazec 55.) Obrazec 33. 1>. C ... 4 3 2 1 *4 4 3 2 1 T / 1* Za te vrstitve je treba treh korakov. 125 Vrstitve, pri katerih oddaljenec začne. 185. Iz čelne v čelno vrsto. a) »Vrstite se na desno vštric z desnim kroženjem, četrti začne — stopaj!« Četrti sc uvrsti na desno vštric prvega, tretji za dva koraka pozneje na desno vštric četrtega, drugi za dva koraka pozneje na desno vštric tretjega in končno prvi za dva koraka pozneje vštric drugega. Vsak vrstilec potrebuje za vrstitev štiri korake, vsi skupaj dvanajst korakov. (Obrazec 56.) b) »Vrstite se na levo vštric z levim kroženjem, prvi začne — stopaj!« Vrši se slično kakor a). (Obrazec 57.) Obrazec ^6. Obrazec 57. 'M 3 i * 5 2 ’ c) »Vrstite se na desno vštric z levim kroženjem, četrti začne — stopaj!« (Obrazec 58.) d) »Vrstite se na levo vštric z desnim kroženjem, prvi začne — stopaj!« (Obrazec 59.) Obrazec $8. Obrazec 89- 186. Iz bočne v bočno vrsto. a) »Vrstite se spredaj z levim (desnim) kroženjem, zadnjak začne — stopaj!« (Obrazec 60.) 126 b) »Vrstite se zadaj z levim (desnim) kroženjem, sprednjak začne — stopaj!« (Obrazec 61.) Obrazec 61. Pri vseh vrstitvah drugega reda iz čelne v čelno in iz bočne v bočno vrsto začne vsak vrstilec razun začetnika za dva koraka pozneje svojo vrstitev; za iz¬ vršitev vse vrstitve je potrebno trikrat toliko korakov, kolikor je vrstilcev. 187. Zavoji okrog raznoimenskih kril. * V* ('/si 3 /<> %) zavoja na desno (levo) okrog levega (desnega) voditelja — stopaj!« Levi (desni) voditelj se s 4 (8, 12, 16) koraki na mestu okrene za ’/< ('/s, 3 /.p Vi) na desno (levo), ostali stopajo navzad, sklenjeni in uravnani po levem (desnem) voditelju, 4 (8, 12, 16) korake v i / i (*/ 2 , s / 4 , 4 / 4 ) kroga. (Obrazec 62, 63, 64.) 127 Obrazec 62. V 4 zavoja. 432 1 4^21 L-' J ro । ) _k / . ( Obrazec (>3. i/ 2 zavoja. 2^2? Obrazec 64. 3 / 4 zavoja. 1 j 1X3 LN 4 3 2 1 4 3 2 1 S celim zavojem pridejo učenci s šestnajstimi koraki v prvotno nastavo. 188. Zavoji okrog srede v četvoricah. » 2 / 4 CI21 3 /r> 4 /i) zav °j a na desno okrog srede — stopaj!« Vsi vrstilci so sklenjeni in uravnani proti sredi, na desni strani od srede stoječi stopajo navzad, na levi strani stoječi telovadci naprej 3 (6, 9, 12) korake v ’/< ( S * * V * X /s» s /i> 4 /J kroga. (Obrazee 65.) 189. Zavoj ni mlin. V čelnem stebru četvoric, razmaknjenih za štiri korake od vrste do vrste, se razdeli vsaka vrsta v dvo¬ jice; na desni strani stoječe dvojice se obrnejo na levo, in cele vrste se zavijajo okoli srede. (Obrazec 66.) 128 Obrazec 65. Obrazec 66. 190. Zavojna zvezda. Čelna proga četvoric se obrnjen navznotraj. Vprvo se ‘/ 4 zavoja na desno —• stopaj!« pretvori v čelni krog, zapove: »Vsaka vrsta Vsaka ločna vrsta se na to zravna pri zavoju in se sklene proti skupni sredi. Na povelje: »Zavoj na levo — stopaj!« se zavijajo vrste okoli skupne srede ter pazijo, da je razmak od vrste do vrste vedno enak in krožni steber vedno sklenjen proti sredi. (Obrazec 67.) Obrazec 67. * ? ** - UVh - * \ * - s * 1 * Pretvoritev nazaj v čelno krožno progo se izvrši na povelje: »Vsaka vrsta 1 / i zavoja na levo okrog des¬ nega voditelja — stopaj!« Vsaka vrsta zavije v hodu navzad, se uvrsti v sločno vrsto ter sklene krožno progo. Pretvoritev krožne proge v krožni steber za zavoj no zvezdo se izvrši lahko tudi tako, da se vprvo s '/ 4 okreta na desno premeni v bočno progo, potem pa preide a) z vrstitvijo vštric prvega na levo, b) z 1 / i 129 zavinka na levo do skupne srede in s ’/ 4 okreta na desno v krožni steber. Pretvoritev nazaj v progo se izvrši pri a.) na po¬ velje: »Vrstite se zadaj na desno v krožno progo — stopaj!« pri b) pa se zapove i i i okreta navzunaj, potem pa zavinka na desno; vsaka vrsta preide na to v krožno progo. 191. Razmak od srede in sklep proti sredi za dva koraka. a) V čelnih dvojicah. Razmak: Desni stopi na desno, levi na levo en korak vstran s postopom. (Obrazec 68.) Sklep: Vsak stopi en korak s postopom proti skupni sredi. b) V bočnih dvojicah. Razmak: Sprednjak stopi en korak naprej, zadnjak en korak navzad. (Obrazec 69.) Sklep: Sprednjak stopi en korak navzad, zadnjak en korak naprej. c) Iz čelnih dvojic v bočne dvojice. Razmak: Desni stopi na desno, levi na levo en korak vstran in se okrene s postopom za ’/ 4 na levo (desno). (Obrazec 70.) Obrazec 69. Obrazec 68. Obrazec 70. d *-2.1-* 2 v Sklep: Sprednjak stopi en korak navzad, zadnjak en korak naprej, in oba se okreneta za a / 4 na desno (levo) v čelo. 9 130 d) Iz čelnih dvojic v ustop s hrbtom proti hrbtu. Razmak: Desni stopi en korak na desno vstran in se okrene za '/ 4 na desno s postopom, levi stori isto na levo. Sklep: Oba stopita en korak navzad ter napravita 'j 2 okreta v čelo. e) Iz čelnih dvojic v ustop s čelom proti čelu (protiustop). Razmak: Desni stopi en korak na desno vstran in se s postopom okrene za 1 / i na levo, levi stopi na levo vstran ter se okrene na desno. Sklep: Oba stopita en korak naprej ter se s ’/ 4 okreta postavita v čelo. f) V čelnih četvericah. Razmak: Prvec stopi tri korake, drugec en korak na desno vstran, tretjec en korak in četrtec tri korake na levo vstran, a tako, da sredinca izkoračita navzunaj na tretjo dobo. g) V bočnih četvoricah. Razmak: Prvec stopi tri korake, drugec en korak naprej, tretjec en korak, četrtec tri korake navzad, a tako, da srednjika izkoračita na 3. Sklep se izvrši z ravno toliko koraki proti sredi. 192. Obkroževanje v dvojicah. a) N čelnih parih se obkrožuje spredaj ali zadaj mimo z osmimi koraki (za vsako % kroga dva koraka). Pri obkroževanju zadaj mimo mora krožitelj pred kro¬ ženjem in po dovršenem kroženju napraviti obrat proti obkrožencu. Povelja: »Drugci obkrožite prvce z desnim (levim) kroženjem (spredaj, zadaj mimo) v osmih korakih — stopaj!« itd. Podstava za vadbo je steber čelnih dvojic, razmaknjenih za dva koraka od para do para. 131 b) V bočnih dvojicah se obkrožuje na levi, desni strani mimo. Če prvci obkrožujejo drugce, se jim je treba pred krožit vij o okreniti za '/ 4 na stran kroženja. Povelja: »Prvci obkrožite drugce z levim (desnim) kroženjem (na levo, desno mimo) v osmih korakih — stopaj!« Podstava za vadbo je steber bočnih parov, razmaknjenih za dva koraka od para do para. 193. Obkroževanje v večjih vrstah se vrši na sličen način. 194. + Kolo na desno z osmimi koraki. Na povelje: »V kolo na desno z osmimi koraki — stopaj!« napravijo prvci obrat na levo, potem se sprimejo vštričniki z desno roko, privzdignejo lakti tako, da so roke v višini ram, in obkrožijo skupno sredo z osmimi koraki (na vsako 1 I 4 kroga dva koraka). Po dovršeni obkrožitvi napravijo prvci, izpustivŠi roko, obrat na desno v prvotni ustop. Podstava je kakor pri 192. (Obrazec 71.) Obrazec 71. Obrazec 72. 4- Na sličen način se izvrši zvezda z osmimi koraki, samo da se steber čelnih parov razdeli v četo tako, da en prvi in en drugi par tvorita vrstni zbor, ter da na povelje: »V zvezdo — stopaj!« učenci obr¬ nejo desno stran proti skupni sredi, si podajo križem roke ter obkrožijo skupno sredo. (Obrazec 72.) 9* 132 B. Proste vaje. I. Vaje v stoji. 195. Kroženje beder. Bedro se na 1 popolnoma iztegne in privzdigne naprej ali navzad, na 2 vstran kolebne in na 3 v loku postavi v stojo. Pri tem napravi bedro plašč stožca, čigar ost je v kolčnem zgibu bedra. Povelje: »Desno (levo) bedro krožite odspredaj navzad (odzadaj naprej) vadi — 1! 2! 3!« ... »Stoj!« 196. Noženje v loku. Na 1 se prednoži z desnim (levim) bedrom, na 2 odnoži, na 3 spusti v stojo. Slično se vrši vaja, če se naprvo zanoži ali odnoži. 197. Kroženje trupa. Trup se upogne naprej (navzad, vstran) ter kroži potem v štirih dobah tako, da se tvori plašč stožca, čigar ost leži v kolčnem zgibu. Povelje: »Trup naprej — upogni!« — »Krožite trup proti desni (levi), vadi — 1! 2! 3! 4!« 198. Zveze, sporedi. Pri vadbi sporedov je treba vprvo prvotne vaje, iz katerih so zloženi, zaporedoma in v zvezah prevež- bati, potem šele skupno vaditi. N. pr.: Dviganje lakti v razpetje, krčenje, sunek vstran v zvezi z malim upo¬ gibom kolen. a) »Dvig lakti v razpetje in spust v veso, vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« b) »Dvig lakti v razpetje in mali upogib kolen 1! — Lakti v veso in izteza kolen 2! — Zaporedoma, vadi 112!«...» Stoj! « c) »Lakti na prsi za sunek vstran — dvigni!« — Sunek vstran in mali počep (mali upogib kolen) 1! — 133 Lakti na prsi in izteza kolen 2! — »Zaporedoma vadi — 1! 2!« . . . » Stoj! « d) Lakti v razpetje dvigni 1! — Lakti na prsi skrči 2! — Sunek vstran 3! — Lakti dol 4! — »Za¬ poredoma vadi — 1! 2! 3! 4!« ... »Stoj!« e) Dvig lakti v razpetje in mali počep 1! — Lakti na prsi in izteza kolen 2! — Sunek vstran in mali počep 3! — Lakti dol in izteza kolen 4! — »Za¬ poredoma vadi — 1! 2! 3! 4!« . . . »Stoj!« Na sličen način se vadijo naslednji sporedi : a) * Dviganje lakti v vzpetje in mali počep v zvezi s sunkom naprej in počepom. Dvig lakti v vzpetje in mali počep 1! — Lakti na prsi za sunek naprej in izteza kolen 2! — Sunek naprej in počep 3! — Lakti dol in izteza kolen 4! b) Dviganje lakti kvišku, krčenje na prsi, sunek kvišku in spuščanje ob straneh v zvezi s stojo na prstih. Dvig lakti kvišku in stoja na prstih 1! — Lakti na prsi za sunek kvišku in stoja 2! — Sunek kvišku in stoja na prstih 3! — Lakti ob straneh dol in stoja 4! c) Dviganje lakti v vzpetje, koleb v razpetje, kr¬ čenje, sunek navzdol v zvezi s posilnim ustopom. Dvig lakti v vzpetje in posilni ustop navzunaj 1! — Koleb lakti v razpetje in stoja 2! — Lakti na prsi za sunek navzdol in posilni ustop navznotraj 3! — - Sunek navzdol in stoja 4! d) Koleb lakti v razpetje in kvišku v zvezi z zakorakom »Lakti v vzpetje — dvigni!« — Koleb lakti v razpetje in zakorak z desnim 1! — Koleb lakti v vzpetje in stoja 2! — Koleb lakti kvišku in zakorak z 134 levim 3! — Lakti v razpetje in stoja 4! — »Lakti — dol!« e) Predkoleb in zakoleb lakti v zvezi z zakorakom in predkorakom. Koleb lakti spredaj kvišku in zakorak z desnim 1! — Koleb lakti v veso in z desnim v stojo 2! — Koleb lakti v vzpetje in zakorak z levim 3! — Lakti dol in stoja 4! f) Krčenje in sunek lakti vstran in kvišku v zvezi z nošenjem in suvanjem beder. »Lakti na prsi — skrči!« — Sunek kvišku in z desnim zanoži 1! — Lakti na prsi in desno koleno dvigni 2! — Sunek lakti vstran in sunek z bedrom (brca) navzad 3! — Lakti na prsi in stoja 4! — Proti- merno 5—8! — »Lakti — dol!« g) * Palčni udar v zvezi z zanoževanjem, kole¬ banjem, prednoževanjem in malim počepom. Lakti za palčni udar skrči in desno bedro za¬ noži 1! — Palčni udar in koleb desnega bedra v pred- nožje in istodobno upogib levega kolena v mali počep 2! — Lakti za palčni udar skrči, koleno iztegni in ko- lebni istodobno v zanožje 3! — Palčni udar in stoja 4! Protismerno 5—8! A) * Zgornji nartni udar, dviganje v razpetje v zvezi s prekrižnim, zakoračnim ustopom in odnože- vanjem. Dvig desne lakti za zgornji nartni udar in pre- križni ustop z desnim 1! — Zgornji nartni udar in za¬ korak z desnim 2! — Dvig desne lakti v razpetje in ločno odnoženje z desnim 3! — Spust desne lakti v veso in desnega bedra v stojo 4! — Protismerno 5—8! i) Dvig lakti v prekrižje spredaj in koleb v raz¬ petje v zvezi z upogibanjem in iztezanjem kolena v odkoračnem ustopu. 135 Lakti v prekrižje spredaj in odkorak z desnim 1! — Koleb lakti v razpetje in upogib desnega kolena 2! -— Lakti v prekrižje spredaj in izteza kolena 3! — Lakti v veso in bedro v stojo 4! — Protismerno 5 — 8! j) Sunek naprej in kolebanje beder. Lakti na prsi za sunek naprej, desno bedro v prednožje 1! — Sunek obelahč naprej in koleb z desnim bedrom navzad 2! — Krčenje lakti na prsi in koleb desnega bedra v prednožje 3! — Lakti dol in desno bedro v stojo 4! — Protismerno 5 — 8! k) + Krčenje lakti na prsi, izteza kvišku in spust v vzpetje s stojo na prstih in sukanjem beder v sklepni ustop. Lakti na prsi in zasuk beder v sklepni ustop 1! — Izteza lakti kvišku in stoja na prstih 2! — Spust lakti v vzpetje in stoja 3! — Lakti dol in zasuk beder v navadni ustop 4! l) -J- Dviganje ene lakti v usločje v višku in upogibanje trupa in odkorak. Lakti ob kolke in odkorak na levo 1 1 — Upogib trupa na levo vstran in desno lakt v usločje v višku 2! — Vzklon trupa in desno lakt ob kolek 3! — Lakti dol in levo bedro v stojo 4! — Protismerno 5 — 8! m) -j- Krčenje lakti in iztezanje vstran v zvezi s prekrižnim in zakoračnim ustopom. Lakti na prsi in desno bedro v prekrižni ustop spredaj 1! — Izteza lakti vstran in zakorak z desnim 2! — Lakti na prsi in desno bedro v prekrižni ustop spredaj 3! — Lakti dol in bedro v stojo 4! —■_ Proti¬ smerno 5—8! n) 4- Krčenje in iztezanje lakti kvišku in spust ob straneh v zvezi z zakorakom in upogibanjem kolena. Lakti na prsi skrči in desni zakorak 1! — Izteza lakti kvišku in upogib levega kolena 2! — Lakti ob 136 straneh v razpetje in izteza kolena 3! — Lakti dol in z desnim bedrom v stojo 4! — Protismerno 5—8! o) + Dviganje lakti v usločje v višku, spuščanje v vzpetje, lahko kolebanje v razpetje v zvezi s stojo na prstih in z malim počepom. Dvig lakti v usločje v višku in stoja na prstih 1! — Lakti v vzpetje in stoja 2! — Koleb lakti v raz¬ petje in mali počep 3! — Lakti ob straneh v veso in izteza kolen 4! p) Kolebanje lakti naprej in navzad, prekrižje lakti zadaj v zvezi z zakorakom in predkorakom. Koleb lakti naprej kvišku in zakorak z desnim 1! — Koleb lakti nizdol spredaj in navzad v prekrižje in predkorak z desnim 2! — Koleb lakti v vzpetje in zakorak z desnim 3! — Lakti dol in desno bedro v stojo 4! — Protismerno 5—8! r) -j- Dviganje lakti v razpetje, krčenje lakti s prsti na rame, iztezanje in spuščanje ob straneh v zvezi z odkoračnim ustopom in krčistezo kolen. Dvig lakti v razpetje, krčenje s prsti na rame in odkorak z desnim 1! — Izteza lakti v razpetje in upogib desnega kolena 2! — Krčenje lakti s prsti na rame in izteza desnega kolena 3! — Lakti ob straneh dol in desno bedro v stojo 4! — Protismerno 5—8! III. Vaje v hoji, tekanju in skakljanju. 