I \ I XXII Ravne na Koroškem, 15. julija 1985 št. 7 informativni glasilo ravenskih železarje OD so naš danes, novi stroji naš jutri Zdaj, ko so spominu še blizu 6vilke naložb in nadomestitev letu 1985, je primemo opozorila nekaj dejstev, ki so z nji-v tesni zvezi. Najprej ponovimo, kako je ^rav, da se prav vsak tozd po „ alem posodobi. Nekateri so res ^ Predolgo ponavljali pesem, da ajihovo stroji za muzej. Takoj pa dodajmo, da je letoš-Ji načrt naložb zelo pogumen ^ do skrajnosti napet. Sestaviti Je bilo mogoče šele po teme- ljitem preudarku in z velikim zaupanjem v lastne sposobnosti. Naložbe bomo namreč uresničili, če bomo tudi v drugi polovici leta dosegli postavljene cilje vsaj v taki meri kot v prvih šestih mesecih. Načrt naložb, v katerem se vidijo vsi tozdi, pa je hkrati tudi obetaven model za naprej. Na ta način bi se namreč s časom vsi posodobili. Seveda pa smo zdaj že pri našem vsakomesečnem pehanju za doseganje mesečnih ciljev, s tem pa tudi pri željah po takšnih OD, s katerimi bi lahko za silo sledili inflaciji in vedno večjim življenjskim stroškom. Ko torej hočemo zmeraj višje OD, prihajamo na videz med dve nasprotni težnji: — čim bolj si povečujemo OD, tem manj ostane denarja za naložbe — čim več pa nam ostane za naložbe (beri: za nakup novih strojev), tern prej bomo na njih dosegali še boljše rezultate, s tem večji dohodek in seveda tudi višje OD. Ker je tako, je torej nasprotje zgolj navidezno. Ni pač treba velike učenosti, da bi doumeli to preprosto soodvisnost med danes in jutri, med sicer potrebnim, a razumnim večanjem OD (seveda v skladu s poslovnimi rezultati) in med oddvajanjem dela dohodka za naložbe. Zato seveda v takšni zvezi postane še bolj jasno, da nikakor ni dopustno več kot kratkovidno razmišljanje: delimo si danes čim višje OD — jutri nas pa ne briga. Resnica je pač ravno obratna. idezarae-fovarttA vijakov PIAMI:N KROPA izreka, ob 90 letnici PRIZNANJE ^oSkem*E 14 A ▼k u«>». plUMBk« tUvpa.ZS,V. 4999 ▼Jr Naše delo v maju Maja smo dosegli predvideni plan skupne proizvodnje 97,8 odst., v kumulativi 103,2 odst. Visoko smo presegli odpremo 11,5 odst., v kumulativi 17,7 odst., in fakturirano realizacijo 33,1 odst., v kumulativi 13,2 odst. Izvoz je bil v dolarski vrednosti tako mesečno kot kumulativno dosežen 97,3 odst., v dinarjih pa 103,2 odst., v kumulativi 93 odst. Vrednostni plan smo na domačem trgu dosegli 140,5 odst., v kumulativi 118,2 odst. SKUPNA PROIZVODNJA V Jeklarni so dosegli predvideni plan 92,6 odst., v kumulativi 102,8 odst. Plan ni bil dosežen predvsem zaradi generalnega remonta grabilca na pripravi vložka, zaradi česar je prišlo do daljšega zastoja na 7/40 tonski el. peči. 25 tonska peč pa je mirovala dalj časa zaradi strojno gradbenih del, ker je emulzija zalivala pečno dno. Delno pa je izpadla proizvodnja tudi zaradi rekonstrukcije v Jeklolivarni. Zaradi bolniške in vojaških obveznosti je bilo občutno pomanjkanje delavcev. Vložka je bilo na zalogi v zadostnih količinah, vendar je bil kvalitetno izredno slab. Kakovost izdelkov je zadovoljiva. Tozd Jeklolivarna je v maju delal v izjemno težkih pogojih. Že 9 mesecev je v rekonstrukciji. Zaradi izpada strojne kalu-parnice izkoriščajo dodatne izmene in delno kooperacijo z drugimi jeklolivarnami, kar pa v celoti ne nadomešča izpada proizvodnje niti kvalitetno niti količinsko. Dodaten problem je tudi hiter prehod na visoko zahteven asortiment izdelkov, ki v začetnih fazah povzročajo prekomeren izmeček. Te težave so tudi vzrok za slabo doseganje fizičnega obsega proizvodnje v maju. Uspešno je dosežen izvoz, slabše eksterna prodaja, močno pa so zaostale dobave domačim tozdom. V Valjarni so na težki progi dosegli 98,2 odst. proizvodnje, v kumulativi 106,5 odst. Zastoji so tudi tokrat nastali predvsem zaradi okvar žerjavov. Na srednji progi je bil plan presežen 18,6 odst., v kumulativi 8,2 odst. Zaradi programov valjanja in zahtev po valjanju na srednji progi je bila proizvodnja na lahki progi manjša, dosežena 74,7 odst., v kumulativi 74,1 odst. Kljub temu, da so v Kovačnici presegli predvideni plan za 1,1 odst., v kumulativi 3,2 odst., se je izredno poznala odsotnost ljudi in tudi obe stiskalnici sta zaradi slabega delovanja črpalk slabše delali. Dostava ingotov iz Jeklarne je potekala zadovoljivo, le občasno je prihajalo do premaknitve rokav. Vendar prihajajo ingoti še naprej neočiščeni, s korenikami, luskami in prelitimi glavami. Pri spremljanju kvalitete ingotov v Kovačnici ugotavljajo, da je v Jeklarni veliko narejenega pri odpravi zgrešenih analiz, manj je ingotov brez glav in tudi kakovost je boljša. Proizvodnja v Jeklovleku je bila znatno pod načrtovano, dosežena le 68,2 odst., v kumulativi 83,6 odst. Najslabše je bilo pri vlečenem jeklu, kjer je bilo doseženo le 45,5 odst. Vzrok je predvsem pomanjkanje vložka, premalo naročil in nenormalno veliki zastoji zaradi popravila strojev. Od mehansko predelovalnih tozdov so predvideno proizvodnjo presegle Armature 36,4 odst., Orodjarna 17,5 odst., TRO 10,9 odst. in Pnevmatični stroji 4,7 odst. Vsi ostali tozdi pa so za predvidenim planom . zaostali. Vzrok je predvsem v pomanjkanju in nepravočasni dobavi potrebnega vložka. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU Prodaja na domačem trgu je potekala v maju zelo uspešno, saj je bil količinski plan presežen za 20,1 odst., v kumulativi 23 odst., vrednostni pa 40,5 odst., v kumulativi 18,2 odst. Za količinskim planom so zaostajali tozdi Jeklolivarna, Jeklovlek, Stroji in deli, Vzmetarna, Kovinarstvo in Bratstvo, za vrednostnim pa Jeklovlek, TRO, Kovinarstvo in Bratstvo. Zasedenost z naročili je zadovoljiva, primanjkuje jih le pri vlečenem jeklu, stiskalnicah in strojih za predelavo. NABAVA Zaloge starega železa se kljub povečani porabi niso zmanjšale, tako da smo marali celo ustaviti dobave domačih dobaviteljev. V februarju so se vse cene domačih ferolegur izenačile pri vseh proizvajalcih. Izboljšala se je tudi oskrba, problematična je le še dobava FeCr surrafine iz Jugohroma, tako da bomo morali v 3. kvartalu uvoziti manjše ko-čine IFeCr. Težave so nastale pri oskrbi z grafitnimi elektrodami 0 300 zaradi izpada kompletne pošiljke (dimenzijsko odstopanje elektrod in navojev). Zaradi premajhne količinske proizvodnje argona pri proizvajalcih rti bilo možno zagotoviti zadostnih količin tega medija za potrebe Jeklarne. Kljub angažiranosti vseh služb pa prihaja do zamud pri dobavah materiala za TSD. Posebno problematična je nabava cevi iz Siska in izdelkov iz železarne Jesenice. IZVOZ Predvideni mesečni načrt izvoza smo izpolnili 97,3 odst. Na konvertibilni trg smo prodali 89,9 odst., na klirinškega pa 123 odst. Tudi v maju beležimo največji izvoz iz tozdov metalurške predelave: Jeklolivarne, Valjarne in Kovačnice, medtem ko so od mehansko predelovalnih tozdov izvozili največ Industrijski noži, TRO in Pnevmatični stroji. IZKORISTEK DELOVNEGA CASA V maju je znašal izkoristek 6 ORODJARNA 117,5 120, 6 121, 1 138, 7 166,2 129,9 - - - - 166,2 136,j. STROJI IN DELI 91,2 95,0 100, 1 94, 1 143,4 117,1 147,0 137,0 155, 1 132, 1 139, 8 llTjj, - NOŽI, BRZOREZ. OROD. 9 1,5 93,2 84,4 88,3 130 ,5 99 , 7 76,6 84 ,0 83,6 81,3 158,2 l'°Ž - GREDICE _ 6 1,7 _ - - - - - - _ - INDUSTRIJSKI NOŽI 49 .n 78,6 130, 1 100, 5 145, 8 104 ,0 106, 1 90,3 116,5 88,2 162, 8 113 ^ PNEVMATIČNI STROJI 104 , 7 97,7 118,6 95,9 186 ,1 131,1 154,5 113 ,0 146 , 8 112,2 186,7 131^ VZMETARNA 82,6 80 ,2 79,6 81 , 7 107 ,2 97,7 40,5 56,3 43,5 S3, 7 115,4 103£ TRO 110,9 121 ,9 109 , 5 120,6 110,2 116,0 172,0 94,6 168, 1 88,4 93, 7 133J, KOVINARSTVO 75,2 89 ,4 72,5 8 7; 4 89 ,0 80 ,6 - 58,6 14, 7 60, 8 92 ,9 TTT? ARMATURE 136,4 78,5 122 ,5 65 ,7 119 ,7 75,9 25,3 22, 7 30,3 24, 7 260 ,2 15*^, BRATSTVO VARVARIN 54 ,2 87, 7 31,2 67,2 49,3 75,8 - - ~ ~ 49,3 KALILNICA - - - - 231 ,2 1 77, 8 - - - - 231 ,2 SlORITVE DRUGIH TOZD,D! - - - 112 ,3 81,9 - - - - 112,3 -Til' DELOVNA ORGANIZACIJA 9 7,8 103,2 111,5 117,7 133, 1 113,2 97,3 97,3 103,2 93,0 140, 5 35 k °SKRBA z energijo bav->ma^U bi,a v redu le d°-ko LZK-?eljskesa plina, medtem in « dobava kurilnega olja slaKsP~n — butana nekoliko osif-iiV- .a so labko bili redno niarn vs* Porabniki s prikrit ° energijo, je bil manko Prni»!Z ,za!°s Redna pa je bila rabn n° in oskrba vseh po- nikov s sekundarno energijo. pra°raba energije in goriv na (ortf* .zel.ezarne je bila v maju šteta je prodaja); J^^nergija 19.703.317 kWh ‘e*neljski plin u*an propan mazut karbid acetilen kjadilna voda o«sik arSon 4.196.699 Sm3 37.571 kg 704.420 kg 13.950 kg 342 mn3 1.467.500 m3 18.380 mn3 3.882 mn3 £mzn°st izvoza, je pa glede na .jiv^st kapacitet težje izved- Dn«? manjkajoča naročila za tin ^atiko, vzmeti, obdelano li-biti m p*le Poskušamo pridobi-slovn°Ve k.upce- Navezujemo polih , ,Vezi z naročniki iz minu-ter jih vabimo k polnemu sodelovanju. Predvsem se trudimo, da bi naše finalne izdelke, to je stiskalnice za avtomobilsko in kovinsko predelovalno industrijo, armature, vzmeti in industrijske nože plasirali na tržišče držav v razvoju, za katere nam je znano, da so za njih velikega pomena, vendar nam doslej razen manjših naročil ni uspelo zaključiti večjih poslov. UVOZ Težave s pomanjkanjem niklja so se nadaljevale tudi v maju. Dogovorjene dobave iz Sovjetske zveze (prek Slovenijalesa) kasnijo, pa tudi nikelj iz Bolgarije (uvoz Metalka) ni prispel. Upamo, da bo oboje realizirano v prvi polovici junija. Stanje pri FeCr se je nekoliko izboljšalo, saj je nabava uspela več FeCr carbure nabaviti na domačem tržišču, surrafine pa se uvaža po začrtani dinamiki. Težave pa so nastale pri preskrbi z elektrodami 0 300, ker so pošiljke domačega trga skoraj vse v reklamaciji, iz uvoza pa je kratkoročno težko zagotoviti povečane količine. V maju smo tudi operativno začeli izvajati kooperacijo S&B, skozi katero se bomo oskrbovali s ferolegurami, elektrodami in ognjevzdržnimi materiali. Ostali A — materiali so bili v maju oskrbljeni v predvideni količini. Iz dela sindikata o URESNIČEVANJU POLITIKE CEN (j^^bika cen je v sindikatu ve- Pod ^-Va tema’ junijske ge raz^ve in napovedi za mno-tu, PFihodnje pa so bile še do-Zarn^ V2P°dbuda, da smo v Zele-s0 . 1 Ravne o politiki cen in o te?a . Položaju delavcev, ki U *vidyiv izhaja prav iz ne-C e. ^ti cen in OD, širše teJ?S°V0I'iii- Konec junija so to t)re ? obravnavali delavski sveti, ,0vnVldoma v juliju pa tudi os-‘zhorT.?rganizacije sindikata. Kot ^ain . za razPravo je komer- spj0« Popravila kratko, a zelo Org..0 gradivo. Za osnovne todr ‘ZaC!