199. Trajni tek do pet minut. 200. Tek s koračno izmeno, zibalni, tri- stopni tek naprej, navzad in semtertja. Vrši se kakor istoimenovane hoje, a s tekalnimi stopi. 201. Prekrižni tek vstran. Vrši se kakor prekrižna hoja vstran, a s tekalnimi stopi in v taktu. 137 202. Skakljanje obenož s s / 4 okreta na levo (desno). Okret se izvrši med poletom. 203. Skakljanje obenož s 3 / 4 okreta na levo (desno) v različne us tope in v različnih u stop ih. Vadi se kakor skakljanje s ’/ 4 in x / 2 okreta. 204. Skakljanje enonož s x / 2 — 3 / 4 okreta. Drugo bedro se drži v prednožju, odnožju ali zanožju, ali pa je koleno (peta) dvignjeno. 205. Galopno skakljanje naprej (navzad, vstran), z levim začenši. Levo bedro stopi en korak naprej (navzad, vstran), desno, poskočivši, odbije levo v prednožje, zanožje ali odnožje itd. 206. Galopno skakljanje naprej (navzad, vstran, semtertja) z levim in desnim v iz¬ meni. Trije galopni skakljaji z levim, potem trije z desnim. 207. Skakljanje s koračno izmeno naprej (navzad, vstran, semtertja). Vrši se tako kakor istoimenovana hoja, a po prstih in skakljaje pri drugem in tretjem stopu. 208. Zibalno skakljanje vstran semtertja (naprej, navzad). Na 1 se napravi doskakljaj z levim vstran (naprej, navzad) in hitri postop z desno nogo v prekrižni kotni ustop pred levo nogo, na 2 se stopi malce z levo nogo navzad in istodobno se izvrši srednja krčisteza desne noge. 138 209. Škotsko skakljanje naprej (nazaj, vstran, sem tertj a). Pred vsakim skakljaj em' s koračno izmeno z levim se z desnim poskoči na mestu. 210. Mahalno skakljanje. Na 1 stopi leva noga vstran, na 2 napravi desna skakljaj na prostor leve, odbivši levo bedro v odnožje, na 3 kolebne levo bedro navznotraj pred desno, katero istodobno zaskaklja. 211. Prekrižno skakljanje vstran na levo. Na povelje: »Skakljaj!« doskaklja učenec z levim vstran, in desna noga stopi brzo v prekrižni kotni ustop za levo nogo. 212. Koračna vrtača vstran, se m tertj a. Na 1 odkorak z levim, na 2 obrat na levo na levih prstih v odkorak z desnim, na 3 obrat na levo na desnih prstih v odkorak z levim, na 4 stop desnega bedra na mestu v koračnem ustopu, na 5 obrat na desno na desnih prstih v odkorak z levim, na 6 obrat na desno na levih prstih v odkorak z desnim, potem ali sklepni stop z levim, ali pa zopet vrtača na levo. 213. Prekrižna vrtača v stran v treh dobah. Na 1 odkorak z levim, na 2 prekrižni ustop z desnim spredaj, na 3 celi okret na levo na prstih obeh nog. 214. Zveze. a) Navadna hoja in tekanje v izmeni. Vsi izkoračijo z levim in stopajo šest korakov v obvodu naprej, potem tečejo šest korakov itd. b) Hoja po prstih in tek naprej v izmeni. Vadba kakor pri a). 139 c) Hoja s krčistezo nog (drsalna hoja) in tek naprej v izmeni. Vadba kakor pri a). d) Tekanje navzad in hoja naprej s krčistezo nog (hoja po prstih, drsalna hoja) v izmeni. Vsi tečejo v obvodu šest korakov navzad, potem stopajo šest korakov v hoji s krčistezo nog (po prstih, drsalni) naprej itd. e) Hoja naprej in tristopni tek vstran v izmeni. Štiri korake naprej, potem dve tristopni koračji v teku na levo vstran, potem na desno itd. 1! 2! 3! 41- 1! 2! 3! - 1! 2! 3! f) Tristop naprej in tek navzad v izmeni. Dve tristopni koračji naprej, potem šest korakov na¬ vzad v teku. 1! 2! 3! - 1! 2! 3! — 1! .... 6! itd. g) Zibalni tek vstran in hoja navzad v izmeni. Dve zibalni koračji v teku semtertja, potem šest korakov v hoji navzad. 1! 2! 3! - 1! 2! 3! — 1! .... 6! itd. h) Zibalna hoja semtertja, tek naprej in hoja s koračno izmeno navzad v izmeni. Z levim začenši, dve zibalni koračji semtertja, potem šest korakov v teku naprej, končno dva koraka v hoji s koračno izmeno navzad. 1! 2! 3! - 1! 2! 3! — 1! .... 6! — 1! 2! 3! 4! i) Poskočna hoja naprej (navzad, vstran) z levim. Na 1 predkorak (zakorak, odkorak) z levim, na 2 poskok (enkraten skakljaj) z levim in istodobno malo zanoženje (prednoženje, odnoženje) z desnim, na 3 po- stop z desnim v stojo. 1! 2! 3! ■j) Hoja naprej z doskakljajem pri prvem od treh korakov. 140 Na 1 odskakljaj z desnim in doskakljaj z levim, na 2 in 3 se izvršita dva koraka naprej itd. k) Hoja s koračno izmeno (zibalna hoja) naprej (navzad, semtertja) z medstopi. Medstop se napravi pred prvim stopom vsakega koračja. l) Hoja navzad in poskočna hoja naprej v izmeni. Vsi stopajo, z levim začenši, štiri korake navzad, potem štiri poskočne korake naprej. m) Poskočna hoja z levim naprej in z medstopi. Na 1 z levim za pol koraka naprej, na 2 pred- stop z levim do polnega koraka, na 3 poskok z levim, na 4 postop z desnim v stojo. 1! 2! 3! 4! n) Škotsko skakljanje semtertja in zibalna hoja naprej in navzad. Z levim začenši, dva škotska skakljaja semtertja, potem eno zibalno koračje naprej in eno navzad. 1! 2! 3! 1! 2! 3! — 1! 2! 3! 1! 2! 3! o) Prekrižni tek v stran in škotsko skakljanje na¬ prej in navzad. Štiri korake v teku na levo vstran s prekrižanjem spredaj in zadaj v izmeni, potem en škotski skakljaj naprej z levim, potem štiri prekrižne korake v teku vstran na desno in končno en škotski skakljaj navzad. p) Drsalno poskakovanje. Kakor poskočna hoja, samo da je prvi stop dr¬ salen. 1! 2! 3! r) Škotsko skakljanje semtertja in galopno skak¬ ljanje semtertja. Dvakrat en škotski skakljaj na levo, en na desno, potem štiri galopne skakljaje na levo vstran in štiri na desno. s) Koračna vrtača, drsalni poskok, prekrižno skak¬ ljanje in zibalna hoja semtertja. 141 Enkrat koračna vrtača na levo vstran (3 cZ), en drsalni poskok (3 d), tri prekrižne skakljaje (3 d) in eno zibalno koračje na desno vstran (3 d). t) Prekrižna vrtača, drsalni poskok in zibalna hoja. Enkrat prekrižna vrtača, en drsalni poskok, eno zibalno koračje na levo vstran, potem na desno. Opomba. Samo ob sebi je umevno, da se navedene vaje morejo vezati tudi drugače, na različne druge načine. Zgoraj navedene zveze naj se smatrajo kot vzgledi. Proste vaje II. reda. 215. * Ležna opora vznak. a) V ležno oporo vznak z iztezo beder naprej. Na 1 počep in opora rok zadaj na tla, na 2 izteza beder naprej v ležno oporo vznak, na 3 krčenje beder in na 4 stoja. V ležni opori vznak je telo iztegnjeno, s hrbtom proti tlem, noge se opirajo na pete, prsi so napete in glava navzad. b) V ležno oporo vznak z opirkanjem rok navzad. Na 1 kakor zgoraj, na 2 opirkanje z rokami na¬ vzad v ležno oporo vznak, na 3 opirkanje naprej v počep in na 4 stoja. c) V ležno oporo vznak iz opore vzlic s 1 / 2 okreta. Na 1 ležna opora vzlic, na 2 obrat na levo (desno) v ležno oporo vznak, na 3 obrat nazaj v ležno oporo vzlic, na 4 stoja. d) Ležna opora vznak in vaje z bedri. Vadi se: Odnoževanje, prednoževanje, razkrečanje, dviganje kolen. 216. * Ležna opora vzbok. a) V ležno oporo vzbok na levo iz ležne opore vzlic. 142 Na 1 ležna opora vzlic, na 2 ’/ 4 okreta na levo (desno) v ležno oporo vzbok, na 3 ’/ 4 okreta nazaj v ležno oporo vzlic, na 4 stoja. V ležni opori vzbok se opira telo na desno (levo) roko in na desni (levi) rob noge, drugo bedro leži na opirajočem in druga lakt ob strani. b) Ležna opora vzbok na levo in desno v izmeni. 1) Iz ležne opore vzlic: Na 1 ležna opora vzlic, na 2 ležna opora vzbok na levo, na 3 ležna opora vzlic, na 4 ležna opora vzbok na desno, na 5 ležna opora vzlic, na 6 stoja. 2) Iz ležne opore vznak: Na 1 ležna opora vznak, potem slično kakor v a). c) Ležna opora vzbok in vaje z laktmi in bedri. Dviganje proste lakti v razpetje in kvišku, sunek vstran in kvišku; odnoževanje prostega bedra, dviganje kolena, a) posamezno, b) skupno n. pr.: Dviganje lakti in odnoževanje; sunek lakti in dviganje kolena itd. C. Vaje z orodjem. I. Vaje s palicami. Vaje s palicami so živa in krepka mladika prostih vaj ; radi tega naj se izvajajo na tej stopnji slično prostim vajam. Obstojajo pa iz izmene različnih drž, v katerih je palica. Drža, iz katere se začne gibanje s palico obteženih lakti, in v katero se končno vaja zvrši, imenujemo prvotno držo. Naravno, da je takih drž neštevilno. Tukaj jih hočemo imenovati in opisati le toliko, kolikor jih je potreba za pouk na ljudski šoli. Njih za¬ znamba je čestokrat enaka zaznambi prostih vaj z laktmi. Vaje se vrše v stebru trojic, četveric itd., razmak¬ njenem za razpetje lakti ali dva koraka od vrste do vrste in od trope do trope. Gibanje lakti je treba iz¬ vajati naglo, nekoliko kolebno in točno. 143 Da se ne izgubi z razdeljevanjem palic preveč časa, navedem v posnemo dva načina. a) Učenci gredo sami po palice. Na povelje: »Po palice — stopaj!« stopajo v bočni vrsti mimo shrambe za palice, kjer vzame vsak po eno. V desni roki, ob sredi jo držeč, nese učenec palico ob desnem bedru tako, da leži v roki poševno s prednjim koncem višje, ter se ustopi zopet na prvotni prostor v čelno vrsto. Po dovršenih vajah nesejo učenci palice na po¬ velje: »Palice odložite — stopaj!« na sličen način v shrambo. b) Če so palice shranjene na odročnem prostoru, ali če je veliko učencev, se razdele palice tako-le: Učenci se postavijo v bočni steber ter se razmaknejo v vrstah za dva koraka. Zadnjaku vsake vrste se za¬ pove, naj gre po palice za dotično vrsto. Ta prešteje, ob svoji vrsti grede, vrstilce in vzame prvca seboj, ki mu dotično število palic naloži v naročje. Ob vrsti gredočemu vzame prvec in za njim zaporedoma vsak vrstilec palico ter jo postavi ob nogo. Po vajah pobere zadnjak na sličen način palice od učencev, stoječih v čelni vrsti, ter jih shrani s pomočjo prvca v shrambo. Najpripravnejše so palice od železa 1 m dolge in D/a - 2 kg težke. V začetku se tudi lahko rabijo lesene 1 m dolge in 3 cm debele palice. 217. Palične drže. a) Palica (poševno) ob bedru. Telovadec drži palico s palčnim prijemom v desni roki ob strani tako, da je sprednji konec poševno navzgor. Povelje: »Palico ob — bedro!« b) Palica ob nogi. Palica stoji na tleh tik roba desne noge ob bedru navpik, desna roka jo drži s palčnim prijemom. Povelje: »Palico ob — nogo!« 144 c) * Palica ob rami. Iz drže ob nogi prime telo¬ vadec palico na 1 z levo roko, kolikor mogoče nizko, seveda pri vzpetem telesu, od zadaj s palčnim pri¬ jemom (kakor se prime peresno držalo) ter jo dvigne, potegnivši jo skoz desno roko, tako visoko, da stoji na kazalcu navpik, pritisnjena na kolek, bok in ramo, na 2 se leva lakt spusti v veso. Pozneje se to gibanje vrši v eni dobi na povelje: »Palico ob — ramo!« — Izmena drže ob rami v držo ob bedru ali ob nogi se izvrši, če prime telovadec na 1 palico pri rami ter jo spusti, kazalec iztegnivši, skoz desno pest, ali tako daleč, da jo roka prime pri sredini, ali pa do tal ob nogo, na 2 se spusti leva lakt v veso. Pozneje se iz¬ vrši povelje: »Palico ob — nogo!« na eno dobo brez prijeme z levo roko. d) Navadna drža. Telovadec drži palico pri v veso iztegnjenih lakteh oberoč v širini ramen. Prijem je lahko zgornji, spodnji, mazinčni ali dvojni, prijema pa razpeta, če roke drže palico pri konceh, navadna v ši¬ rini ram, sklepna, če se roke tišče v sredi. — Izmena drže ob nogi ali ob bedru v navadno držo se izvrši, če prime leva roka na 1 z zgornjim prijemom konec pa¬ lice ter jo na 2 potegne skoz desno roko v razovno ležo pred telesom. Pozneje se gibanje izvrši v eni dobi na povelje: »Palico v navadno — držo!« Odtod zopet ob bedro ali ob nogo je nasprotno gibanje. Pri izmeni drže ob rami v navadno držo prime leva roka palico v višini rame z nadprijemom in lakt se spusti v veso. Odtod zopet ob ramo je nasprotno gibanje. e) Palica v vzpetju. Lakti se dvignejo v vzpetje. f) Palica na prsih (pred ramami). Lakti se skrčijo na prsi, palica je razovno pred ramami. 145 g) Palica v prekrižju. Lakti se skrčijo v prekrižje spredaj, desna čez levo ali nasprotno. h) Palica v višku. Lakti se dvignejo kvišku. i) Palica na tilniku. Palica se prevzdigne z izteg¬ njenimi laktmi črez glavo ter se položi, ko so se skr¬ čile lakti, razovno na tilnik. j) Palica nizko zadaj. Lakti se dvignejo kvišku, potem se spuste v veso zadaj. k) Palica v razpetju na desno (levo) spredaj. Desna (leva) lakt se dvigne v razpetje, leva (desna) se isto¬ dobno skrči tako, da pride roka ob desno (levo) ramo. l) Palica v razpetju zadaj na desno (levo). Desna (leva) lakt se dvigne v razpetje, leva (desna) kvišku ter se skrči tako, da pride roka na tilnik. m) Palica za desno (levo) ramo. Desna (leva) lakt se dvigne kvišku ter skrči tako, da leži palica za desno (levo) ramo poševno navzdol; leva (desna) lakt je v vesi. n) Palica v vzpetju spredaj (zadaj) na desno (levo). Desna (leva) lakt se dvigne v vzpetje spredaj (zadaj), leva (desna) lakt se skrči tako, da leži roka ob desni (levi) rami. o) Palica kvišku na desno (levo). Desna (leva) lakt se dvigne kvišku, leva (desna) se skrči tako, da leži roka ob desni (levi) rami. p) Palica ob kolku na desno (levo). Leva (desna) lakt se dvigne kvišku ter se usloči nad glavo, desna (leva) roka se opre s koncem palice na desni (levi) kolek. r) Palica za kolkom. Lakti se kolebnejo na desno (levo) na okrog tako, da leži desna (leva) spodnja lakt zadaj na križu, leva (desna) na kolku. 10 146 218. Zveze različnih drž. Vaje so sestavljene iz prvotnih drž s kako drugo ali z več drugimi v dveh ali več dobah. N. pr.: 1) Palico v vzpetje 1! — Palico dol 2! — »Vadi zaporedoma — 112!«... »Stoj!« 2) Palico kvišku 1! — Palico dol 2! — »Zapo¬ redoma vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« 3) Palico v razpetje na desno 1! — Palico dol 2! 4) Palico za desno ramo 1! — Palico v navadno držo 2! 5) Palico prevzdigni nizko zadaj 1! — Palico v navadno držo 2! 6) Palico kvišku 1! — Palico v vzpetje 2! — Palico dol 3! — »Zaporedoma vadi — 1! 2! 3!« . . . »Stoj !< 7) Palico v vzpetje 1! — Palico kvišku 2! — Palico na tilnik 3! ■— Palico v navadno držo 4! — »Zaporedoma vadi — 1! 2! 3! 4!« . . . »Stoj!« 8) Palico na prsi (pred rame) 1! — Palico v vzpetje 2! — Palico na prsi 3! — Palico dol 4! 9) »Palico na tilnik — dvigni!« — Palico v raz¬ petje zadaj na desno 1! — Palico v razpetje zadaj na levo 2! — »Zaporedoma vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« — »Palico v navadno držo — dol!« 10) »Palico na prsi ■—dvigni!« — Palico v vzpetje na levo 1! — Na prsi nazaj skrči 2! — Palico v vzpetje na desno 3! — Na prsi nazaj skrči 4! — »Palico — dol!« 11) Palico v vzpetje na desno 1! — Palico dol 2! :— Palico v vzpetje na levo 3! — Palico dol 4! 12) Palico v razpetje spredaj na levo 1! —Palico dol 2! — Palico v razpetje na desno 3! — Palico dol 4! 147 13) Palico v prekrižje spredaj, desno črez levo 1! — Palico dol 2! — Palico v prekrižje spredaj, levo črez desno 31 — Palico dol 4! 219. Palične vaje v zvezi s prostimi va¬ jami. a) Palico v vzpetje in prednoževanje: Palico v vzpetje in z desnim prednoži 1! — Palico dol in stoja 2! — Protismerno 3! 4! b) Palico kvišku in stoja na prstih — 1! 2! c) Palico na prsi in dviganje kolen— 1! 2! 3! 4! d) Palico na zatilnik in mali počep — 112! e) Palico v prekrižje na prsi in predkorak — 1! 2! 3! 4! f) Palico za ramo in zakorak — 1! 2! 3! 4! g) Palico v razpetje na desno (levo) spredaj in odkorak na desno (levo) — 1! 2! 3! 4! h) Palico v vzpetje na desno (levo) spredaj in predkorak z desnim (levim) — 1! 2! 3! 4! z) Palico kvišku, upogib trupa navzad in zakorak. j) Mahanje trupa naprej in navzad s palico v višku in predkorak — 1! 2! 3! 4!: »Palico kvišku — dvigni!« — Upogib naprej in predkorak z desnim 1! — Upogib navzad in navadni ustop 2! — Protismerno 3! 4! — »Palico v navadno — držo!« k) Mahanje trupa semtertja s palico v višku in odkorak na desno in levo — 1! 2! 3! 4! l) Sukanje trupa s palico v vzpetju — 1! 2! m) Palico ob ramo in postopno korakanje — 1! 2! 3! 4!: Izkorak z levim in palico ob levo ramo 1! — Postop z desnim in palico v navadno držo 2! — Protismerno 3! 4! . . . »Stoj!« n) Palico na prsi in hod naprej — 1! 2! . . . »Stoj!« Pri levem izkoraku palico na prsi, pri desnem palico v navadno držo ali obratno. 10* 148 o) Sunek naprej in hod navzad : »Palico na prsi — dvigni!« — Pri levem izkoraku sunek naprej, pri desnem palico na prsi ali obratno — 1! 2! ... »Stoj!« — »Palico — dol!« p) * Skakljaj v razkrečo in palico kvišku — 1! 2! ...»Stoj!« r) * Skakljaj v prekrečo in palico v vzpetje spredaj — 1! 2! 3! 4! s) * Prestopanje čez palico: Prečep z desnim črez palico naprej 1! — Prečep z desnim črez palico nazaj 2! — Protismerno 3! 4! itd. II. Dolga kolebnica. 220. * Skakljanje v počepu v kolebajoči vrvi. Telovadec počepne, kjer se kolebajoča vrv skoraj dotika tal, vzbok, vzlic ali vznak vrvi; ko se vrv pri¬ bliža tlem v višini kolen, se napravi skakljaj. Pri za¬ porednem skakljanju je dobro, če se po vsakem skak- Ijaju napravi medskakljaj. 221. Dvojica preskoči vrv zajedno in jo pb'% okreta. izpodteče, ali obratno. Po preskoku tečeta učenca še tri korake naprej, potem se obrneta, izpodtečeta vrv ter se vrneta na prvotni prostor- <<222. En,, učenec preskoči, drugi izpod- tpče vrv. , .polovica učencev stoji na tej, polovica na drugi strani vrvi. Prvi od tam preskoči odspredaj vrv, mu ko¬ lebajočo proti glavi, prvi odtod jo izpodteče ob enem, ko se mu koleblje odzgoraj proti nogam. . » 223- Preskakljavan j e vrvi, ki se vrti ra- zovno v krogu. (Igra.) 149 Učenci se ustopijo, za dva koraka razmaknjeni, v čelni krog. Učitelj vrti, stoječ v središču risa, vrv razovno, nizko ob tleh okrog sebe; učenci preskak- Ijavajo vrv zaporedoma, kakor se jim približuje. Kogar zadene, ta izstopi. III. -]-■ Kratka kolebnica. 224. Skakljanje s pod koleba njem vrvi odspredaj navzad ali obratno, z mesta naprej ali navzad. Primerjaj vaje IV. razreda 153. 225. Tekanje naprej ali navzad s pod- kolebanjem vrvi odspredaj navzad ali obratno. 226. Izmena teka in skakljanja obenož. N. pr. osem tekalnih korakov naprej, potem štiri skak- Ijaje obenož na mestu itd. 227. Tek naprej in obrat. Obrat se napravi s štirimi tekalnimi koraki v majhnem polkrogu itd. IV. Prosto skakanje. 228. Skakanje na višino in daljino z eno- nožnim odpahom. a) Skakanje z odpahom desne ali leve noge. Skakanje se začne s 60 cm na višino in 1 m na daljino, vrvica se vzdiguje po 5 cm, oziroma oddalja po 10 cm, vsaka višina oziroma daljina se preskakuje enkrat z od¬ pahom desne, enkrat z odpahom leve noge. Gledati je posebno na pravilno in lepo izvajanje. b) Skakanje z odpahom desne ali leve noge in 1) Vi, Vs okreta po doskoku. Po doskoku se zopet od¬ skoči obenož na mestu ter se obenem v letu napravi 150 1 / 4 , */ g okreta na desno (levo). 2) */ 4 okreta pri doskoku. V letu se skakalec okrene za ’/ 4 in doskoči v stojo vzbok. Zveže se tudi lahko 1) in 2). 229. Skakanje na višino in daljino z od- pahom obenož. a) Iz stoje: Učenec se ustopi na desko s prsti ob robu ter se odpahne obenož, iztegne sklenjena bedra naprej kolikor mogoče do ostrega kota s trupom, do¬ skoči na prste, skrči trup v mali počep, dvigne v tem hipu lakti v vzpetje ter se brzo vzklone v navadni ustop. b) L 1 (2, 3) korakom. Učenec se ustopi 1 (2, 3) korak od deske, stopi en korak naprej, doskoči v stojo na desko ter skoči odtod obenož naprej. c) natekom. Določi se mesto, odkoder učenci natekajo, pri zadnjem koraku doskočijo v stojo na desko in skočijo odtod naprej. d) * Skok z razkrečo. e) Skok z 1 / i , 1 / t okreta, a) po doskoku, b) pri doskoku. f) Skok iz stoje vzbok, vznak v isto. V. Gred. 230. Previsna stoja s sprijemo rokvzvezi z gibanji beder. Nastop na gred iz stranske stoje vzlic naprej (iz prečne stoje vzbok vstran) in v stoji dviganje desnega (levega) kolena, noženje, kolebanje desnega (levega) bedra, krčisteza kolen, v izmeni, potem odstop ali odskok brez okreta ali z okretom. (Primerjaj vaje IV. razreda.) N. pr.: Učenci stopijo na gred z desno nogo 1! — Z levo nogo 2! — Prednožijo z desnim 151 (levim) 3! — V stojo 4! — Odstop z desnim 5! — Odstop z levim 6! Ali: Nastop na gred 1! 2! — Pred- noženje z desnim in levim v izmeni 3! 4! 5! 6! — Odskok na levo v stojo poleg gredi 7! itd. 231. Previsne hoje naprej (navzad) s spri- jemo (brez sprijeme) rok. a) Hoja z noženjem, b) hoja z dviganjem pet, c) hoja z noževanjem v loku, d) postopna hoja naprej (navzad, vstran), e) stranska hoja s prekrižnimi koraki spredaj (zadaj). 232. Borba na gredi. (Igra.) Dva učenca se ustopita drug proti drugemu z desnim bedrom spredaj, opiraje se na levo z nekoliko upognjenim kolenom in drže desno lakt v palčnem položaju v vzpetju. Potem izkušata drug drugega z dlanskimi udarci na roko in na lakt spraviti iz ravno¬ težja, da mora eden stopiti z gredi. Vadi naj se kot tekmovanje, in sicer: a) zmago¬ valci se ustopijo po borbi v posebno vrsto, da se zopet poskusijo med seboj, zmagovalci pri drugem na¬ stopu zopet istotako itd., zadnji zmagovalec je najboljši. b) Prvi zmagovalec se zaporedoma izkuša z več učenci, dokler ga kateri drugi ne premaga, novi zmagovalec istotako itd. Tisti, ki je premagal največ nasprotnikov, je najboljši. VI. Naskakovanje. 233. Hoja gor in dol po naskočni deski. a) Hoja naprej do zgornjega roba, obrat in dol. Učenec gre štiri (tri, dva) korake do roba, se obrne s 4 (3, 2) stopi in gre z deske nazaj s prav toliko koraki. 152 b) Stranska hoja s postopnimi koraki gor in nazaj dol brez obrata ali z obratom. c) Hoja naprej gor in hoja navzad dol. d) Hoja navzad gor in hoja naprej dol. e) * Vaje a—d z gibanji lakti (dviganje, suvanje itd.), beder (noževanje, dviganje kolen, pet itd.). 234. Tekanje gor in dol. Izvaja se slično kakor pri hoji. 235. Skakljanje gor in dol. a) Skakljanje obenož gor in dol, z obratom ali brez obrata, kakor pri hoji, b) Vaje pri a) z gibanji lakti in beder, c) * Vaje pri a) v počepu. 236. Skakanje nizdol (v globino). a) Skakanje na desno (levo) stran poleg deske v stojo. Učenec nateče in po 1 (2, 3) koraku doskoči na desno, odpahnivši z levo, ali na levo stran, odpah- nivši z desno nogo, poleg deske, b) Hoja ali tek s 3 (2) koraki na rob in odtod skok nizdol (v glo¬ bino), in sicer: * iz počepa, iz navadne stoje, iz pred- koračja, iz stoje na eni nogi in s prednožjem dru¬ gega bedra, c) * Tek s tremi (dvema) koraki in skok v globino črez rob (naskok), d) * Naskakovanje črez rob na desno (levo) stran pred desko. VII. * Kozel. Pri vseh vajah naj izprva učitelj sam pomaga ; pozneje naj ga nadomestuje pri skakanju v sed ali iz seda eden pomočnik, pri preskakanju pa dva pomočnika. Pomočnik stoji poševno pred kozlom pripravljen, da prime telovadca za zgornjo lakt pri paz¬ duhi. Dobro je, privaditi večino učencev, da si znajo medsebojno dajati pripomoč. Vse vaje so mešano skakanje. Vrše se na vdolž in všir postavljenem kozlu. Vsak odskok je z odpahom 153 obenož iz stoje na deski, v katero se telovadec ustopi ali skoči s predkorakom, s hojo 2 (3) korakov, z natekom. 237. Skok v oporo. V opori so lakti iztegnjene, roke se opirajo na kozla, stegna leže pri iztegnjenem telesu ob kozlu. Vadi se iz stoje, s hojo in natekom. 238. Skok v prosto oporo. Opora je le preletna in traja, dokler se telo vzdrži v letu. Doskok je obenož v stojo na desko. a) Iz stoje, s hojo (dveh, treh korakov), z na¬ tekom. b) Večkratni skok v oporo iz stoje. c) V zvezi z odnoženjem na desno (levo), z raz- krečo, z dvigom kolen, pet po odpahu. 239. Skokvježni sed. a) Na vdolž postavljenem kozlu. Telovadec se odpahne obenož, se oprši z rokama na sprednji konec kozla, ter skoči z razkrečo beder v sed. Vadi se iz stoje, s hojo, z natekom. Odsed se izvrši: navzad s kolebom beder in z odpahom rok navzad v stojo na desko ; na desno (levo) stran kozla s prenoženjem desnega (levega) bedra pri kolebu beder navzad v stojo vzbok; naprej iz prečnega seda z odpahom stegen, iz ježnega seda z razkrečo in krepkim odpahom z rokami v stojo pred kozla. b) Na všir postavljenem kozlu (odnožni used). Učenec opre pri skoku na desno roke na levi konec kozla, se z odpahom okrene za */ 4 in pride, z desnim odnoživši, v jezni sed. Odsed se izvrši kakor pri a). 240. Skok črez kozla. Preskok se izvrši z razkrečo in preletno oporo in z odpahom rok v stojo. Doskok je kakor pri skakanju sploh. Vadi se iz stoje, s hojo in z natekom. 154 Obtežavajo se vaje s tem, da se kozel postavlja više ali deska oddaljuje, vendar le v toliko, da še polovica učencev dobro preskakuje. 241. Skok vpoklek in odskok iz pokleka. Učenec skoči z natekom, prihodom, iz stoje kakor pri 239 a) ter poklekne na kozla z desnim ali levim kolenom ali z obema tako, da spodnji bedri ležita na kozlu za rokami, če je kozel vdolž, med rokami, če je všir. Odskok iz pokleka se izvrši navzad v stojo, če se telovadec odpahne z bedri navzad ter prime v doskoku kozla z rokami, naprej pa z močnim odpahom beder in dvigom trupa v stojo pred kozla. 242. Skok v stojo na kozlu. a) Skok v počep, in sicer na eni nogi ali na obeh. Učenec skoči z natekom, prihodom, iz stoje kakor pri 239 a), se postavi pri oprtih rokah na prste ene ali obeh nog v počep na kozla. Odskoči se naprej ali navzad. 5) Skok v stojo. Kakor pri a), samo da se učenec hitro vzklone iz počepa v stojo na kozlu. VIII. Razovne lestve. 243. Veskanje z dvojnim prijemom in sicer: Z zgornjim in spodnjim, s palčnim in spodnjim, z mazinčnim in spodnjim, z mazinčnim in zgornjim, z mazinčnim in palčnim prijemom. a) V stranski vesi: Na lestvenici z zgornjim in spodnjim prijemom; na klinih s palčnim in mazinčnim prijemom na desno in na levo stran. b) V prečni vesi: Na lestvenicah s palčnim in mazinčnim prijemom naprej in navzad; na klinih z zgornjim in spodnjim prijemom naprej in navzad; na lestvenici in na klinu: s palčnim (mazinčnim) prijemom 155 na lestvenici in z zgornjim (spodnjim) na klinu naprej in navzad. 244. Skrčena vesa trajna in gibanja beder. Na 1 skok v skrčeno veso, na 2 dotično gibanje beder, na 3 bedra v navadno držo, na 4 doskok v stojo. 245. Skrčena vesa in počasno spuščanje v iztegnjeno veso. Skok v stransko skrčeno veso 1 ! — Počasno spuščanje v iztegnjeno veso 2! 3! 4! 5! — Doskok v stojo 6! 