-j° je sindikat zahteval delav .neJše» po katerem naj bi kaj i 01 tv°rno razpravljali o tem, blemV,®3’ kakšna je njena pro- T^lto • P-ri nas in v državi 3t b nai bi vsem delavcem vsaj t)ja Približali načine oblikova-'"Pliva^1’ ki lahko direktno *egatp\ ° na °bli;kovanje cen (de-°bra?'r Pa na ^ern Področju izreč , v sistemu cen je nam-fleijfj.1 železarna s svojimi iz-viSan’.ln Prav je, da smo pri po-dii, J.11 cen najprej previdni sa-iudj e Potem smo lahko pozor, li bpr, o oblikovanje cen drugih, ^ni rSanizaoij, skupnosti v ob-ie tak °dgovomost delegatov so, 0 velika, zato je dobro, da litjj{e °sn°vnimi usmeritvami po- *itvamCen seznan'eni pred oulo- Dva kovača Prav zaradi neusklajene rasti cen in OD pa ima sindikat zelo pomembno vlogo pri socialni zaščiti delavca. Vendar ne pri zaščiti od danes do jutri, ampak pri dolgoročni, kar pomeni, da stalno skuša vzpodbujati k večji produktivnosti, na tej osnovi k večjemu dohodku itd. Sindikat nima vreče, iz katere bi jemal denar za socialno ogrožene, imamo jo vsi delavci v dobrem delu. Enkratne denarne pomoči, ki jih sindikat sedaj daje najbolj ogroženim, so le začasna rešitev. Tudi če bi za te namene dajali več sredstev, ne bi bilo bistveno drugače. Dejstvo je eno: uspešnejša bo proizvodnja materialnih dobrin, boljša bo naša socialna varnost. O NEZADOVOLJSTVU PO PREJEMU OD ZA APRIL V tesni zvezi s cenami in socialno varnostjo so tudi izsiljeni sestanki oz. prekinitve dela, ki so jih imeli nekateri tozdi železarne po prejemu OD 15. maja. Posvet predsednikov osnovnih organizacij sindikata, sekretarjev osnovnih organizacij ZK, izvršnega odbora konference sindikata in predsedstva akcijske konference ZK v železarni jih je takoj ocenil. Ugotovil je, da je do zaostrenih razmer v železarni prišlo zaradi nižjega OD kot v preteklem mesecu, povečanja cen nekaterih izdelkov široke potroš- nje, nejasnosti, ali je mesečna stimulacija tudi šteta v osnovo, ter predvsem zaradi nekoliko večjega dviga OD v železarnah Jesenice in Štore ter rudniku Mežica, čeprav so imeli slabše rezultate kot v železarni. Menil je, da se v izsiljenih sestankih povratno izraža skrb za preživetje. V njih se na eni strani kaže velika demokratičnost. Delavci so brez dlake na jeziku povedali, kaj jih žuli, in to je dobro. Po druid strani pa je glede na toliko možnih poti za urejanje medsebojnih odnosov, kot jih nudi samoupravni socialistični sistem, škoda. Kaže se pomanjkanje znanja na vseh področjih in pomanjkanje prave socialistične zavesti. Samoupravljanje je namreč dogo- varjanje. Zahteva mnogo znanja, potrpljenja, iskrenosti, poštenega odnosa in spoštovanja. Posvet je za odpravo nezadovoljstva, ki so ga delavci izrazili z izsiljenimi sestanki, sprejel več konkretnih rešitev, za v naprej pa sklenil, da družbenopolitične organizacije v železarni ne bodo takšnih ali podobnih razmer le ocenjevale, ampak pravočasno ukrepale. Vsi delavci, tudi vodstveni in vodilni, morajo postati bolj odgovorni. Ce pride do zapletov, ne smejo stati ob strani, morajo med ljudi in jim probleme razložiti, na drugi strani pa morajo bolj politično delovati. (Vir: informacija predsednika IO konference sindikata) Delo v novem okolju Dobra polovica zaposlenih v tozdu Pnevmatični stroji že dela v novi proizvodni hali. Delavci so zadovoljni, ker sedaj ni več prostorske stiske kot prej. So pa večje težave z menjavo in dostavo orodja, ker še nimajo svojega orodnega skladišča. Tudi sodelovanje drugih služb je otežkočeno, ker so oddelki še vedno oddvojeni: mo-noblok svedri, strugame, vrtalnice, rezkalnice in kontrole. Ko bo zgrajena dodatna hala in dokončana prostorska ureditev, bodo nevšečnosti odpravljene. Nekatere stvari pa se tudi iz dneva v dan izboljšujejo. Delavci iz brusilnice so na zadnjem sestanku ugotovili, da hrušč v novi hali ni manjši. Najbolj ga čutijo brusilci na NBS, kjer je pri delu potrebna večja osredotočenost. Prav tako je mnogo strojev v okvari, izpod njih pa se razlivata olje in emulzija. Morda to tudi ni toliko krivda vzdrževalcev kot zastarelost naprav. — Za čistost in urejenost delovnih mest pa bodo morali poskrbeti delavci sami. Jože Jesenek k. rast OD in ne za kakršnekoli JP spodarske rezultate v šii®^ smislu, smo že vnaprej planil® v nedopustniških mesecih neko"' ko večjo proizvodnjo, v poleti"5 pa nekoliko manjšo. Deloma b8' mo izpade nadomeščali tudi s P8' čitniškim delom. Seveda letos delo ne bo tako obsežno žara8, rekonstrukcije. Pomagali si mo še z nekaterimi drugi1" ukrepi, kot so kombinacija ugo" nejših asortimentov, in poskus"' bomo znižati neuspelo proizvo" njo. Zalog livarna praktik nima. Kljub vsem ukrepom pa " moremo računati na višje cUi® kot smo jih dosegli maja. Maj®" •nivo bomo skušali obdržati tu" v poletnih mesecih. Trudili s bomo, da skupnega cilja ne b" mo ogrozili. Ne moremo, ne z?" mo, ne bomo — tega v naša" tozdu ne priznavamo.« Sead Karadža, ravnatelj to 1$ Valjarna: »Zavedati se moramo, da ^ cilji fakturirane realizacije " konvertibilnega izvoza zelo vi*8 ki. Na račun višjih prodaja" cen in inflacije smo jih iz v mesec povečevali, računaj? tudi na varčevanje, boljšo kv8,0 teto itd., skratka na boljše dej ' ki lahko da boljše rezultate. Tj" ko ima zdaj Valjarna sama s®" raj tak mesečni cilj kot celota železarna, ko smo cilje uvedli- Doseganje takšnih ciljev hteva od neposredne proizvodni maksimalno angažiranje. To" tukaj nastopijo drugi, zuns"" dejavniki. Kovači, jeklarji, mi ' tudi nekateri drugi smo pristoj" že opozorili na spremenjene Pj goje dela v poletnih mesecih, slabšo proizvodnjo vplivajo vr0" Vladimir Rac Ko bo stal v Valjarni bluming, bodo mirovale tudi naše 40-ton-ske peči. To vse je načrtovano, in kolikor se je dalo, so temu primerno načrtovane tudi odsotnosti. Kolikor ne bodo pokrite vse zmogljivosti, bomo med počitnicami zaposlovali praktikante, največ v juliju in avgustu, če pa bo interes, tudi v septembru. Sicer smo v Jeklarni že navajeni velike odsotnosti, ki se stalno giblje med 18 in 20 %, tudi v zimskih mesecih. To je za nas velik problem. Novi sistem nagrajevanja po delu ne vleče, kot bi marsikdo mislil, saj