246. Krčisteza lakti, in sicer: a) Iz iztegnjene vese v skrčeno do pravega kota dva do trikrat, b) Iz popolnoma skrčene vese do skr¬ čene v pravem kotu dva do trikrat, c) Iz iztegnjene vese v popolnoma skrčeno: Skok v iztegnjeno veso 1! — Krčenje lakti 2! — Izteza lakti 3! — Doskok v stojo 4! 247. Tezalno veskanje. a) Na mestu: Na 1 skoči učenec v iztegnjeno stransko veso z gornjim prijemom, na 2! 3! 4! nagla, kratka krčisteza lakti, pri kateri se roke dvignejo, a zopet primejo lestvenico, na 5 doskok v stojo. b) Tezalno veskanje naprej (poskusoma). Vaja je enaka prejšnji, samo da se učenec na 2, 3, 4 pomika naprej. 248. Izmena prijema do l / 4 laktnega za¬ suka. Vaje se vrše v izmeni desne z levo roko; učenec je vajo izvršil, ko dobi zopet isti prijem, ki ga je imel pri začetku vaje, n. pr.: Izmena prijema iz zgornjega v palčni prijem : Skok v prečno veso 11 — Desna roka iz zgornjega v palčni 156 prijem 2! — Leva roka iz zgornjega v palčni prijem 3! — Desna roka iz palčnega v zgornji prijem 4! — Leva roka iz palčnega v zgornji prijem 5! — Doskok 6! Izmene so: Iz palčnega v zgornji prijem, iz ma- zinčnega v zgornji prijem, iz palčnega v spodnji prijem, iz mazinčnega v spodnji prijem in obratno. 249. Telesno (kratko) kolebanje v raz¬ ličnih prijemih. a) Naprej in navzad. b) Semtertja. Iztegnjena in sklenjena bedra se gibljejo naprej in navzad, oziroma semtertja, a istodobno se giblje trup obratno, c) Krožno kolebanje z bedri na desno (levo). 250. * Ležna vesa. a) Prečna ležna vesa vzlic s palčnim prijemom obeh rok na lestvenicah ali z zgornjim prijemom na klinih in s spodnjimi bedri na zunanjih straneh lestvenic. b) Ista vaja, a s koleni na klinu, c) Prečna ležna vesa s palčnim prijemom ene roke in z enim spodnjim bedrom na lestvenici. d) Stranska ležna vesa z gornjim prijemom na lestvenici ali s palčnim pri¬ jemom na dveh klinih in s spodnjimi bedri na drugi lestvi, e) Stranska ležna vesa s prijemom na lestvenici in z desnim (levim) spodnjim bedrom na isti lestvenici 251. * Veskanje v ležnih vesah. Vaje pri 250 a, d, e. Bedra se premikajo enako¬ merno z rokami. 252. * Stojna vesa z nogami na klinu. Noge se opro na klin lestve, roke primejo kakor pri ležni vesi. Vaje so: a) Krčisteza kolen, roke drže nepre¬ mično. b) Veskanje z rokami, noge stoje nepremično. Opomba: Vaje 250 a, b, c, 251, 252 so pripravne tudi za poševne lestve. 157 IX. Navpične lestve. 253. * Skakljanje po lestvi navzgor in nizdol. Učenec, postavljen lestvi vzlic, prime oberoč lest- venice (klin) v višini glave. Na 1 napravijo noge skakljaj na prvi klin, obenem pripotegnejo lakti, se malce skr- čivši, na 2 preprimejo roke istodobno pri prijemu na lestvenicah, a zaporedoma pri prijemu na klinu itd. od klina do klina. Skakljanje nizdol se vrši prav tako. 254. Stopanje vznak navzgor in nizdol istostransko in raznostransko. a) Učenec se prime za klin nad glavo z zgor¬ njim, spodnjim ali dvojnim prijemom; na 1 preprime in prestopi na višji klin, na 2 poprime (preprime), po- stopi (prestopi) z drugo roko, oziroma nogo itd. Sto¬ panje nizdol se izvršuje takisto. b) Učenec prime pri navzdol iztegnjenih lakteh lestvenici s palčnim prijemom in stopi v stojno veso. Pri istodobnem oberočnim preprijemanjem je dobro, da vsakokrat potegne telo, ga nekoliko spustivši, isto¬ dobno proti lestvi. Opomba: Tukaj kakor tudi že v IV. razredu je dobro, da učenci vadijo veso vznak z gibanji beder in trupa. X. Poševne lestve. 255. * Stopanje navzgor in nizdol na spodnji strani vzlič. Stopanje gor in nizdol se vrši istostransko in raznostransko z različnimi prijemi, s postopanjem (po- prijemanjem) in prestopanjem (preprijemanjem). Kadar učenec prestopi in preprime, potegne telo proti lestvi. 256. * Stopanje in veskanje izmenoma v stoj ni vesi. 158 Učenec se ustopi v stojno veso s prijemom nad glavo, stopa do rok, potem pa veska z rokami navzgor, dokler ne pride v prvotno stojno veso itd. 257. Izmena stojne vese na eni nogi in eni roki. Na 1 stojna vesa spodaj vzlic, na 2 stojna vesa na levi nogi in levi roki vzbok, na 3 kakor 1, na 4 stojna vesa na desni nogi in desni roki vzbok, na 5 kakor 1, na 6 doskok. XI. Plezala. 258. * Plezanje z izmeno plezalnega sklepa. Vsakokrat, ko se kolena dvignejo, se premeni plezalni sklep tako pri plezanju navzgor kakor nizdol. 259. * Plezanje z obkroževanjem. Plezalec se pri potezanju navzgor (pri spuščanju nizdol) premika nekoliko na desno (levo) na okoli ter tako obkrožuje drog. 260. * Potovalno plezanje. Vadi se od droga do droga v isti višini ali po¬ ševno navzgor in nizdol. Plezalec se drži v določeni višini v plezalnem sklepu določenega droga; na 1 prime z desno (levo) roko v isti višini (više, niže) nastopni drog, na 2 napravi na njem sklep z nogami, na 3 do- prime z levo (desno) roko itd. 261. * Plezanje na dveh drogih. a) Roke primejo oba droga, noge sklenejo na desnem (levem) drogu. Pleza se navzgor in nizdol. b) Pri vsakem potegu se menja sklep ali na istem drogu ali z drugega na drugega. 262. * Plezanje z oberočnim preprije¬ manjem. 159 Plezalec preprime oberoč navzgor ali nizdol. Vadi se: a) na enem drogu, b) na dveh drogih, c) z. izmeno plezalnega sklepa na enem ali na dveh drogih. 263. Vaje v skrčeni vesi. a) Skok v trajno skrčeno veso na enem (dveh) drogu, b) Počasno spuščanje iz skrčene vese v izteg¬ njeno veso na enem (dveh) drogu, c) Iztegnjena (skrčena) vesa na dveh drogih in gibanja beder in trupa: Prednoževanje, zanoževanje, odnoževanje, * raz- krečavanje, * prekriževanje, * dviganje kolen, * pet, sukanje trupa, polahno kolebanje naprej in navzad. XII. Bradla. 264. Notranji prečni sed pred roko. V sedu je bedro, na katerem se sedi, v kolenu pravokotno upognjeno, drugo visi iztegnjeno navzdol. Učenca stojita prečno na vsakem koncu bradle, proti njej obrnjena, ter držita bradlenice s palčnim prijemom. a) Iz stoje v sed. Na 1 skočita v oporo in ko- lebneta naprej v sed na desno (levo) stegno pred desno (levo) roko, okrenivši se za */ 8 , na 2 doskok v stojo. b) Iz opore v sed. Na 1 skok v oporo, na 2 pred- koleb v sed, na 3 nazaj v oporo, na 4 doskok v stojo. 265. Izmena notranjega prečnega seda. a) Iz stoje v sed. Na 1 skok v oporo in pred- koleb v sed pred desno roko, na 2 odkoleb v oporo in doskok v stojo, na 3 kakor 1 pred levo roko, na 4 kakor 2. b) Iz opore v sed z medkolebom. Na 1 skok v oporo z vzkolebom in sed pred desno roko, na 2 od¬ koleb in koleb navzad, na 3 predkoleb in sed pred levo roko, na 4 odkoleb in doskok v stojo. 160 c) Iz seda v sed. Na 1 skok v oporo s pred- kolebom v sed pred desno roko, na 2 odkoleb in sed pred levo roko, na 3 odkoleb in sed pred desno roko, na 4 odkoleb in doskok v stojo. 266. Zunanji prečni sed pred roko. Bedro, na katerem se sedi je v kolenu pravo¬ kotno upognjeno, drugo visi iztegnjeno navzdol. a) Iz stoje v sed. Na 1 skok v oporo s pred- kolebom beder črez levo (desno) bradlenico v sed na desnem (levem) stegnu, na 2 odkoleb v oporo in doskok v stojo. b) Iz opore v sed. Na 1 skok v oporo, na 2 vzkoleb v sed pred desno (levo) roko, na 3 odkoleb v oporo, na 4 doskok v stojo. 267. Izmena zunanjega prečnega seda. Glej v 265 a, b, c. 268. Opirkanje brez gibanja beder. a) Na mestu. Na 1 skok v oporo, na 2, 3 opir¬ kanje v izmeni leve in desne, na 4 doskok v stojo. b) Opirkanje zaporedoma. c) Opirkanje naprej v 4—8 dobah. 269. Opirkanje z gibanji beder. a) Vaje 268 a — c s prednoženjem, zanoženjem, odnoženjem, razkrečjem, * z dvigom kolena (kolen), * pete (pet), n. pr.: Na 1 skok v oporo, na 2 dvig levega kolena, na 3 dvakratno opirkanje z levo, na 4 isto z desno, na 5 izteza kolena, na 6 doskok v stojo. b) Iste vaje z opirkanjem istodobno: Na 1 skok v oporo, na 2 dvig kolena in roke in zopet opora z roko in izteza kolena, na 3 isto protismerno, na 4 do¬ skok v stojo. 270. * Kolebanje v zunanji prečni sed za roko. 161 Učenca stojita na konceh bradle vprečni stoji vznak. Iz opore v sed. Na 1 skok v oporo, na 2 koleb naprej in navzad črez desno (levo) bradlenico v prečni sed na levem (desnem) stegnu, na 3 vzkoleb s skle¬ njenimi in iztegnjenimi bedri navzad v oporo, na 4 do¬ skok v stojo. 271. * Izmena zunanjega prečnega seda za roko. a) Iz stoje v sed. Na 1 skok v oporo vznak, koleb naprej in navzad v sed za desno roko, na 2 vzkoleb v oporo in s kolebom naprej doskok v stojo, na 3 kakor 1 protismerno, na 4 kakor 2. b) Iz opore v sed z medkolebom. Na 1 skok v oporo vznak, koleb naprej in navzad v sed za desno roko, na 2 vzkoleb v oporo in koleb naprej in navzad v sed za levo roko, na 3 vzkoleb v oporo in doskok v stojo. c) S premikanjem navzad. (Posamič.) Na isti bradlenici: Na 1 skok v oporo vznak, koleb naprej in na¬ vzad v sed za desno (levo) roko, na 2 preprijem na¬ vzad za telo, na 3 vzkoleb spredaj v oporo in koleb navzad v sed za desno (levo) roko itd. Na koncu bradle skok v stojo. (Paziti je, da ima telovadec dosti prostora za zadnji sed.) d) Vaja c) v izmeni od ene bradlenice na drugo. 272. Kolebanje v opori zaporedoma. Učenec stoji, obrnjen proti bradli, v prečni stoji. Pomočnik stoji ob strani bradle proti učencu obrnjen ter ga drži pri vaji z eno roko nad pestjo, z drugo za gornjo lakt. Pri navadnem kolebanju se niha telo s sklenje¬ nimi in v kolenu in nogah iztegnjenimi bedri naprej in navzad. Pri predkolebu se upognejo bedra v kolkih, 11 162 pri zakolebu se iztegne križ kolikor mogoče; doskok zadaj v stojo se izvrši v tem hipu, ko se začne koleb naprej. Na 1 skok v oporo, na 2 kolebanje, na 3 do¬ skok zadaj v stojo. 273. * Okretni odskok (okreča). Na 1 skok v sredi bradle v prečno oporo, na 2 kolebanje in pri tretjem (2., 1.) zakolebu prekolebne iz¬ tegnjeno telo s sklenjenimi bedri črez desno (levo) bradlenico; kolena se pri doskoku malce upognejo, a hitro iztegnejo v navadni ustop. 274. * Obratni odskok (obrača). a) Iz opore. Na 1! skok v oporo na sredi ali na koncu bradle vzlic, na 2 kolebanje, in pri 3. (2., 1.) pred- kolebu prekolebne telo črez desno (levo) bradlenico v zunanjo prečno stojo s poprijemom leve (desne) roke. Pomočnik stoji obrnjen tako kakor telovadec ob bradli ter ga drži z zunanjo roko za bližnjo roko, z drugo pa mu pomaga telo odpahniti navzunaj v stojo. b) Iz stoje (bradla nizko). Učenec se drži za bradlenice s palčnim prijemom, noge nekoliko navzad, ter skoči na 1 v oporo in z vzkolebom beder pre¬ kolebne desno (levo) bradlenico in doskoči v zunanjo prečno stojo s poprijemom leve (desne) roke. 275. * Ležna opora. a) Ležna opora vzlic. Na 1 skoči učenec v oporo vznak na koncu bradle, na 2 kolebne naprej in navzad ter položi notranja roba nog, bedra razkrečivši, na bradlenici (telo iztegnjeno), na 3 zmakne noge z brad- lenic, kolebne naprej in doskoči v stojo vznak pred bradlo. b) Ležna opora vznak. Na 1 skoči učenec v oporo vzlic na koncu bradle, na 2 kolebne navzad in naprej, 163 položi zunanja roba nog na bradlenici, razkrečivši bedra, ter iztegne telo, na 3 zmakne noge z bradlenic ter doskoči pri pri kolebu navzad v stojo. c) Ležna opora in kolebanje. Učenec skoči v oporo in napravi pri vsakem kolebu navzad oporo vzlic (pri kolebu naprej pa vznak) dvakrat, trikrat, potem doskoči pri kolebu navzad v stojo. d) Izmena ležne opore vzlic in vznak. Učenec skoči sredi bradle v oporo ter napravi pri zakolebu ležno oporo vzlic, pri predkolebu ležno oporo vznak, slednjič doskoči pri zakolebu v stojo. (Bradla nizko.) e) Ležna opora in vaje z bedri ali laktmi. V ležni opori vzlic ali vznak: Prednoževanje, zanoževanje, od- noževanje, dviganje kolen; dviganje lakti v vzpetje, razpetje ali pa enake drže. f) Opirkanje v ležni opori vzlic: a) na mestu, b) s pomikanjem naprej ali navzad. 276. * Prevrtaj iz prečne stoje zmešanim ali mazinčnim prijemom. a) Prevrtaj navzad. Učenec se vstopi v sredo bradle, prime na 1 z dvojnim prijemom (z desno ma- zinčni prijem, z levo palčni ali obratno) ali pa oberoč z mazinčnim prijemom bradlenici ter počepne, na 2 napravi celi prevrtaj navzad v počepno stojo, na 3 se vzkloni v navadno stojo. b) Prevrtaj navzad in naprej. Na 1 in 2 kakor 1 2 pri a), na 3 s primernim odpahom od tal prevrtaj naprej v počep in na 4 stoja. c) Zgornje vaje z iztegnjenimi koleni. 11* IG R E.*) I. Vesele igre. i. Adam in njegovi sini. Učenci se ustopijo v čelni krog. Na sredi tega stoji učitelj ali eden učencev ter pokaže, ko se je kitica izpela, kako se reže, lika, bobna, seka, ploska, šepa, skaklja, lakti krči in izteza, suva itd. Drugi pojo pes¬ mico, držeč se za roke, in stopajo v krogu po taktu. Ko so izpeli, obstoje in napravijo pokazano vajo. A-dam in nje-go - vi si - ni so i- gra-li se in pe - li. Karsto-ri-li o - ni so, sto-ri-mo še mi ta - ko, sto-ri - mo še mi ta-ko! *) Igre sem razdelil v vesele, tekalne in borilne in igre z žogo. Poskusil sem jih v učnih načrtih določiti za posamezne razrede, a ne trdim, da je ta določba edino možna ali prava za vse razmere. Učitelj si bo moral kolikor toliko izbirati igre, ki so prikladne dobi, telesni jakosti in zrelosti njegovih učencev. Pri tukaj popisanih igrah z žogo se rabi: 1) navadna žoga (do 10 cm v premeru), napolnjena z dlako in obšita z mehkim usnjem; 2) prazna gumasta žoga iste velikosti; 3) »suvalna« žoga, napolnjena z dlako in obšita s precej močnim usnjem (do 25 cm) in 4) »nožna« žoga z napihnjenim gumastim mehurjem in usnjenim obotom (do 25 cm). Za igro »skakljajoči krog« je usnjena polna žoga (10—15 cm). — Tepeške si napravijo igralci iz robcev, če jih sesvalkajo in potem v »korobače« spleto. 