v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami ni bistvenih razlik v OD. So le posamezni visoki OD, na drugi strani pa tudi ekstremno nizki. Bistvena prednost pri nas je stalnost, ki pa ni privlačna, kar dokazuje, da za delo še ni prave bojazni. Manjka nam predvsem srednjega kadra, kvalificiranih topilcev, mojstrov. Imamo občutek, da kadrovska služba ne vodi najboljše politike za zaposlovanje v Jeklarni. Vabljive štipendije, ki jih ponujamo, so lahko izrazito dvorezne. So samo odskočna deska za naprej, mi pa ostajamo brez kadra, ki ga štipendiramo. Kljub vsemu menim, da prispevek Jeklarne k doseganju poletnih ciljev ne bo manjši kot v Industrijski zidarji tozda SGV so s pomočjo delavcev Kograda in strokovnjakov Zavoda za raziskuj materiala iz Ljubljane v rekordnem času popolnoma obnovili in z injektirno maso na novo zatesK betonsko-svinčeno oblogo ponovčne jame pri 25-tonski elektroobločni peči v jeklarni I. Peč so rn°rljl ustaviti 24. maja popoldne zaradi vdora talne vode, znova pa je začela obratovati 4. junija zjutraj. je bilo uspešno, saj se voda, ki bi lahko povzročila nevarno eksplozijo, po posegu še ni pojav . ti' BESEDA TOZDOV: I D N I KOT MRAVLJA Kako doseči poletne cilje PR drugih mesecih. Trudili se bomo, za vsak primer pa imamo na zalogi še okrog 1500 ton ingotov. Tako mislim, da poletni cilj ne bo ogrožen.« Jože Matitz, ravnatelj tozda Jeklolivarna: »Ze v normalnih pogojih obratovanja pomeni vsak poseg v proizvodnjo zastoj in že ogroža doseganje ciljev. Pri nas pa so razmere izredne, saj je rekonstrukcija livarne, ki jo izvajamo, povzročila izpad skoraj 45 % prejšnjih zmogljivosti. Omiliti ga sicer skušamo s premestitvami delavcev na druge kapacitete in s kooperacijo z nekaterimi drugimi jugoslovanskimi jeklo-livarnami, vendar kljub temu ni možno tega izpada v celoti nadomestiti niti količinsko niti kakovostno. Zato predstavlja to stanje skorajda nepremostljivo oviro na poti k doseganju ciljev. Poleg tega pa je livarna, glede na svoj proizvodni program, v prelomnem obdobju. Številne posege na področju dopolnjevanja proizvodne in kontrolne opreme ter več bolj poglobljenega strokovnega znanja terja prehajanje od izdelkov s srednjim nivojem kakovosti na čedalje večji delež izdelkov z visokim nivojem za izvoz in namensko proizvodnjo. To je še dodatno breme, ki tudi otežuje uresničevanje ciljev v Jeklolivarni. Jože Matitz Tako smo za doseganje ciljev v poletnih mesecih v našem tozdu zaskrbljeni. Kot vsako leto tudi letos pričakujemo velik izpad delovne sile. Po izkušnjah vemo, da ne bo prišlo do večjih odsotnosti samo zaradi letnih dopustov, ampak se drastično povečujejo tudi bolniške in »bolniške«. Toda ker se kljub vsem tem problemom zavedamo, da brez doseganja ciljev ni pogojev za Vladimir Rac, ravnatelj tozda Jeklarna: »Predvidevam, da bo cilj proizvodnje v Jeklarni med poletnimi meseci dosežen. Proizvodnjo imamo namreč planirano po mesecih, in smo že v planih upoštevali vse dejavnike, ki vplivajo vsako leto ob tem času. Sicer lahko pride do določenih sprememb, kot je npr. prestavljeni termin za remont 25-tonske peči. Načrtovali smo ga za junij, a ga bomo imeli šele jeseni, ker še ni bil ves material zanj pravočasno pripravljen. Tako smo sorazmerno povečali junijski plan, za enako količino pa bomo zmanjšali septembrskega ali oktobrskega čina, dopusti in pri nas veliko jU(ii remonti. Tako smo srednjo ® lahko progo generalno poprav-lali od 24. junija do 8. julija, remont na težki progi pa bo po o- avgustu. To za Valjarno prak-«cn° pomeni, da 14 dni proiz-odnje sploh ni, zato je slabša odprema, realizacija. Koliko slab-ne vemo, ocenjujemo, da boji10 dosegli od 80 do 90% cilja. ako smo že tudi načrtovali v Planu in poudariti moram, da so arn valjarjem bili cilji vedno Plan. Naši plani so vedno maksi-™alni, tako da moramo napeti re s^.e’ da jih dosežemo. Ne mori11110 jih več povečevati, menja-d10 lahko le asortiment. liju bomo ta padec omilili z zalogo, ki jo bomo zmanjšali na minimum. Upamo, da bomo tako ostali na trendu prejšnjih mesecev na račun faznih zalog. Avgusta bo na manjšo proizvodnjo vplival tudi remont 1200-tonske stiskalnice. Seveda smo si tudi za poletne mesece izdelali operativni plan, ki pa je glede na objektivne razmere nižji. Delno si bomo pri doseganju ciljev pomagali s počitniškim delom mladih, vendar za to v našem tozdu ni veliko možnosti; so le določena mesta v adjustaži in pri brušenju lažjih odkovkov. Nekaj bo tudi nadur. Problemi nas bodo pestili vse do konca septembra, ko bo začela ponovno obratovati 1200-tonska stiskalnica in ko bodo prišli učenci iz šol. Za zdaj pa je kader problem. V Kovačnici bomo napeli vse sile, da se bomo tudi v poletnih mesecih čimbolj približali ciljem.« Zbrala Helena Merkač Ali poznamo smisel mesečne stimulacije? Secid Karadža Kako rešujemo poletne mese-e- Kolikor se da, naredimo več drugih mesecih (pri nas je veri10 najboljši 1. kvartal). Tako , •damo zdaj približno 9 tisoč ton dtedfazne zaloge, ki jo bomo med °mon.ti odpremili. S praktikan-11 si pomagamo predvsem v ter-i “dicni obdelavi in adjustaži, kjer glavnem nadomeščajo delavce na dopustu. . Kako bomo poletne cilje v Va-(”?rr*i dosegli, pa ni odvisno le rij valjarjev, ampak tudi od t,Z, evalcev> energetikov, kon-°lorjev in komercialistov.