165 2. Če otroci vljudni so. Igra se kakor «Adam in njegovi sini«. (Glej: »Slavček« L stopnja, št. 24.) 3. Velike ure. Učenci se ustopijo v polukrog, razmaknjeni za dolžino lakti. Ko pojejo: »Velike ure grej o: tik tak, tik tak; male ure grejo,« kolebajo naprej in navzad z desno iztegnjeno laktjo v četrtinkah; pri besedah: »tik tik tak tak, tik tik tak tak; ure žepne pa takole,« ko¬ lebajo gor in dol z desno spodnjo laktjo v osminkah; pri ostanku besedila kolebajo semtertje z desno roko v šestnajstinkah. Kolebanje se lahko tudi vrši z levo laktjo (roko), a tudi z obema, v izmeni in obenem. (Glej: »Slavček« I. stopnja, št. 21.) 166 * 8 i»i:.. •t *EE|—tf$: u - re žep-ne pa ta - ko - le ti - ke ta - ke ti - ke ta - ke ti - ke ta - ke tik. 4. Sneg belin. (Setev.) Učenci se ustopijo kakor pri »Adam in njegovi sini«. Pri besedi »višin« dvignejo lakti kvišku, pri »na¬ letava« spuščajo lakti vedno nižje ter upogibljejo ko¬ lena do počepa. V drugi kitici dvignejo lakti kvišku pri »strn moli«, a pri »klasje klanja se« upognejo trup naprej. (Glej: »Slavček« I. stopnja, št. 25.) ta - va na po - Ije; bra-ni jih, hra-ni jih ka - li než - ne in mla-de. Sneg beži, strn moli — kvišku cvetjice drobno, A klasje klanja se — dete stori ti tako! 5. Mlin. Učenci se ustopijo kakor pri »Adam in njegovi sini«. Pri besedah »klip klop!« ploskajo z rokami; pri »kolesa vrte se« v drugi in tretji kitici krožijo z laktmi, z desno, z levo ali z obema, kakor jim je ravno učitelj 167 pokazal; pri »kaj mati potem pa iz kruha store«, po¬ snemajo materino delo, kako poljejo in usajajo kruh. (Glej: »Slavček« III. stopnja, št. 45.) Ro - po - če mlin v do-lu nad bi-stro vo - do: klip da da-leč o - ko - li se sli-ši ko-lo: klip kJ°P; In v mli-nu pa noč in dan klop! mli-narbu-di in z be-lo nas mo-ko on vse pre-skr-bi, klip klop, klip klop, klip klop! Kolesa vrte se in kamne ženo, klip klop! Pšenico, da zmeljejo v moko drobno, klip klop! Kaj mati potem pa iz moke store, Zapomni si dete in dobro to ve, klip klop, klip klop! Če mnogo jeseni da zrnja polje, klip klop! Vesela potem se kolesa vrte, klip klop! Če polje nebeški Bog blagoslovi, Pa sile in lakote bati se ni, klip klop, klip klop! 6. Kmetje. Učenci se ustopijo v čelni krog, držeč se za roke; v sredi stoji učitelj ali eden izmed učencev in vodi igro. Prvo vrstico pesmi pojo vsi, razun sredinca; drugo poje sredinec sam ter pokaže z roko pri besedah »Vidiš tak’le«, kako se seje, žanje itd. Tretjo vrstico 168 pojo vsi dvakrat in izvrše pokazano delo; na »la, la, la« stopajo po taktu v krogu. (Glej: »Slavček« L stopnja, Št. 23.) Rad bi ve-del, kak’ li kmet-je svoj se-je - jo ov’s ? Vi - diš tak’-le na - ši kmet-je svoj se-je - jo ov’s. •' ; i'i-• •i Resda tak’-le na-ši kmet-je svoj se-je-jo La la la la la la la la la la la la ov’s. Res da tak’-le na - ši kmet-je svoj se - je - jo ov’s. la. La la la la la la la la la la la la la. 2. mesto sejejo, se poje žanjejo, 3. » » » » mlatijo, 4. » » » » ve jejo, 5. » svoj sejejo ov’s, se poje: prodajajo ov’s. 6. » svoj sejejo ov’s, se poje: na večer zaspe. 7. Jaka, kje si? Učenci se ustopijo v čelni krog ter se primejo za roke razun dveh, ki jih določi učitelj, enega za go¬ spoda, a drugega za slugo, z imenom Jaka. Postavita se v krog in si zavežeta oči. Gospod ima nalogo ujeti slugo Jaka, sluga pa se mu mora izogibati, da ga go¬ spod ne ujame. A da gospod ve, kje je sluga, ima pravico klicati: »Jaka, kje si?« Sluga mu pa mora od¬ govarjati: »Tukaj sem!« Igra je končana, ko gospod ujame slugo. Ce pride slučajno sluga ali gospod do 169 kroga, zakliče drugi: »Gori, gori!« Ko je igra končana ali če gospod predolgo ne ujame sluge, se določita za igro dva druga po vrsti dalje. 8. Slepi lov. (Slepec slepca lovi.) Dve vrvici, okolo 4 m dolgi, se obesita s petljo na kol, zabit v tla. Petlja smuči okoli kola, a se ne povija nanj. Dvema igralcema se zavežejo oči, in vsak prime konec ene vrvice. Eden lovi, drugi beži, tekajoč z napeto vrvico vedno na isto stran v krogu okoli kola. Kadar lovec zakliče: »Halo!« se mu mora be¬ gunec oglasiti z žvižgom ali kako drugače. Tekanje traja toliko časa, dokler ne ujame lovec begunca. II. Tekalne in borilne igre. g. Vrtnar in tat. Učenci stoje v čelnem krogu ter se drže za roke. Učitelj izbere dva učenca, enega za vrtnarja, drugega za tata. Ko se je vrtnar postavil zunaj, tat znotraj kroga, vpraša vrtnar tatu: »Kaj iščeš na mojem vrtu?« Tat odgovori: »Jabolk (hrušk itd.)«. Na to vrtnar: »Kdo ti je to dovolil?« Tat: »Nihče!« Pri tej besedi tat zbeži, vrtnar ga pa izkuša ujeti. Učenci ju pri tem ne smejo ovirati. Igra je končana, če vrtnar tatu ujame. Na to nastopita dva druga učenca. io. Miš in mačka. Učenci stoje v čelnem krogu ter se drže za roke. Učitelj izbere izmed učencev mačko in miš. Miš sme povsod skoz krog, nje učenci ne smejo ovirati, mačka ima pa le eden vhod (izhod) prost, drugod jej učenci 170 zabranjujejo pot v krog ali iz kroga. Igra je končana, ko ujame mačka miš. Potem prideta druga dva na vrsto. Če je miš posebno spretna, jo lahko lovita tudi dve mački. n. Tekanje okoli kroga. Igralci so postavljeni v sklenjenem čelnem krogu razun enega, ki je izbran za tekalca. Okoli kroga te¬ kajoč, udari tekalec rahlo z roko enega igralca ter steče v isti smeri, kolikor more naglo, da uide na iz¬ praznjeno mesto udarjenca, ki po dobljenem udarcu steče za njim, da mu vrne udarec. Če ubeži, prevzame udarjenec njegovo nalogo, če pa ne, poskuša svojo srečo pri drugih igralcih, dokler ne dobi brez udarca izpraznjenega mesta. Tej zelo podobna igra je: 12. Dobro jutro stric. Tekalec reče, ko udari igralca: »Dobro jutro, stric!« ter obstoji. Udarjenec se obrne proti njemu, oba ploskneta z desnima rokama skupaj ter stečeta v nasprotni smeri okoli kroga, izkušajoč se, kateri bo prej pritekel na izpraznjeno mesto. Tisti, ki pride pozneje, je nadaljnji tekalec. 13. Sobica. (Škarjice brusimo!) Na prostornem igrališču dobi vsak igralec svojo sobico, to je kako drevo, kamen itd. razun enega. Ta hodi od drugega do drugega, vprašujoč: »Ali sobico dobim, da se v njej naspim?« na kar mu dotičniki odgovarjajo: »Sobice pri meni ni, pri sosedu se dobi.« Ko igralci menjavajo sobice med seboj, si izkuša iskalec kako sobico osvojiti s tem, da jo zasede prej, kakor 171 kdo drugi. Oni, ki ostane brez sobice, prevzame na¬ logo prejšnjega iskalca. Če si iskalec predolgo ne more osvojiti sobice, zakliče učitelj: »Vsi iz sob!« Na to povelje vsi obenem zamene sobice, in iskalec si lažje osvoji kako sobico. 14. Slepa miš. Ko je učitelj določil raven in docela prazen prostor ter zapovedal, da ne sme nihče črez mejo, se enemu učencu (miši) zavežejo oči. Ta učenec naj potem z zavezanimi očmi ujame koga izmed sodrugov, ki te¬ kajo okoli njega ter ga dražijo. Ujetnik postane miš. Če miš predolgo ne ujame nikogar, zapove učitelj: »Stoj!« in določi drugega učenca za miš. Ako pride miš črez mejo, jej kličejo drugi: »Nazaj! na levo! na desno! itd.« 15. Kljuka. (Manca.) Učitelj napravi okoli igrališča meje, katerih ne sme noben igralcev prestopiti; potem zaznamenuje za¬ vetišče, kamor smejo igralci ubežati ter si odpočiti. Eden izmed učencev se izbere za lovitelja. Na povelje »Naprej!« izkuša lovitelj doteči enega izmed drugo v, ki begajo pred njim, ter ga malce udariti z roko (mu dati kljuko). Ako se mu to posreči, prevzame udar- jenec njegovo mesto (on ima kljuko). Nastopnih pravil se je treba strogo držati: 1. Kdor zbeži črez mejo, postane lovitelj. 2. Udariti se sme le malo z odprto roko, a ne s pestjo. 3. Novi lovitelj ne sme takoj loviti prejšnjega. 172 i6. Studenec. (Glejmo v vodnjak!) Igralci se postavijo v čelni krog z obrazom na- vznotraj, z rokami na hrbtu in z nekoliko navznotraj upognjenim trupom. Jeden izmed igralcev dobi korobač, iz robca zvit, hodi ali teka okoli kroga na desno ter kliče: »Gledaj v vodico, kako se blišči! — Kdor se ozre, pa po hrbtu dobi.« Potem da skrivoma enemu korobač v roke in se odpravi na svoj prostor. Igralec, ki je dobil korobač, ima pravico svojega desnega Stranca tepsti po hrbtu, dokler ta, na desno bežeč, okoli kroga ne pride na svoj prostor. Potem nosi on, kakor prej prvi, korobač okoli igralcev. Da je igra zabavna, se mora korobač hitro od¬ dajati, in sicer vedno komu drugemu. 17. Zadnji par naprej! Učenci se ustopijo v dvojicah v bočni steber. Za lovitelja določeni učenec se postavi dva koraka pred prvi par. Na njegov glasni vzklik: »Hola hej, zadnji par naprej!« ali: »Ena, dva, tri, zadnji par leti!« se razdruži zadnji par, in posameznika tečeta vsak po svoji strani ob stebru mimo lovitelja ter si izkušata zopet podati roke, predenj lovitelj tega ali drugega ne udari z roko. Udarjenec postane lovitelj; njegov sodrug in lovitelj pa (če ni bil nobeden ujet, prejšnji par) se ustopita kot prvi par v steber, in igra se na¬ daljuje kakor prvikrat, dokler ne pridejo vsi pari na vrsto. 18. Trden most. Izbero se trije najmočnejši igralci; dva sta straž¬ nika trdnega mostu, tretji je vojskovodja. Stražnika se 173 Ustopita v protiustop ter napravita z laktimi, sprijemši se za roke, trden most. Potem si potihem izbereta ime, n. pr. eden je hruška, drugi jabolko, ali eden je voda, drugi ogenj itd., ostali igralci pa si podajo roke ter napravijo vrsto. Potem jih pelja vojskovodja, kot prvi v vrsti, pred most ter vpraša stražnika: »Ali je trden most?« Ta dva odgovorita: »Kakor kamen, kost.« Vojskovodja: »Ali sme naša vojska skoz?« Stražnika: »Če nam vojaka zadnjega pustite.« Vojskovodja: »Če ga dobite.« Ob teh besedah stražnika privzdigneta roke in pustita, da steče vsa vojska pod laktmi skoz, a pa¬ zita, da zadnjega vojaka vjameta. Ujetega vojaka po¬ tihem vprašata, kaj ima rajši, hruško ali jabolko ? Ko se je leta tudi po tihem odločil za to ali ono, stopi za izvoljenega stražnika. V tem pride vojska zopet pred most, in igra se vrši nadalje kakor prej. Pred vsakim prehodom, ali vsaj, če stražnika zapazita, da se je njiju ime izvedelo, si izbereta drugo. Ko so vsi vojaki ujeti z vojskovodjem vred in razdeljeni v dva tabora, se po¬ tegne med njima črta. Stražnika se sprimeta trdno za roke (bolje za vrv, zvezano v majhen zvitek), vsak tabor pa s svojim stražnikom okoli pasu. Potem se vojskujejo, to je, vsak tabor hoče drugega potegniti črez črto: z zmago je igra končana. 19. Koklja in kragulj. Učenci (10 — 20) se ustopijo v sklenjeno bočno vrsto. Najmočnejša dva se izbereta eden za kragulja, eden za kokljo, ostali so piščeta. Koklja s piščeti, ki so z njo in med seboj v trdni zvezi, pa kragulj si sto¬ pita nasproti, koklja, da varuje piščeta pred napadi kra¬ guljevimi, kragulj pa, da poskuša ujeti kako pišče. Ujeto pišče izstopi. Ako se posreči kragulju, da ujame 174 pišče iz srede vrste, so tudi vsa piščeta za tem ujeta. Igra je končana, če je kragulj vzel koklji vsa piščeta. 20. Črni mož. Velik, na vse štiri strani omejen pravokoten prostor ima na vsakem koncu zaznamenovan oddelek. V enega a se ustopi »črni mož«, v nasprotni oddelek $ pa stopijo ostali igralci. Črni mož začne igro, zavpivši: »Ali je vas kaj črnega moža strah?« Igralci mu odgovore: »Ne, ne!« stečejo in izkušajo dospeti v od¬ delek a, ne da bi jih črni mož, ki jim teče naproti, udaril z roko. Ujet je tisti, katerega je črni mož rahlo udaril z roko. Ujeti igralci postanejo »črni možje« in gredo ž njim v oddelek b. Igra se na¬ daljuje na prejšnji način, samo da je zdaj več »črnih mož«, dokler niso ujeti vsi razun enega. Ta igralec je pri novi igri »črni mož«. Pravila: 1) V oddelkih a, b nima črni mož pra¬ vice, da bi koga veljavno ujel. 2) Črni mož (črni možje) lovi le v teku naprej veljavno, a se ne sme obračati. 3) Kdor prestopi stranske meje, je ujet. 2i. Zajčji lov. Igrališče je enako odmerjeno kakor pri »črnem možu«. Reditelj izbere enega igralca za lovca, ostali igralci so zajci. Postavijo se v čelni vrsti v zavetišče a, obrnjeni proti igrališču; za njimi stoji lovec. Na njegov vzklik »hav, hav!« zbeže zajci ter tečejo v b, a se hitro vrnejo in skušajo priti v zavetišče a. A sedaj jim teče lovec naproti ter jih lovi. Ujet je tisti, kogar lovec trikrat udari z roko. Ujetnik je potem lovčev pes. Oba 175 gresta sedaj v a zadaj za zajce, in lov se vrši kakor prej, samo da zdaj lovcu pomaga pes loviti. Vendar ima le pravico loviti in zajce držati, dokler ne pride lovec, da zajca ustreli, t. j. veljavno ujame. Vsak ve¬ ljavno ustreljeni zajec postane lovčev pes. Tako se vrši igra, dokler niso vsi zajci polovljeni. Zadnji zajec je pri drugi igri lovec. Lovec in psi nosijo posebna znamenja. Pravila: 1) Kdor na vzklik >hav, hav!« ne za¬ pusti zavetišča, kdor prestopi meje igrališča, postane pes. 2) Psi si smejo pomagati med seboj, nikakor pa ne zajci. Dokler ni zajec dobil od lovca treh udarcev, se sme oprostiti psov, če more. 22. Ribiči. Igrališče je 40 — 50 korakov dolgo in široko. Majhno zavetišče v njem je otok, kjer stanujeta dva ribiča (izbrana igralca); ostalo igrišče pa je morje, v katerem je vse polno vsakovrstnih rib (igralcev). Ribiča odrineta na morje ribe lovit, to je: spri- meta se za roke in stečeta med igralce, da bi koga ujela z udarcem proste roke. Ujetnika neseta na spri¬ jetih rokah na suho (v zavetišče) ter se potem od¬ pravita nazaj na lov, da ujameta še drugo ribo. To prineseta na isti način na suho. Ujeti ribi sta sedaj ribiča in gresta lovit sama kakor prvi par. Tako store vsi novi ujetniki, dokler niso vse ribe polovljene. Le če je kaka riba tolika, da je ne zmore eden par, mu pridejo drugi pari pomagat. Nazadnje ujeti ribi začneta igro na novo. Pravila: 1) Eden par more ujeti enkrat le eno ribo in jo spraviti na suho. 2) Ribe se ne smejo upi¬ rati, tudi ne pomagati druga drugi. 3) Riba, ki beže 176 prestopi meje morja ali otoka, je ujeta. 4) Če ribiči ribe ne spravijo na suho, riba ni ujeta. 5. Ribiči smejo loviti le paroma in se smejo v pare sprijemati le na suhem. 23. Lisica. Igralci imajo ne pretrde tepežke, ki so napravljene nalašč za to igro, ali pa so zvite iz žepnih robcev. Učitelj izbere enega izmed učencev za lisico. Ta gre v brlog, to je majhen prostor, omejen z risom, pri kakem zidu ali drevesu. Na klic zunaj stoječih igralcev: »Li¬ sica na lov!« skoči lisica iz brloga in lovi, šepaje po eni nogi, bežeče igralce. Če se jej posreči koga udariti s tepeško, ne da bi pri šepanju stopila na drugo nogo, postane udarjenec lisica, in vsi ga poženo s tepeškami v brlog. Ako se pa lisica pri lovu z drugo nogo do¬ takne tal, jo poženo igralci s tepeškami nazaj v brlog, kjer si lahko nekoliko odpočije. Na klic: »Lisica na lov!« mora iti zopet lovit, drugače jo pa s tepeškami naženo iz brloga. Paziti je na tale pravila: 1) Igralci ne smejo ovirati lisice ko beži v brlog; smejo jo le s tepeškami rahlo tepsti in samo po hrbtu, a nikakor ne po glavi. 2) V brlog ne sme stopiti nobeden igralec razun lisice. 3) Kdor se pregreši proti pravilom, mora za kazen v ječo, na nalašč za to odkazani prostor, kjer ostane, dokler tretji igralec ne postane lisica. 24. Medved. Igralec se izbere za medveda ter se postavi v brlog, to je v kake 3 — 4 obsežen prostor. Njegova naloga je, da ujame enega izmed igralcev zunaj brloga 177 z udarcem sklenjenih rok. Če se mu to posreči, po¬ stane udarjenec tudi medved. Oba morata bežati v brlog, ostali igralci pa imajo pravico, ju s tepenjem poditi v brlog. Novi medved pomaga sedaj staremu loviti. Sprimeta se za roke v »verigo« ter gresta na lov. Sedaj lovita z udarcem proste roke. Če lovca izpustita roke, ali če ujameta novega medveda, morata oba in z njima novi medved bežati v brlog pred podečimi igralci. Medvedje sklenejo zopet novo verigo in gredo lovit. Tako se igra nadaljuje, dokler ni zadnji igralec ujet. Pomniti si je: 1) Pravico, da koga ujameta z udarcem, imata le skrajnika verige. 2) Če se veriga raztrga ali po krivdi medvedov samih, ali če jo raztrga igralec, prišedši od zadaj, napode vsakokrat igralci medvede s tepenjem v brlog. 3) Tepsti se sme le rahlo z odprto roko ali s tepeškami. Tisti, ki je zadnji ujet, začne kot medved zopet na novo. 25. Tat. Odmeri se prostor v dolžini 90 korakov. Med mejama se zabije kolec, oddaljen od obeh mejnih črt v razmerju 2:3; nanj se obesi robec. Učitelj razdeli igralce v tatove in orožnike ter postavi prve v čelno vrsto za ono mejno črto, ki je kolcu bliže, orožnike pa za nasprotno. Vsak tat ima svojega orožnika sebi nasproti. Na določeno znamenje stečeta prva dva igralca, tat in orožnik, proti kolcu, tat, da bi snel robec s kolca ter z njim pobegnil črez svojo mejo nazaj, orožnik pa, da bi ujel tatu. Če se orožniku posreči namen, odžene tatu kot ujetnika k svojemu oddelku, če ne, mora ostati sam kot ujetnik pri tatovih. Na to prideta druga dva na vrsto. Tako se vrši igra, dokler se niso poskusili vsi pari. Potem oddelka zamenjata 12 178 prostore in svoj značaj, in igra se ponovi. Tisti od¬ delek, ki ima več ujetnikov, je premagalec. 26. Po trije. (Gonja za tretjim.) Učenci se postavijo v čelni krog, razmaknjeni za razpetje lakti, ter se preštejejo po dva. Na povelje: »Drugci na desno za prvce — stopi!< se uvrstč drugci zadaj v dvojice. Ena dvojica izstopi. Eden izmed teh bega, a drugi ga lovi ter ga izkuša udariti z roko. Ce se mu to posreči, postane ta v tem hipu begunec, a oni lovitelj. Begunec se reši, če stopi pred kako dvo¬ jico; kajti v tem hipu postane tretji begunec, za katerim mora lovitelj teči. Tako se vrši igra v jako živahni izpremeni. Pravila: 1) Igralci smejo tekati le okoli kroga, a ne skoz krog. 2) Begunec ne sme teči okoli vsega kroga, ampak se mora čim prej, tem bolje, ustopiti pred kako dvojico, da je izmenja tretjega nagla in igra tem živahnejša. 27. Petelinji boj. (Šepalna borba.) Učenci stoje v velikem čelnem krogu. Na sredo se ustopita dva, ki se hočeta bojevati. Nasprotnika de¬ neta lakti spredaj v prekrižje, privzdigneta eno nogo (oba isto), po drugi pa šepata. Z levo ali desno stranjo telesa suvata ali pa se umikata sunkom ter izkušata tako prisiliti drug drugega, da bi stopil s privzdignjeno nogo na tla. Nobeden ne sme pri šepanju izmenjati noge, dokler ni borba končana. Tisti, ki stopi s privzdig¬ njeno nogo na tla ali si pomaga z rokami, je pre¬ magan. Borilce izbira učitelj, ali pa se učenci sami kličejo na boj. 179 28. Borba z vrvjo. Učenci se ustopijo na navadni način po velikosti v čelno vrsto. Spredaj ob vrsti se položi vrv na tla. Učitelj prešteje igralce po dva in prepelje drugce na drugi konec vrvi z nastopnimi povelji: »Drugci dva koraka na desno za prvce — stopaj! — Na levo — kreni! — Hod na drugi konec ■—stopaj! — Na desno ■— obstoj!« Vrsti, stoječi ob vsaki polovici vrvi, se zopet po dva preštejeta, in drugci stopijo na drugo stran vrvi ter se obrnejo k prvcem v protiustop. Učitelj prime sredi med oddelkoma vrv z desno, oddelka se okreneta njemu nasproti, primeta vrv na povelje: »Vrv — primi!« ter se pripravita, da potegneta kolikor mo¬ goče krepko na 3, kadar se da povelje: »Pozor! — 1, 2, 3!« Učitelj vedno drži vrv v sredi ter uravnava borenje. Tisti oddelek je zmagovalec, ki potegne dru¬ gega črez določeno črto. Jako živahen način tega borenja nastane, če vo¬ ditelja oddelkov sama začneta borenje. Ko je eden v nevarnosti, da izgubi, mu pride njegov sodrug pomagat, a nasprotniku seveda tudi eden njegovih. To se vrsti zaporedoma, dokler nista oddelka zopet v popolnem številu pri borenju. 29. Tekmovalno tekanje. Učitelj postavi dva do šest učencev v ravno črto. Ti naj se izkušajo, kateri najprej preteče daljino do 100 m. Znamenja za tek se jim da ali z robcem ali s štetjem do 3. Ko so se vsi učenci poskusili, tek¬ mujejo še vsi zmagovalci skupaj. Najboljši tekalec se tudi lahko določi tako, da meri učitelj z uro, koliko časa potrebuje tekalec, preden preteče določeno daljino. 12* 180 III. Igre z žogo. 30. Lučajmo in lovimo žogo! Učenci se razdele v toliko čelnih krogov, kolikor je žog na razpolago. V sredo vsakega kroga se ustopi en učenec s trdo, 4 do 6 cm debelo, otlo žogo in zopet odstopi po določenem številu lučajev. Žoga se luča in lovi na nastopne načine: Žoga se vrže kvišku a) z obema rokama in se ujame z obema, b) z obema rokama in se ujame z desno (levo) roko. c) z desno (levo) roko in se ujame z obema rokama, d) z desno (levo) roko in se ujame z desno (levo) roko, e) z desno (levo) roko in se ujame z levo (desno) roko. f) Vse te vaje se izvršujejo tako, da učenec žogo vrže, a jo ujame po 1 — 4kratnem plosku z rokami ali po 1—4kratnem skakljanju ali po ’/ 4 —''/ 4 okreta. 31. Žoga z nogo. 1. način. Učenci se razdele v dve stranki, ki se potem ustopita, kakih 15 korakov vsaksebi, v čelni vrsti z licem v lice. Eden učenec tiste stranke, ki ima začeti, brcne z nogo na tleh ležečo, za glavo debelo, otlo žogo proti drugi stranki, da bi jo spravil ali med igralci ali črez nje na drugo stran meje. Druga stranka izkuša to namero preprečiti z nogami in rokami. Ce se ji je to posrečilo, vzame ona žogo ter izkuša na 181 isti način žogo zagnati črez mejo nasprotnikov ko prej prva. Tista stranka je zmagovalka, ki spravi v dolo¬ čenem času žogo večkrat črez mejo nego nasprotna. Pravila: 1) Žoga se bije samo z nogo, in sicer en korak pred stranko, ki ima pravico biti. 2) Igralci ostanejo vedno na mejni črti, vsak na svojem prostoru. 3) Tisti, ki je žogo zadržal, jo ima pravico brcniti nazaj. 2. način. Učenci so postavljeni v čelnem krogu, obrnjeni navznotraj. Eden izmed njih stopi v sredo kroga. Nje¬ gova naloga je, da spravi žogo z brcanjem iz kroga. Drugi izkušajo to preprečiti ter jo odbijajo nazaj z no¬ gami ali rokami. Tisti, pri katerem je zletela žoga ali črez glavo ali na desni njegovi strani izven kroga, mora prevzeti nalogo sredinčevo. Pravilo: Žoga se sme, če je pri tleh, odbijati samo z nogami, če zleti više, tudi z rokami, a nikakor se ne sme metati z rokami. Težja je ta igra, če stoji čelni krog obrnjen na- vzunaj in je določenemu igralcu žogo spraviti odzunaj v krog. 32. Žoga s ciljem. a) T, nepremičnim ciljem. Igralci izkušajo s precej trdo napolnjeno žogo zadeti cilj, n. pr. tarčo, kolček itd. Učitelj določi v začetku majhno daljino, a jo vedno podaljšuje. b) S premičnim ciljem. Učenci stoje v čelnem krogu, čigar polumer je določil učitelj. Vsak ima svoj prostor zaznamenovan, le eden igralec, ki je izbran za stražnika, nima svojega 182 prostora. Sredi kroga na kaki podlagi, bodisi na ka¬ mena, kolca ali čem drugem, je položena kaka stvar kot cilj. Učenci izkušajo zaporedoma zadeti cilj z žogo in ga spraviti s podlage. Stražnik pa ima naloga zadeti cilj polagati na podlago. Ce je zadeti cilj padel s pod¬ lage, ali tudi, če so že vsi poskusili, a ga ni nobeden zadel, tečejo vsi metači do podlage ter se je dotak¬ nejo, potem pa se hitro vrnejo, da dobe zopet svoje prostore. V tem pa lahko stražnik zasede kako mesto. Tisti, ki ne dobi več mesta, mora biti potem za stražnika. 33. Potujoča žoga. a) L eno žogo. Igralci se ustopijo v čelni krog, razmaknjeni za tri korake. Igra se vrši tako, da igralci lučajo in love žogo med seboj, in sicer: 1) Igralci lučajo žogo zaporedoma drug drugemu v krogu na desno ali levo stran, kakor je določeno. 2) Vsak vrže žogo, komurkoli jo hoče. Kdor ne ujame žoge, stopi iz kroga in od igre. b) T. dvema žogama. Na konceh krogovega premera stoječa igralca dobita vsak po eno žogo, potem jo zalučita na isto stran, levo ali desno, vsak svojemu sosedu, ta dva pa zopet svojima sosedoma itd. Vsak se, ko je zalučil žogo, hitro obrne, da je pripravljen ujeti žogo od na¬ sprotne strani ter jo zopet dati dalje. Kajti tisti, ka¬ teremu prideta obe žogi v roke, mora izstopiti. Ista kazen doleti pa tudi onega, ki ni ujel zalučene žoge. Igra je končana, ko sta ostala v krogu le še dva igralca. 183 34. Tekanje za žogo v krogu. a) Žoga s podajanjem. Igralci se ustopijo v čelni krog, obrnjeni navznotraj in razmaknjeni za eno lakt. Zunaj kroga je »tekalec«. V krogu stoječi igralci si podajajo »suvalno« žogo zdaj na levo, zdaj na desno stran drug drugemu za¬ poredoma (izpustiti se ne sme nihče), tekalec pa teka za njo in se je izkuša dotekniti z roko. Če se mu to posreči, ali če pade žoga kakemu igralcu iz rok, mora biti potem tekalec oni, ki je imel poslednji žogo v rokah. Prejšnji tekalec pa stopi na izpraznjeno mesto v krogu, in igra se vrši dalje. Pravilo: Žoga se ne sme lučati, temveč samo po¬ dajati; tekalec mora za njo tekati le zunaj kroga. b) Žoga z lučanjem. Igralci stoje v krogu kakor pri prejšnji igri, a razmaknjeni za 3 do 5 korakov. Tekalec je v krogu, igralci pa lučajo nožno žogo križem semtertja. Če se tekalcu posreči, da se je dotakne, ali v roki kakega igralca, ali v letu, ali na tleh (v zadnjem slučaju tudi zunaj kroga), mora stopiti oni, ki je imel poslednji žogo v rokah, na njegovo mesto. 35. Tekmovalna žoga. Učenci se ustopijo v čelni krog ter se razmak¬ nejo za razpetje lakti. Potem se preštejejo po dva: prvci in drugci so si nasprotni stranki. Eden izmed prvcev in eden izmed drugcev, ki si stojita ravno na¬ sproti, dobita vsak po eno žogo. Žogi sta »suvalni« ali pa »nožni« žogi različnih barv. Na povelje: /Žogo naprej!« si lučajo prvcižogo zapored med seboj, isto tako 184 tudi drugci, vsi na isto stran, na levo ali desno, kakor je ravno določeno. Vsaka žoga izkuša prehiteti drugo. Stranka dobi eno piko, če je njena žoga prehitela na¬ sprotno žogo. Stranka, ki ima prva tri pike, je zmagala. Pravila: 1) Igralci morajo ostati vedno na istem prostoru; ne smejo torej stopati ne naprej, ne navzad iz kroga. 2) Žoga se mora lučati v krogu pred igralci, a ne za njih hrbtom. 3) Če pade žoga na tla, jo poberejo pristaši iste stranke ter jo zalučijo igralcu, ki jo je spustil; kajti le tisti sme žalučiti žogo dalje, komur je padla iz rok. Sploh morajo vsi igralci lučati zapored, nobeden se ne sme pri tem izpustiti. 4) Nobena stranka ne sme zadržavati nasprotne stranke, ne lučalcev, ne žoge. Sploh naj gledajo igralci le na svojo žogo ter puste žogo nasprotnikov in te same v miru. 36. Žoga: »Stoj!« Učenci se ustopijo sredi igrališča v čelni krog, razmaknjeni za dolžino lakti. Sredi kroga stoji eden učencev z navadno malo polno žogo. Na povelje: »Pozor!« zaluči sredinec žogo navpično kvišku in za¬ kliče obenem ime enega izmed igralcev. Poklicani igralec skoči naprej, da ujame žogo, vsi drugi pa ste¬ čejo vsaksebi. V tem hipu, ko ta ujame žogo, zakliče: »Stoj!