« Koloman Vrečič, ravnatelj toz-a Kovačnica: »V Kovačnici smo si že v 1. in kvartalu prizadevali, da bi 1,11 več naredili. Letos nam je to UsPelo, saj smo bili s kadri, agre-in materialom dobro oskrb-leni. Tako smo imeli v prvih pe-10 mesecih letos vsak mesec ton večjo proizvodnjo, kot je da planirana. To nam je uspe-,° darediti na zalogo, pa čeprav ® drugače naš plan, ki je enak djem, zelo visok. Zavedamo se, a moramo že prve mesece izkoristi vse možnosti, da je potem °letni izpad proizvodnje omi-i°n. Poletna vročina namreč ne dliva le na ljudi, ampak tudi na dregate, letos pa imamo še do-dtrio težavo. Samo maja in ju-.dd je odšlo iz Kovačnice 18 lju-jd sprejeli pa nismo nobenega. gre za pomanjkanje zaradi So£UStov' amPak ie to fizična od-S1 d°st. Zaradi tega, nekoliko lik ga dela aSre6atov in neko-i 0 slabšega dela topilnice smo ^aja naredili okoli 1000 ton Mesečna stimulacija, opredeljena kot sistem, ki živi od meseca septembra 1984 v Železarni Ravne, je ena izmed oblik kolektivne stimulacije, torej eden izmed načinov nagrajevanja oz. stimuliranja skupno doseženega rezultata. Glavna značilnost takega sistema je torej, da je velikost individualnega zaslužka odvisna od velikosti skupnega učinka — v železarni od dosežene prodaje in konvertibilnega izvoza. Osamosvojen individualni zaslužek se kot instrument organizacije dela obrača na človekov egoizem in ga spodbuja, da gleda samo na svoje delo. V tem si je v nasprotju s kolektivno stimulacijo. Le-ta človeka usmerja v sodelovanje v obojestransko korist. Skupinska stimulacija (oz. skupinski zaslužek, kot ga imenujejo v industrijskih državah) je prišel v sodobne sisteme skozi zadnja vrata. Začelo se je z majhnimi skupinskimi normami, ki so pokrivale dva, tri ljudi. Močna spodbuda nadaljnjega razvoja te oblike zaslužka je bilo nastajanje konvejerskih tokov, kjer je bil učinek celotne konvejerske skupine pogojen z učinkom njenega najmanj uspešnega člena. Vedno bolj je postajalo jasno, da je sistem kolektivne stimulacije izzval številne, s stališča organizacije dela ugodne učinke, kot so boljša kooperacija med člani skupine, manjše potrebe po sicer zelo dragem vertikalnem nadzoru, krajši čas urjenja novega člana skupine, ker je zdaj v interesu skupine, da se novinec čimprej seznani s »triki« dela, da bi bil njihov učinek v skupini čim boljši, poenostavitev kontrole nad uresničenim učinkom, ker tega zdaj ne spremljamo več za vsakega posameznika, ampak za skupino, izboljšanje kvalitete proizvodov, ker je zdaj kontrola neke operacije postala interes nosilca naslednje, zmanjšanje absentizma, kajti izostanek od dela pomeni dvoje: prvič izgubljen delovni dan se pri obračunu ne more nadomestiti, ker se delež v skupinskem zaslužku računa po času prisotnosti na delu, kot se na primer v individualnem sistemu norme včerajšnji slabši rezultat nadoknadi s presežkom danes ali jutri; in drugič, izostanek enega praviloma povzroči, da morajo prevzeti njegovo delo drugi v skupini, s čimer pa ti niso zadovoljni, ugodnejša delovna klima, ker razvija stvarna kooperacija prijateljske odnose med člani skupine, ki jih povezujejo skupni interesi. Druga, temna stran medalje skupinske stimulacije pa so izostanek informacij o delu in delavcu, ki jih je v individualnem sistemu relativno lahko dobiti, problem nadpoprečnega delavca, čigar nadpoprečne delovne sposobnosti ali delavnosti skupinski sistem posebej ne nagrajuje, ampak celo kaznuje, saj prejema manj, kot je bil dal, problem delavca začetnika, ker se skupina, da bi zavarovala svoje interese, brani sprejeti take delavce v skupino. Spoznanja zahodnih industrijskih držav zagotovo nekaj veljajo. In tudi zaradi takih spoznanj, predvsem pa zaradi rezultatov, ki jih je za sabo potegnil sistem mesečne stimulacije, se mi zdi, da je dosegel smisel in vsebino, ki jo tak sistem izraža. Bolj ko bomo spoznavali, da vlečemo en voz — to pa bomo spoznali takrat, ko bosta naš trenutni položaj (OD) in jutrišnji dan (akumulacija) odvisna od skupnega rezultata, hitreje se bo ta voz premikal. Pa še nekaj je zelo pomembno, namreč to, da do dobrega skupnega rezultata ne moremo priti, če vsak tozd gleda le nase in na svoj rezultat, marveč mora vedno videti celoto — celoto pa vidi takrat, ko so interne dobave enakovredne prodaji, ko ve, da izvoz drugih in lastni izvoz pomeni zagotovitev oskrbe z repromaterialom vseh v delovni organizaciji. Za konec prispevka in v smislu prizadevanj za spremembe sistema osebnega prispevka (torej individualnega režima) še naslednja misel. Razvoj tehnologije z vedno večjo delitvijo dela zožuje obseg z objektivnimi kriteriji ugotovljivih meril, kaj je normalni napor in normalni učinek in kaj je največji možni napor in največji možni učinek. Klasična, tayloristična organizacija je v celoti usmerjena v natančno merjenje delovnih rezultatov. Vendar je ta tip organizacije v veliki meri tehnološko in socialno preživet. Znani nemški sociolog Bukart Lutz, ki je za države EGS izvajal raziskave o merjenju rezultatov dela, ugotavlja, da se v tehnološko zahtevnih proizvodnjah obseg del, ki jih je možno meriti, zožuje, zato ni slučajno dal naslov svoji knjigi »Krise des Lohnanreizes«. Tehnološko najbolj prodorna podjetja merijo delovne rezultate na daljša časovna obdobja (tu je lahko stičišče s sistemom minulega dela). Dejstvo je, da so pri nas še zmeraj relativno velike možnosti merjenja rezultatov. Vendar pa so v kompleksu, kakršen je Železarna Ravne, tudi dela, pri katerih so mesečna merjenja rezultatov lahko le fiktivna. To pa je lahko škodljivo za celoten sistem (sploh, če se ugotovi, da je takih del veliko, velja pa tudi, če meriš in nagrajuješ rezultat, za katerega delavec ne odgovarja) zato je bolje, da dela, za katera še nismo našli zanesljivih merljivih kriterijev, ovrednotimo na osnovi njegovih