« drugi pa morajo obstati na ta klic. Sedaj si izbere najbližjega ter ga poskusi zadeti. Če ga ne po¬ godi, dobi piko, vsi zopet nastopijo v krog, in igra se začne vnovič. Če je pa lučalec zadel, tedaj skoči za¬ deti igralec za žogo, zakliče, ko jo je prijel: »Stoj!« in jo zaluči za enim izmed igralcev, ki so seveda 185 zbežali na vse kraje od njega, a obstali na njegov vzklik: »Stoj!« Tako se vrši igra dalje, dokler kdo ne zadane. Pravila: 1) Tisti, ki prvi dobi tri pike, izstopi ali se pa »kaznuje«, in sicer na nastopni način : Kaznjenec se ustopi s hrbtom ob steno. Deset korakov od njega stoje vsi drugi v čelni vrsti. Vsak ima pravico, kaz¬ njenca enkrat (dvakrat) zadeti z žogo; a ta se sme umikati, skakaje semtertja ob steni. 2) Tisti, ki dobi piko, začne zopet igro. 3) Pri igri se ne sme nobeden umikati žogi; zato je najbolje, da se dotičnik, katerega hoče lučalec zadeti, obrne od njega. Učni načrti. A. Za petrazredne ljudske šole. I. razred. (Prvo šolsko leto.) Proste vaje: Vaje z nogami, bedri, trupom, vratom, ramami, laktmi in prsti. Razvijajo in vadijo naj se po raznih sklepih z dviganjem in spuščanjem, s ko¬ lebanjem semtertja in s kroženjem po taktu (12—28). Skakljanje na mestu obenož (31), v koračne ustope in v teh (89, 90) in skakljanje enonož (91). Redovne vaje: Urjenje vrste: uravnava, dotik, izmena ustopa s */ 4 okreta, razstop in nastop (1—6). Hod v raznih hodnih črtah (7). Tvoritev vrstnega zbora 3—4 udov. Poraba vrstnih vaj pri zboru (8, 9, 10, 11). Igre. Igre domačega kraja in druge jednostavne telovadne igre. (Št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 9, 15.) II. razred. (Drugo šolsko leto. Proste vaje: Vaje prvega leta se razširjajo, in več se zahteva glede na trajanje in mero (41—52). Koračni načini (hoje) do hoje s koračno izmeno (53—58, 59, 60). 187 Redovne vaje: Ponavljanje. Posamični udje vrstnega zbora se urijo, kakor prejšnje leto nerazdeljena vrsta (32—39). Hoja v taktu in istostopu (39). Tekanje brez takta, toda v uravnani vrsti (40). Igre. (Št. 7, 8, 10, 11, 12, 14, 17.) III. razred. (Tretje šolsko leto,) Proste vaje: Zahteva se več glede na trajanje in mero. Koračni načini do hoje s koračno izmeno (77—88); sukanje beder (71); skakljanje: a) v koračnih ustopih, b) po eni nogi, c) * v počepu (89, 90, 91); sukanje trupa (76); krčisteza trupa (75). (Nadaljnje raz¬ vijanje laktnih vaj: 69, 70, 72, 73, 74). Redovne vaje: Zavinki (62; 64). Odhod bočnih vrst naprej (65, 37); razmak in sklep, vsak samo na eno stran (66). Vrstne vaje prejšnjega leta tudi s tro- pami (67, 68). Dolga kolebna vrv: Izpodtekanje (93). Skak¬ ljanje na mestu (94). Skakanje črez mirno vrv (95). Razovne lestve: Stojna vesa (96). Iztegnjena vesa z zgornjim, palčnim in mešanim prijemom (97, 98). Veskanje z istimi prijemi (99, 100). * Plezala: Plezalni sklep. Plezalni poskusi (103). (+ Za dekleta 101, 102.) Telovadne igre: (Št. 13, 16, 20, 23, 30, 33) bočnih parih ; c) iz čelnih parov v bočne pare s 1 / i okreta na levo (desno); d) iz bočnih parov v čelne pare; e) iz čelnih parov v proti- ustop ; /) iz čelnih parov v ustop hrbtoma. ■— 3. ’/ 4 (*/ 2 ) zavoja bočne vrste (četvoric) okrog sprednjega vodi¬ telja na levo (desno) s 4 (8) koraki — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. d) Dvig lakti ob strani kvišku in stoja na prstih ; Z>) Lakti za sunek na prsi in stoja; c) Sunek kvišku in stoja na prstih; d) Lakti v veso in stoja, vadi — 1! 2! 3! 4! — 3. a) Dvig lakti v razpetje in levi desni prekrižni ustop; b) Dvig lakti kvišku in levi (desni) odkoračni ustop; c) Lakti v razpetje in levi (desni) prekrižni ustop ; d) Lakti v veso in stoja, vadi — 1! 2! 3! 4! — 4. Dva zibalna koraka naprej izmenoma s šestimi tekalnimi koraki navzad. — 5. Dva zibalna koraka s tekanjem semtertja izmenoma s šestimi navadnimi koraki naprej. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico na levo (desno) zadaj izmenoma kvišku. — 3. Palico v razpetje zadaj na levo izmenoma na desno. — 4. Palico za levo ramo izmenoma za desno. — 5. Palico v prekrižje, levo črez, izmenoma desno črez. — 6. Palico na levo zadaj izmenoma na desno zadaj. — 7. Palico pred rame izmenoma za rame. Dolga kolebna vrv: L Ponavljanje. — 2.Izpod- tekanje parov pod vrvjo pri tretjem kolebu, in potem obrat posameznikov in pri tretjem kolebu skakanje nazaj. Prosto skakanje: Skok obenož s tremi koraki nateka kot skok v višino in daljino. 233 Gred: Zanoževanje lokoma v 4—12 dobah. Naskakovanje: 1. Ponavljanje. — 2. Skok iz levega (desnega) predkoračnega ustopa z zgornjega deskinega roba. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Ve- skanje naprej ali navzad v prečni vesi, ena roka z zgornjim, druga z mazinčnim prijemom. — 3. Kratko kolebanje v stranski in prečni vesi. Kozel: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v jezni (ja¬ halni) sed in odsed navzad: a) iz stoje; b) s prihodom; c) s pritekom. Navpična lestva: Ponavljanje. Poševna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Stopanje vznak v 16—20 dobah gor in dol. Plezala : 1. Ponavljanje. — 2. Potovalno plezanje: a) vstran ; b) poševno gor. Bradla: 1. Jezni (jahalni) sed pred roko iz stoje v sed in iz opore v sed. — 2. Izmena jeznega (jahal¬ nega) seda pred roko : a) iz stoje v sed ; b) iz opore v sed ; c) z medkolebom ; d) brez medkoleba. Igre: Prejšnje. 5. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Razmi- kanje za dva koraka in sklepanje vrst (četvoric) iz srede in proti sredi — stopaj! 3. Vrstitve II. reda : ingen, k. lakti SIrm« jdjmingen, k. trupa 9iumpf= jdjimngen. kolebna vrv (kolebnica) Sdjtoung* feil. kolebniti, kolebati fdjmingen. kolenje kolo finiemede kolenji vzkoleb Snieauffdjmung koleno ©nie. kolobar gelge kolobarnl vzkoleb ^elgaufjdjtvung. kolobarni vznos Selgaufjug koračje ©efdjritt koračna izmena Sdjritfttiectjfel. koračna vrtača Sdjrittjttnrbdn koračni način Sdjrittart. koračni ustop SdjrittfteUung. korak (Sdjritt; kratki k. furjer Sdjritt, polni k. boder Sdjritt, prvotni k. ©runbgang korakati fdjreitem kot SBinfel; pravi k. recljter SBiuM. kotnata črta gebrodjene Sinic kotni ustop SBinfelfteUung kotovod SSinfeljug. kozel ®od. krčisteza SBippen; k. kolen ffinie> mippen, k. lakti Slrmtuippen, k. nog gufjtmppen, k. trupa 9tumpfmippen. krčiti beitgen. kreniti menben krilnik gliigelmann, (rcdjter, linfer) Siifjrer. krilo gliigel. križ ©renj. križem freitjmeife, gefrenjt. krog Sre is, SRing. krogovod ©reišjug. kroženje ©reifen; k, beder 93cin» freijen, k. lakti ?Irmfreifen, k. spodnjih lakti llnterarmfrcifen, k. trupa 9iumpffreifen kvišku Ijod) liaket-kta ©Ubogem lakt-i $rm. let (polet) 3'Irtg- leteti fltegen. lestva Seiter. lestveniea Seiterfjolm. leža Siegcit. ležna opora 2iegeftii(j. ležna stoja Siegeftanb. ležna vesa Siegeljang. lok iBogen lokoma im SBogcm lokovod SBogenjug Mahalno skakljanje ©djtucni« Mpfen. mahanje Sdjroenfcn (Sdjiuingcn). mazinčni prijem ©Kgriff. mazinee ber Heine Singer meča SBabe. medkoleb ^mifdjenfdjmung. medskakljaj jjroifdjenljupf. medstop gtmjdjentritt. 243 mesto ©rt, ©telle; na mestu au ©rt, z mesta Uon ©rt. mikanje tpeben unb Senfen, 55or« unb Dlitcfbcroegen ber Sdjultern. motovilo tpafvel. Napoved Slnfiinbigung. naprej nortuartS. narazen (razstop) aužeinanber. nart 9?ift. nartni (zgornji) prijem 9Hftgriff nartni udar Štiftljieb. naskok Sturmfprung. naskakovanje gturmfpringen. naslednjik 9tad)folgenber. nastava ?(uffteUitiig. nastop 9lntreten (3®ieberf)erftelten ber Sieitje). natek 8Inlauf. navadna hoja gelvotjntidjer ®ang. navadni ustop (SSrunbftelluiig. navpik fenfredjt. navpičen fenfrecfjt. navzad riitfmiirtž. navzdol abmtirtž. navzgor aufiviirtž. navznotraj nad) innen. nazaj juriict. nihalni obroči Scfjaiifelringe. nihati jcfjaiiteln. nizdol abivdrtž. notranji sed gnneufip. noženje, noževanje Spreijen; n. v loku (ločno) Sogenfpreijen. Obelahč beibartnig. obenem jugleidj, gleidjjeitig. obenož beibfiijjig, beibbeirtig. oberoč beibljanbig. obgon Umfdjhiung. obhod Umjug. obkroženje, obkroževanje Um« trajen. obrača .Vteljre. obrat ’/ a SSenbung; obrat — obrat! fetjrt — eudj! obratni odskok .W)re, obroči 9tinge. obstati na levo (desno) lintž (redjtš) tjerfteUen obstoj-a na levo (desno) Itnfž (red)fS) f)erffelten. obvod (obhod) Untjug oddel 'hiege oddelek Slbttjeitung. odhod 33orjief)en. odkorak Seitfdjritt. odkoračni ustop Seitfdjrittftetlung. odkoleb SIbjdjmung. odmor fltutjepauje; odmor! rutjt! (riiprt eud)!). odnoženje, odnoževanje Sett« jpreijen. odnožje Seitjpreis^alte. odpah 'hbftofj odpehniti abftofjen. odsed ?lbfipen. odskakljaj Slufpitpfen, odskok SIbfprung. odtek gortlaufen, jjinaušlaufen. okreča, okretni odskok ŽSeube okret SBenbung (Srepung um bie Siiiigenadjje). okretača Epistropheus. opirati, opreti ftiipen. opirkati ftujjeln. opora Stii^. orodje ®erdt!j. osmoriea s 2lcf)terreil)e. Palčni prijem Speidjgriff. palčni udar Speidjljieb. palee ©aumen. palica Štab, peta gerje. petieanje jjerfenljeben. petoriea jjiinferralje. plezalo SliettergerStl). plezalni drog Sletterftange. plezalni sklep Stletterfdjlufž. plosk Mappen. ploskniti, ploskati tlappen. počep tiefe Stniebeuge; mali p. Ijalbe ftitiebeuge. podkoleb Unterfdjtuung. podkolebanje vrvi ®urcf)fdjlagen bež Seilež. poklekniti niebertnien. poklek ffinieftanb. polet gtug. položaj lakti Slrmbre^alte. polž Šdjnecfe. polžji zavinek Srfjitedeinuinbiiug. 16* 244 pomikanje gortbetoegung poprijem Sladjgriff. poprijemati nadjgreifen. posilni ustop gmangfteUung. poskočiti, poskakovati Ijopfen. poskočna hoja Ipopfergang. poskok §opjer. postop 3čad)tritt postopna hoja 'Jtadjftellgang. poševna opora S(f)riigftii^ poševna vrsta Sdjriigreifie. poševen fdjrdg. potovalno plezanje SSBanberflettern. povelje 53efef)l. pozor Sldjtung. pravee (smer) Sftitfjtung prečna ležna vesa Ouerliegeljang. prečna opora Duerjtuh prečna stoja Duerftanb predkoleb iBorfdjtuung. predkoračni ustop ŽBorjdjrittftet« lung. predkorak Sorjdjritt, Slorfcfjritt« fteUung. prednoženje, prednoževanje JBor» fpreijen. prednožilni ustop SSorfprei^ftet- lung prednožje Sorjpreijljalte. predstop iBortritt. prekreča Ouergratfdje. prekrečni ustop Duergrdtf^ftel« lung prekrečiti, prekrečati guergriitjcljen prekrižje Sreujtjalte prekrižna hoja ftreu-pdjrittgang. prekrižna vrtača toujjtuirbeln. prekrižni kotni ustop Šreitjmiilfel« fteUung. prekrižni tek Sreujlauf prekrižni stop Sreujtritt prekrižni ustop Srenjfdjrittjl!el= lung. prekrižno skakljanje Streujljiipfeit prekuc Sturj prekuena vesa Stur^ung. preleten fliidjtig premikanje gortbemegung. prenoženje Ueberfpreijeii. preprijem Uebergriff. preprijeti, preprijemati iibergreifen. preskočiti, preskakovati iiber« fpringen. preskok Ueberjprung. prestop Uebertritt. prestopati iibertreten. pretvoritev Umbilbung. pretvoriti umbtlben. previsna hoja Sdjiuebegaiig previsna opora Sdjmebeftiig. previsna stoja Sdjroebeftmib. previsna vesa Sd)it>ebel)aiig. prevrtaj Ueberbretjen prihod SIngefjen. prijem (Siriff. prijema $ciffung pritek §inetnlaufen. proga Sinie (alg Sieifienfbrper). proste vaje greiubungen prosto skakanje greifpringen. protismeren nubergleidj. protismerni sprevodi iutbergleidje Untjiige. protiustop ©egenfteUung protivod Segenjug prsti Sufšfoifce (Seljen). prsi SBruft. prvee Srfter. Karna Sdjulter. razkreča Seitgriitfdje. razkrečiti, razkrečati feitgriitfdjeii. razkrečni ustop Seitgrdtfdjftelluug. razmak Slbftanb. razmekniti, razmikati se Slbfiaitb ncljnien. raznodobni ungteidjjeitig. raznoimenski itngleicfjnamig. raznostranski ungteidjfeitig. razoven magredjt. razpetje Seitljebljaltc bet Slrnte. razprostitev Službreiten. razstop Sluflofen ber Sleifie; raz s t o p ! auSeinanber! razvod ?lbnmrfd). red ©rbuung. redovne vaje Drbnungžubitngen. ročki §aiitet. roka §unb. Sed Si|. skakališče @prungpla§. 245 skakanje Springen skakljaj §upf. skakljanje §iipfen. skakljanje s koračno izmeno Sdjrittinedjjelljupfeii. skleniti fdjliejjen, artfdjltefjen sklep Sdjiujž, 3(njd)liefjen. sklepni ustop Sdjlujžftellnug skočiti, skakati fpringen. skok Spritng. skrčena opora iBeugeftii^ skrčena vesa SBeugeljang. smer-i 9tidjtuiig. smukniti, smukati, smučati r ittfdjcit. spodnje bedro Unterfdjenfel. spodnja lakt llnterarm. spored Uebungžfolge. spredaj born. sprednjak uorberer giiljrer. sprednjik iBorbermanu. sprijema Jfoffung bet §anbe spust Senfen. spustiti, spuščati v veso fenlen. sredinec (srednjik) ber SDiittlere. steber Situle. stegno Sdjentel. stoj! Ijalt! stoja Steljen, turnerifdjer Stunb; st. na prstih jjeljenftanb; st. na petah gerfenftunb. stojišče v vrsti Sinreifjunggpla^. stojna vesa tpangfteljen, §aiigftanb. stojno bedro Stanbbein. stop ®ritt. stopaj! marjdj! stopalo gufjbatlen. stopati marfdjieren; st. po lestvi fteigeu. stopicanje ®eljen mit Btoifdjeiv tritten. stopnja Stufe. stranee 3?ebennwnn. stranska ležna vesa Seitlicgeljung. stranska opora Seitftii^. stranska stoja Seitftanb. stranska vesa Seitljung. sukati bteljen. sukanje beder SBeinbretjen; s. lakti 9IrntbreI)en; s. trupa 9tumpf= bremen. sunek Stoji; s. kvišku §od)ftojj; s. navzdol Jiefftofj; s. v raz- petje Seitftojj; s. v vzpetje tBorjtoj; suniti, suvati ffojšett. v ■ ’ : >7 Sestoriea Sedjferreilje. širina SBreitc. škotsko skakljanje Sdjottifdjtjiipfen. štirikot SSierecf. Takt Soft. teči, tekati loufen. tek, tekanje ilauf, SJaufett; t. s koračno izmeno Sdjritttoedjfeh lauf. tekalni korak ilaufjdjritt. telo ftbrper. tezalno veskanje ^udtjangeln. tezati juden. tog fteif. tolčna hoja Sdjfaggaitg. top ftumpf. topot Stampfen. topotati ftampfen. trajni tek ®auerlauf. tristop ®reitritt. tristopni tek ©reitrittlauf. trojica ©reierreilje. tropa SJtotte. tropnik Stottcnmann. trup 9luinpf tvoritev 93ilbuitg. tvoriti bilben. Ud (SJlieb udar §ieb. uden gliebrig umak (borilni ustop) 9Iit5lnge (gedjterftellung). upogib Seugen upogniti, upogibati beugen. uravnati ridjten. uravnava Oiidjten, Dtidjtung. usločje gebogenen §nltung. ustop Stellung. uvrstitev Sinreitjung. uvrstiti se fidj einreifjen. Vadba tleben. vadišče llebungžpfaj}. vaja Uebung. 