imanentnih lastnosti — tj. s stopnjo strokovnosti, odgovornostjo in podobno in jih na tej osnovi nagrajujemo. Imamo pa seveda vso možnost, da merimo rezultate dela nadpo-prečnih posameznikov, tj. tistih redkih posameznikov, ki se očitno odlikujejo. Njihovi delovni rezultati so izredno lahko merljivi, vendar ne mesečno, temveč le na daljša časovna obdobja. Brane Žerdoner Vijak L. Koloman Vrečič manj kot v prejšnjem najugodnejšem mesecu marcu. Tako je trend že začel padati, najslabše pa bo v poletnih mesecih. V ju- Ne 500, samo 82 VETERANI DELOVNIH SREČANJ O KRIZI TE MANIFESTACIJE DELA Leta 1980 je tedanji predsednik organizacijskega odbora za izvedbo delovnega tekmovanja (takrat se je še imenovalo tekmovanje) Dušam Brankovič st. dejal: »Če bomo še naprej tako dobro organizirani, če bomo še bolj sodelovali med seboj ter postavljali ustrezne programe dela, bo leta 1985 v naši delovni organizaciji tekmovalo najmanj 500 delavcev.« To je bilo leta 1980, ko je potekalo v železarni 4. tekmovanje, 10% zaposlenih, letos, na 9. tekmovanju, bi bil ta odstotek 600 delavcev — železarjev. Če upoštevamo še, da je zdaj srečanje regijsko, bi jih moralo biti še precej več. Toda — končna številka delovnega srečanja 1985 je bila 82, 82 tekmovalcev iz vse Koroške regije! To nakazuje, da so naša delovna srečanja v krizi. obkroževali številke ali črke? Opisno odgovarjanje odbija. Če so na republiških in zveznih tekmovanjih samo testi, bi lahko bili tudi pri nas. Mnenju, da za to organizacijski odbor v železarni ne naredi dovolj, .sta se pridružila tudi Praznik in Hov-nik. V zvezi s teorijo je Gostenčnik pokazal še na eno slabost. Ni vzpodbudno, da za rezultate zveš zelo pozno ali pa tudi sploh ne. Tako se ne moreš kontrolirati, ne veš, ali znaš prav ali ne. Točke se že objavijo, kaj pa se skriva za njimi, ne zveš. Tako ti teorija tudi ni vodilo za praktično delo. Da so delovna srečanja premalo popularizirana, sta menila predvsem Praznik in Kotnik. Vodstva tozdov takšne akcije ne zanimajo. Ob srečanjih ni pravega vzdušja, le najbližjim sodelavcem te je zanimivo vzpodbujati, drugače ni interesa. Izjema je mogoče le nekaj tozdov, med ko kupoval po želji. Danes so za prvouvrščene praktične nagrade, ki pa ne vzpodbujajo preveč. No, jaz sem za svojo dobro uvrstitev dobil tudi za en mesec eno grupo več.« (Toda samo on od teh štirih, pa čeprav sta bila tudi Praznik in Kotnik v svoji skupini prva.) O denarnem nagrajevanju sogovorniki menijo: »Mogoče bi res lahko tekmovalcem za kakšno grupo zvišali plače, vsaj najboljšim. Tako bi se vse leto trudili in boljše delali, ne pa tako, kot je navadno sedaj: na tekmovanju se malo izkažejo, potem pa jim je čisto vseeno, kako delajo, glavno da mine čas.« To bi bili po mnenju udeležencev pogovora glavni trije razlogi, da zanimanje za delovna srečanja upada. So pa še nekateri stranski. Tako večina ni zadovoljna s časovno razporeditvijo srečanja. Primerjajo jo z republiško, ko je srečanje zadnje dni v tednu s skupnim zaključkom. Pri nas bi mogoče lahko bilo na Ivarčkem, ne pa tako skromno v Nami. Družabnost zagotovo tudi vleče in krepi stike, zaradi katerih rad tekmuješ. kosti, ki na splošno slabo zanim?' nje za delovna srečanja ne vpl*' vajo. Vplivajo pa, če še enkra* povzamemo, predvsem teorija’ propaganda, nagrade. Da pa so naši sogovorniki veterani, torej tekmovalci že vsa leta, odkar so tekmovanja, biti nekaj, kar jih vleče. Kotru1' je poudaril, drugi pa so mu PrJ" trdili, da je to vsakoletno P*'e' izkušanje samega sebe, svoji*1 sposobnosti, če so še dobre, hkra' ti pa tudi prijateljstvo, saj se z® leta srečujejo bolj ko ne sta*1 znanci. Nekaj je tudi zaupanj? nadrejenih v tvoje sposobnosti’ saj te prvega pokličejo vedno, ce je treba kakšno stvar hitro in do* bro narediti. Zato si ponosen imaš neko stalno veselje, če ze denarja za to ne. Vse, ki menijo o delovnem sre' Čanju v železarni kako druga*e’ vabimo, da se oglasijo. Dejstva so, možnosti, s čim vse ga vzpod' bujati, so nakazane, in prav ga je lotiti, postavljati znova n® noge. Hitro in skrbno delo, k?* je na srečanju, je namreč na»® velika notranja rezerva in mo*'a predvsem organizatorjem del® dati misliti —• da bodo neko® srečanja postala šiht. Helena MerkaČ Veterani delovnih srečanj: Vinko Gostenčnik, Ivan Praznik, Bernard Hovnik in Jože Kotnik Obesek Ali so res in zakaj? Najbolj to vejo tisti, ki vsa leta, odkar so se začela, sodelujejo na njih. Zato smo štiri take iz naše železarne povabili na razgovor: Vinka Gostenčnika, plamenskega varilca iz Energije, Ivana Praznika, orodnega kovača iz SGV, Bernarda Hovnika, livarja iz Je-klolivame, in Jožeta Kotnika, strugarja iz tozda SGV. V en glas so potrdili, da je tov. Brankovič dobro predvideval, iz leta v leto pa je tekmovalcev manj, namesto več, oni se vidijo. Vzroke za to pa so našli v različnem. Po Gostenčnikovem mnenju je prvi razlog, ki odbija od tekmovanj, teorija. Zelo zahtevna je, zato delavcev, izrazito praktikov, ni. To pa je že velik odstotek, če ga odmislimo. Poleg tega način preverjanja teoretičnega znanja pri nas ni ustrezen. Težko je razumeti, zakaj v železarni ne moremo imeti testnega preverjanja. Je res tak problem narediti vprašalnik, v katerem bi samo njimi, kot je poudaril Hovnik, Jeklolivama, ki ima za tekmovalce izreden posluh. Drugače pa se jim po železarni še plakatov, da je tekmovanje, ni dalo razobesiti. Praznik je ob tem glasno izrazil svoje občutke: »Zdi se, kot da mi sami forsiramo to tekmovanje, za sebe, kot da to ni družbeni interes.« Pravega zanimanja pa ni tudi v kraju. Z ničimer ne populariziramo akcije. »Zakaj ne bi mogli,« pravi Gostenčnik, »po tekmovanju izdelkov kje razstaviti, mogoče na šolah. Sploh bi lahko šole več seznanjali s tekmovanjem, saj so vendar tam naši prihodnji delavci, tudi tekmovalci. Pa še ena možnost je. Ce se lahko v sozdu pomerjamo na vseh področjih, zakaj se ne bi mogli tudi na delovnem?« Svoj razlog za nezanimanje je izpostavil Hovnik. To so nagrade. »Jaz rečem, da upada interes samo zaradi nagrad. Prva leta si za sodelovanje dobil tretjino plače, potem bon, s katerim si lah- Drugi stranski razlog je po mnenju sogovornikov organizator oz. predsednik organizacijskega odbora. Ni pravega človeka, ki bi držal srečanje pokonci; takšnega, kot je bil pred leti Brankovič, ki se je resnično znal zasukati in izpeljati tekmovanje, da se reče. Sicer pa ni čudno, da ga ni, saj takšno delo ni stimulirano, pravijo tekmovalci. Gostenčnik poudarja, da pomenijo delovna srečanja vendarle izpopolnjevanje znanja in bi zanje morali namenjati sredstva za izobraževanje, če že drugih ni. Druge republike dajo za to več, in pri njih je tudi zanimanje povsem drugačno. Pri nas pa je vse prostovoljno. Še na nekaj malenkosti radi pokažejo tekmovalci, vendar tisti, ki so že bili kdaj na republiškem ali državnem srečanju, in primerjajo. Tako nekateri v naši železarni dobijo vnaprej načrte za višji rang tekmovanja, drugi ne itd. Toda to so malen- MISLI JEANA ROSTANDA Metafizična tesnoba: ali jo P?' tolažita s kakšnim bogom, ali p utopiti v užitkih, ali jo zdrav*** s tabletami... * Nekateri čutijo potrebo, da P°i kleknejo pred neznanim; drUe1 stojijo raje pokonci. Ni vredn®’ da se zaradi tega pričkamo. * V umetnosti je težko prodrl zgolj z umetniškimi sredstvi. * Najtežje avtorje navadno naj' laže občudujemo. * Človeštvo, kot večina otrok, P°’ staja z leti igrše. * Naša pretirana vnema za resn’” co nas običajno sili, da lažen* ■ Leto kakovosti POLLETNA OCENA AKCIJE Ko smo pred pol leta predla-. akcijo leta, so bili vsi pri-‘•hi, če že ne navdušeni, pa vsaj “glasni, da se poleg drugih n repov lotimo tudi s te plati ase kakovosti. Prve akcije so bile: . preprečevanje zamešanja Jekel problemi kakovosti v jeklar-1 od naročila do odpreme, nato 0 Jim sledile še: kih~ Pro^emr razpok na odlit- kakovost kovanega jekla , ~~ problemi namenske proiz-v°dnje delovanje kontrole v valjar-*> na liniji itd. Kovači so predvsem opozorili na neustrezno kakovost površine ingotov za kovaški stroj in skupaj z jeklarji določili nekakšne norme. Mnogo nerešenih problemov pa je še ostalo pri predelavi EPŽ ingotov zaradi različnih notranjih napak, ki se pokažejo šele pri mehanski ali termični obdelavi. V Valjarni smo z združenimi močmi ponovno prediskutirali, kaj bi bilo treba storiti, da bi se zares odkrile notranje napake in posebno še odpravile površinske razpoke, ki zopet letijo nazaj v Jeklarno. Izkazalo se je, da je enkratni »bum« okoli padanja neuspele proizvodnje v Jeklarni le privid. jeklo lahko uporabimo. V sedanjem stanju bi bilo verjetno bolj pametno, da ultrazvočni del linije izključimo in preidemo nazaj na ročno kontrolo, se vsaj ne bi tolažili, da je jeklo kontrolirano, v resnici pa ni, ali le pomanjkljivo. Taka ocena je povsem realna in je že večkrat povzročila zamere, vendar bo treba resnici pogledati v obraz, sicer bomo izgubili kupce. V livarni so nas nepričakovane reklamacije zaradi razpok prisilile, da smo se začeli resneje pogovarjati o vzrokih in odpravljanju napak. Tudi o možnostih 100% kontrole s fluksanjem za določene vrste odlivkov smo se dogovorili, vsi pa vemo, da je to predrago, preveč zamudno in da na ta način kakovosti ne bomo pričarali. Rešitev je v preventivi, ki se začne pri izbiri vložka za peč, pri procesu taljenja in vlivanja in končno še toplotne obdelave. Na vrsti so SID. Tu pa so problemi zelo kompleksni. Na eni strani kakovost mehanske obdelave, ki pa naj ne bi bila večji problem, saj se da vse izmeriti in pravočasno opaziti. Hujše so skrite napake v materialu, ki se pokažejo šele pri obdelavi. Potem pa se začne križev pot. Kaj popravljati z varjenjem, kdo in za kakšno ceno? Neredko še vedno prihaja do samovoljnih odločitev, ki prinesejo več škode kot koristi. Vodstvo SID si prizadeva, da do takih samovoljnih odločitev ne bi prišlo, ne beležimo pa do danes primera, da bi bil tak samovolj než predan v disciplinski postopek, čeprav imamo na tem področju popolnoma jasno predpisane ukrepe. Do polovice leta smo prišli in tako tudi do polovice programa leta kakovosti. Prvotni namen, da TOZD KK vzpodbuja in kontrolira izvajanja akcije, se je izkazal neuporaben, zato prepuščamo vodstvom TO, da same po začrtanem programu vodijo akcijo dalje in verjamemo, da jo tudi bodo, če že ne drugače pa takrat, ko obtiči. Vsekakor pa bomo zasledovali potek akcije, čeprav pogrešamo zapisnike oz. poročila o poteku akcije, ki so jih vodstva TO obljubila. Kot kaže, se prodaja jekla počasi ustavlja tudi pri nas, to pa pomeni, da bo preživel le tisti, ki bo za isto ceno ponudil tudi dobro kakovost v dogovorjenem roku. Kakovosti pa ni mogoče doseči od danes na jutri! Prepričanje, ki žal obstaja skoraj pri vseh strukturah, da je mogoče prodati vse, tudi slabo robo, je že zdavnaj zastarelo. Bilanca ob koncu leta nam bo najbolj pokazala, ali smo vzeli leto kakovosti zares ali pa le kot nebodigatreba, morda bo za nekatere TO tudi neprijetna resničnost. Mitja Šipek, dipl. inž. INDUKCIJSKA NAPRAVA ZA KALJENJE VALJEV S FREKVENCO 50 Hz Plamenski varilec Ugotavljamo, da so se organi-vlrane akcije nekoliko umaknile reševanje problemov kakovo-j11 znotraj TO in manj celovito. ® način je delno razumljiv, saj 2 vedno prisotne tudi TO, ki so določenim problemom tesno vezane. Predvsem pa opažamo, jjp do akcije privede nuja, ko »gori«. To ne kaže ravno na 0,1Sveliko vnemo, da bi kakovost Uravnavali vnaprej po določe-.