246 vaje s palicami Stabitbitngen. vdolž postavljen lunggejteUt. vesa .‘oang. veskanje Jgangeln. vijuga Stfjfangenlinie. višek §odjljebf)alte. višina §bf)e. vod Bttg. voditelj giifjrer. vod v osmici SIdjterjug. vpošev jdjriig. vprek guer. vrsta 9ieitje. vrstilee ber Steiljenbe. vrstitev Uteiljung. vrstiti se ftdj reit>en. vrstiti se spredaj »omiljen vrstiti se vštric nebenreitjeu. vrstiti se zadaj fjinterreiljen vrstni zbor Sieiljenforper. vrstovanje Sieitjen ber Steifjen. vrstovanje spredaj, vštric, vzadaj 5Bor», Slebem, Jpintemiljert ber SReiljen. vrtača 3't'iebeln. vrteti Šreljen. vrv Seti. vstran feitrtartS. všir postavljen breitgeftellt. vštric neben. vštričnik ber Slebengereiljte. vzbok jeitlingS. vzkloniti, vzklanjati ftreden (jRutnpf). vzkoleb Sluffdjmung. vzlie »orlingS. vznak rucftingS. vznos Slufjug. vzpetje lakti ŠBorljebljalte ber Strme. Zadaj Ijinten, fjiuter. zadnjak ber Ijintere gitljrer. zadnjik fgdntermann. zakoleb fRudfčjimtng. zakoračni ustop IRuctjdjrittjMung. zakorak Hiudfcijrttt. zanožiti, zanoževati rittffpreijen. zanožilni ustop SRiitffpreijfteilnng. zanožje StMfpreijIjalte. zaplesti »erfdjrSnlen. zaporeden fortgefegt. zaskakljaj Šlitfljupf. zaskakljati onfljiipfeit. zasuk Srcljuitg (fpiral). zavinek SSinbitng. zavoj SdjtDenfung. zavojna zvezda Šdjtuenlfterit. zavojni mlin <5djt»enfiniiljle. zavrtaj ®rel)itng. zavrteti se ®rel;nng mmfjeit. zbirališče SlntrittSpto^. zgib ®elent zgornji nartni udar .*gotljriftl)ieb. zgornji prijem iRiftgriff. zibalna hoja SSiegegang. zibalni tek SBiegelauf. zibalno skakljanje SBiegeljiipfen. znotraj innen, brinnen. zunaj brnitfjen. zunanji prečni sed ?lu^enquerfi(t. zvod Šlbnmrfclj. II. Nemško-slovenski del. 9lbt;ang vesa. Stbmarfr^ razvod. 'llbfdjlimng odkoleb. 3lbfi^en odsed, 9lbfprung odskok. 3Ibftanb razmak; 91. neumen raz- mekniti se. 9Ibfteigen odstop. SIbftofi odpah. nbftofjeii odpehniti. Stbfljeilung oddelek. abtoiirtS navzdol. Sldjterreilje osmoriea. 'Mjterjug vod v osmerici. Sldjtung pozor. 9lngeljen prihod, hoja. 9Itttiinbigung napoved. 8lnlanf natek. intjdjliejjen skleniti. antreten nastopiti; antreten 1 na s top 1 Strm lakt-i. 'Krmbrctjeit sukanje lakti. Strmbrctjpattiuig položaj lakti. 'Jtrmtjeben dviganje lakti. Slrmtreifen kroženje lakti. Strmtrcujen dviganje lakti v pre- križje. 'Krinttjiitigfeit gibanje lakti, vaja z laktmi. Slrmfdjtoingen kolebanje lakti. auf 1 gor! Stuftjiipfen odskakljaj. 'J(itfI6[eit ber 9teil>e razstop vrste. Sluffteigen stopanje na. Stnfftetlung nastava. auftoartž navzgor. Službreiten razprostitev. uuSetnatiber! narazen ! razstop! 8lu§fatl izpad. 'llužfitpruiig izvajanje, izvaja. StitofiiprungStoort poveljna beseda. 9lu§lage borilni nastop (umak). Šlitofpringen izskok. Stitotreten izkorak. SJarreit bradla. SBarrenljolm bradleniea. SBefeljl povelje. bcibarmig obelahč. bcibbeinig (fiifjig) obenož. beibljanbig oberoč. 83ein bedro. 'Beinbrtfjen sukanje beder. SBeintreifen kroženje beder. SBeinfdjlningen kolebanje beder. SBeintljfitigfeit gibanje beder, vaja z bedri. beugen krčiti; upogniti, upogibati (trup). SBetoegung gibanje. bitbcrt tvoriti. SBitbung tvoritev. Sod kozel. 98ogen lok; im 93ogen lokoma. SBogentinie ločna črta. Šogenfpreigen noženje v loku (ločno). Sogenjitg lokovod. SBreite širina. brcitgeftellt všir postavljen. 'Sciiterlauf trajni tek. breljen vrteti; (pirat sukati, b. unt bte Sangeitadjfe = toeitbcn kreniti, b. um bte ŽBreitenacfjfe prevrteti. 248 ®tel;ung vrtenje, okret, zasuk, za¬ vrtaj, prevrtaj. ®rcierrei£)e trojica, ®reitritt tristop. ®reitrittlnuf tristopni tek. ®itrd)laitfen izpodteči, izpodtekati. ®urd)ftf)lagen be8 Seilež podkoleb vrvi. ©inarmtg enolahč. etnbeirtig (fitfjig) enonož. einljanbtg enoroe. einreitjen uvrstiti. (Sinreitjung uvrstitev. Einreiljungžpfa^ stojišče v vrsti, cintreten vstopiti. SUbogen laket-kta. Sllgriff mazinčni prijem. ®piftropt|eu§ okretača. Saffung prijema, sprijema (ber §dnbe). Secfjterftettung borilni ustop (umak). §elge kolobar. gelgaufj^mung kolobarni vzkoleb. Šelgaufjug kolobarni vznos. Serfe peta. Serfenljeben dviganje pet, peticanje. Serfenljebgang hoja s peticanjem Serfenftanb stoja na petah. Singer prst, ber fleine S. mazinee, Slonic bok. Sluntenlinie bočna proga. Slanfenreilje bočna vrsta. Slantenfdule bočni steber. SfanfenfteUung bočni ustop (bok), fliegen leteti. jlitdjtig preleten. Slug let, polet. Sliigel krilo. Sliigelmann krilnik. Sortbetvegung pomikanje, premi¬ kanje. Sortlaufen odtek. frei prost. Sreifpringen prosto skakanje. Sreiitbungen proste vaje. Siiljlung dotik. Suljrer voditelj; Dorberer S- spred- njak, ijinterer S. zadnjak. Siinferrrilje peterica Sm"; noga. Sitjsballcit stopalo. SuBfante rob noge. Suf>U>ilje prsti. Sujinnppeii krčisteza nog. Sufiroippgaiig hoja s krčistezo nog. ®alopp galop. ®aloppgel|en galopna hoja. ®aloppl)itpfen galopno skakljanje. ®alapplaitf galopni tek. ®ang hoja, gembfinlidjer S. na¬ vadna hoja. ®angart hoja. ®auglinie izprevodna (hodna) črta. ©egenjug protivod. ©egenfteilung protiustop. ®ei)en mit .gfotfdjentritten stopi¬ canje. ®elenf zgib, členek, sklep. ®erdtlj orodje. ®er(itf)ubitng vaja na orodju. Sefcbritt koračje. gleidjlaitfertb istotočen. gleidjnamtg istoimenski, glcidjfeitig istostranski. (bleidjtritt istostop. (Sletclisaljliger istoštevilnik. gleidjjeitig istodobno, obenem. ®Iieb ud. gliebrig uden. (JJrdtfdje kreča. grutjdjen krečiti, krečati. ®riff prijem. ©runbgang prvotna hoja (korak). ®runbfteHltng navadni ustop. §alt! stoj! ©alte, Ipaltung drža, gcbogene §altung usločje. .patih roka. §anbruden (8iift) nart-i, ■fianbtelter dlan. .'pditbrflappcn plosk (ploskanje) z rokami. §ang vesa. baitgeln veskati. .'daugftanb (§angftef)Cit) stojna vesa. §afpel motovilo Ijeben dvigniti, dvigati. 249 tjerfteHen! (lini®, redjtS) na levo, desno obstoj! Jpieb udar. tjinmiMaufen odteči, odtekati. Ijiiieinlaufen priteči, pritekati, fjintereinanber drug za drugim. Ijiuter zadaj. (pintermcinn zadnjik. Ijinterreitjen vrstiti se zadaj; l) bet iReiljeit vrstovati se zadaj. .š5oc()t)ebl)a(te višek. £wd))tojj sunek kvišku. §ofen škotsko skakljanje, fdjriig poševen. Srfjriigreilje poševna vrsta. Sdjrugftiifj poševna opora, fdjreiten korakati. (gdjritt korak; futjer ®ed)fell)u|jfen skakljanje s koračno izmeno. ©djufter rama. Sdjulterbemeguitg mikanje z ra¬ mami. Sd)tt>ebebaum gred-i. Ocbrnebeljaiig previsna vesa. Sdjmebcgattg previsna hoja. Scfjluebeftaiib previsna stoja. 251 @d)rt>ebeftii^ previsna opora, ©djroenteu mahanje. S djtvenftj ii pfcn mahalno skakljanje, ©djtuenfiing zavoj. Srf)tt>enfinufjle zavojni mlin. Sd)tt>entftern zavojna zvezda, ©djiuingen kolebanje. Sdjtmtng koleb. Sdptiurtgjeil kolebna vrv (koleb¬ nica) ©edjferrcilje šesterica. ©eil vrv. ©eitbeugcljang stranska skrčena vesa. ©eitgratfdjftcllung razkrečni ustop. ©citljang stranska vesa. ©eitljebeu ber Strme dviganje lakti v razpelje. ©eitl)ebljalte razpotje. ©citlpdjfjcben dviganje kvišku ob straneh. ©eitlicgeljang stranska ležna vesa, ©eitjdjritt odkorak. ©eitfdjrittfteKitiig odkoračni ustop. feitfpreigcn odnožiti, odnoževati. ©eitfpreijljalte odnožje. ©eitftanb stranska stoja. ©citftofj sunek v razpetje (vstran). ©eitftiig stranska opora, ©cittritt stranski stop. jcittudrtS vstran. feriten spustiti, spuščati v veso; jenft! v veso spustil, dol! fenlredjt navpik, navpičen. Si|3 sed. ©pannljang razpeta vesa, ©peidjgriff palčni prijem, ©peidjljieb palčni udar, (preden nožiti, noževati. ©preijgang nožilna hoja (h. z noževanjem). fpringen skočiti, skakati, ©proffe klin. Sprung skok, ©tab palica. Stabiibuugen vaje s palicami, ©tampfen topot, topotanje, ©tampfgang hoja s topotom. Stanb stoja; tnrnerifdjer ©t. stoja, ©tanbbein stojno bedro. Stanbort stojišče. ©tange drog. Steljen stoja. fteif tog. fteigen stopati po lestvi. ©teHung ustop. ©telili ngdtDedjfel izmena ustopa. Štirn čelo. ©tirnfrefereilje čelni krog, ©tirnlinie čelna proga, ©tirnreilje čelna vrsta. Stirnjanle čelni steber, ©tirnftellitng čelni ustop (čelo), ©toft sunek. ftofjen suniti, suvati. ftretfen iztegniti, iztezati. ©trectcn izteza. ©tredljnng iztegnjena vesa. Stredftii^ iztegnjena opora, ©tufe stopnja. ftniitpf top. Stiij) opora. fliijjen opreti, opirati. ftiijeln opirkati. ©tiijjljiipfen oporno skakljanje, ©tii^iucdjfel izmena opore. ©turnibrctt naskočna deska. ©turmfpringen naskakovanje, ©turmjprung naskok. ©turj prekue. ©turjljang prekuena vesa. Saft takt. 'Jaftlaufen tekanje v taktu. SEljatigteit gibanje, vaja, tief nizek. Sieffprung skok v globino (nizdol). j£iefftofj sunek navzdol. Slritt stop. turuen telovaditi. Shtrnplajj (ratim) vadišče. llben vadba, iibt! vadi! iiberbrebjen prevrteti. iiberbrefjung prevrtaj, ilbcrgreifen preprijemanje. libergriff preprijem. ilberfpreijen prenoženje. iiberfpringen preskočiti, ilberfprung preskok, ilbertritt prestop. iibertreten prestopanje. 252 Ubttitg vaja. Ubuitgžfolge spored. libungSplaJs vadišče. itntbilben pretvoriti, llmbilbttitg pretvoritev. Utnfreifen obkroženje. llmfdjivtmg obgon. Um jug obvod (obhod), izprevod. UmjugSbufm obvodna črta, obvod, ungleidjitcintig raznoitnenski. nngleidjfeitig raznostranski. itngleidjjeitig raznodoben. Uuternrm spodnja lakt. Unternrmlreifen kroženje s spod¬ njimi laktmi. llnterfcljenfrf spodnje bedro. llnter[d)tBUitg podkoleb. SSerbinbuttg zveza, uerfcfjrčinfen zaplesti. SSiered štirikot. ®iererreif)e četverica. SBorbeugen upogniti naprej. SBorbermatm sprednjik. iBorljebljalte vzpetje spredaj, uorljodjijeben dvigniti kvišku spredaj. borlingž vzlie. borit spredaj. borreiljen vrstiti se spredaj; b. bet ilteilien vrstovati spredaj. Sorfdjritt predkorak. žBorfdjrittfteUung predkoračni ustop. uorfdjtoittgen kolebniti naprej. SBorfdjlmtttg predkoleb. SSorfpretjen prednožiti, predno- ževati. 23orfpreijljalte prednožje. 23orfpreijfteUttiig prednožilni ustop. iBorftofjen suniti naprej (v vzpetje). SBortritt predstop. borioiirtž naprej. 23orjieijen odhod. SBabe meča. luagredjt razoven. SBanbertlettern potovalno plezanje. SBedjfel izmena; im SžBedjjel iz¬ menoma. ŽESeite daljina. SBeitfpringen skakanje na daljino. SBenbe okreča, okretni odskok (preskok). mcitbeii kreniti, ukreniti. SBenbung okret; J / 2 Sleitbniig obrat. 98ieberljerftellen nastop. SBiegegmig zibalna hoja. SBiegetjiipfen zibalno skakljanje. SBiegelnuf zibalni tek. ivibergleidj protismeren; luibcrglcidje tlmjiige protismerni izprevodi. SBinbttng zavinek. SEBinfel kot; redjter 28. pravi kot. SBinfelftellung kotni ustop. SBtnfeljttg kotovod. SBtppett kreisteza. 3eljen prsti. Seljeitgang hoja po prstih, geljenftcittb stoja na prstih, tjeljnerretlje deseterica. 3eit doba. 3ieljen bet 9leit>e hod drug za drugim (v izprevodu). juto tezati. Budljangeln tezalno veskanje. 3ug vod. jururf nazaj. SmangfteUung posilni ustop. ijlveier, ber gtocite drugec. gttnegttff dvojni prijem, gmirbeln vrtača. 3nH]d)i'nt)iwf medskakljaj. 3toifd)enfd)nmng medkoleb. 3tt>ifdjentritt medstop ((SJeljeii mit 3lmf(f|entritten stopicanje. Kazalo. Stran Predgovor . 3 Smoter telovadbe in navodila pri nje izvajanju. 7 I. razred. A. Redovne vaje. 10 B. Proste vaje. 16 Primeri. 22 II. razred. A. Redovne vaje. 34 B. Proste vaje. 40 Primeri. 44 III. razred. A. Redovne vaje. 62 B. Proste vaje. 69 C. Vaje z orodjem. 74 I. Dolga kolebna vrv (kolebnica). 75 II. Razovne lestve. 76 III. Plezala. 79 Primeri. 80 IV. razred. A. Redovne vaje. 91 B. Proste vaje. 98 Proste vaje II. reda.105 C. Vaje z orodjem. 106 I. Dolga kolebnica.106 II. Kratka kolebnica ..107 II Stran III. Prosto skakanje.108 IV. Gred.109 V. Razovne lestve.111 VI. Navpične in poševne lestve.112 VII. Plezala.113 VIII. Bradla.114 IX. Drog.117 V. razred. A. Redovne vaje.120 B. Proste vaje.132 Proste vaje II. reda.141 C. Vaje z orodjem.142 I. Vaje s palicami.142 II. Dolga kolebnica.148 III. Kratka kolebnica.149 IV. Prosto skakanje.149 V. Gred.150 VI. Naskakovanje.151 VII. Kozel.152 VIII. Razovne lestve.154 IX. Navpične lestve.157 X. Poševne lestve.157 XI. Plezala . ..158 XII. Bradla.159 Igre. I. Vesele igre.164 II. Tekalne in borilne igre.169 III. Igre z žogo.180 Učni načrti. A. Za petrazredne ljudske šole .186 B. Za štirirazredne ljudske šole.191 C. Za trirazredne ljudske šole.195 D. Za razdeljene dvorazrcdne ljudske šole ...... 197 E. Za nerazdeljene dvorazredne ljudske šole ...... 199 F. Za razdeljene enorazredne ljudske šole.199 G. Za nerazdeljene enorazredne ljudske šole.200 III Stran Podrobni učni načrt. I. razred.203 II. razred.207 III. razred .211 IV. razred.218 V. razred.227 Telovadni izrazi. I. Slovensko-nemški del.241 II. Nemško-slovenski del.247 ■