®rn načrtu, temveč za nazaj, ko k, Ze pozno. Prav gotovo so tudi ® akcije naravnane v prihod-va .’ sa.i gre vedno za prepreče-hje napak, za nazaj se itak *°kaj da rešiti. *n kakšni so rezultati? bl^ a TO, kjer je akuten pro-zamenjav materiala, je iz-2ala program za preprečevanje njav in dejansko v tem polha t nismo imeli posebnih težav jjtern področju, seveda pa se za-š6j Jani materiali lahko pojavijo tak teto dni ali pozneje, pač v ko ga predelovalec vzame dno ’ pa takrat ne ve- ?> temveč v uporabi. Akcija »od naročila do odpre- hie. Je privedla do revizije tehtan-6 tn komercialne dokumen-Tudi pri tem je treba pc -'je Pritožb prevzemnih Je h nekai manj, kar pove, da ir, dokumentacija bolj urejena Se sproti še urejuje. Natančnejša analiza vzorcev gredic z zunanjimi razpokami je pokazala, da se razpoke pojavljajo še po dva ali trikratnem brušenju, torej v področju, kjer magnetna kontrola na kontrolni liniji ne more nič odkrivati. Seveda ne pri vseh vrstah jekel, tako da bo treba po malem dognati, katera so tista jekla, ki se tako nenormalno obnašajo in zakaj. Pri iskanju notranjih napak pa smo skoraj popolnoma odpovedali, kljub temu da imamo še kar moderno kontrolno linijo. Izkazalo se je, da posadka »liniji ni kos«, pa ne zato, ker je tako komplicirana, temveč zato, tako trdijo kontrolorji na liniji, ker je vse naravnano na količino in manj na kakovost. Notranje napake in reklamacije se zaradi tega zopet vrstijo. Tu bo treba izvesti popolno reorganizacijo kadrov in predvsem zadolžiti odgovornega in strokovno usposobljenega delavca, da bo skrbel za pravilno delovanje in uporabo linije, da bo takoj interveniral, če je linija v kvaru in držal stalni kontakt z raziskovalcem, ki je zadolžen za Valjamo. Le tako bomo prišli, ne samo do podatkov o kakovosti, temveč tudi do najustreznejših internih predpisov, kaj lahko toleriramo in v kakšne namene ne povsem kvalitetno Ena izmed zelo zahtevnih in za končno kvaliteto valjev odločujoča faza izdelave je njihova termična obdelava, s katero želimo dobiti žilavo jedro in trdo, proti obrabi obstojno površino valja. Žilavo jedro bo premagovalo sile valjanja, trdota površine valja pa bo zagotavljala dolgo življenjsko dobo tega dragega orodja, ki ga srečamo pri vseh valjavskih postopkih, bodisi da valjamo jeklo, barvne kovine ali papir. Poznan in vpeljan način termične obdelave valjev, pri katerem dosežemo želene efekte, je tako imenovano indukcijsko kaljenje, pri katerem položimo valj v magnetno polje indukcijske tuljave. Ta inducira v valju električno napetost, ki požene po površini valja (v območju tuljave) električni tok. Električna energija se v valju spreminja v toplotno: valj se na površini sam segreva. Temperatura, na katero se valj segreje, je odvisna od električne moči, ki jo prek induktorja dovedemo v valj. Globina segrevanja valja pa je razen od elektriških lastnosti materiala valja odvisna le od frekvence vira električnega toka: čim višja je frekvenca, tem manjša je globina vdiranja toka oz. segrevanja. Za tako imenovano površinsko kaljenje uporabljamo frekvenco od nekaj tisoč do nekaj stotisoč nihajev na sekundo (Hz), za globinsko kaljenje pa so primerne frekvence od nekaj tisoč Hz do omrežne frekvence 50 Hz, odvisno od velikosti obdelovanca po načelu: večji je premer obdelovanca, nižja naj bo frekvenca. V železarni Ravne že več kot deset let obratuje naprava za indukcijsko kaljenje valjev firme ASEC z delovno frekvenco 1000 Hz, ki omogoča globine kaljenja do približno 15 mm in premera valjev do 500 mm. S pomočjo te naprave in z izpopolnjeno strojno opremo za izdelavo valjev je železarna pokrivala jugoslovanske potrebe po valjih do te velikosti, večje valje je bilo mogoče izdelati le v sodelovanju z zunanjim partnerjem, saj je nepremostljivo oviro predstavljala indukcijska naprava, ki bi morala ob večjih kalilnih globinah omogočati tudi kaljenje večjih valjev. Pridobljene so bile ponudbe za novo kalilno napravo, vendar je stabilizacijski val odmaknil njeno postavitev v nedoločen čas. Potrebe po izdelavi večjih valjev so rastle, pa tudi tehnološka izpopolnjenost izdelave valjev je dosegla stopnjo, da je železarna začela s prodajo v izvoz. Zamisel o gradnji indukcijske naprave nižje frekvence in večje zmogljivosti se je občasno pojavljala kot potreba, vendar je morala vsakokrat v pozabo, predvsem zaradi visoke uvozne cene. Skupina vnetih elektrikarjev pa je na osnovi teoretskih izračunov glavnih električnih parametrov indukcijske naprave začela v okviru raziskovalne naloge priprave za gradnjo take naprave. Najbližje realizaciji je bila naprava s 50 Hz, saj zanjo ni bilo treba graditi zahtevnega frekvenčnega pretvornika. Začeti iz nič je pomenilo predvsem vzeti v roke tisto, kar je na raz- DELAVCI IMAJO »ZA VSAKO STVAR SE JE TREBA OSEBNO ZAVZETI« Iz priprave dela SGV je že pred časom prišla pobuda, da bi povprašali mojstre v njihovih delavnicah, kaj sodijo o sodelovanju med pripravo dela in »operativo«. Poskušali smo dobiti mnenje pri vrsti delovodij, pa nobeden ni hotel govoriti o tej temi, eden je celo naravnost odrezal: »Če poveš resnico, se opečeš.« Ni nam preostalo drugega kot obrniti se na drugo stran. O delu, težavah in sodelovanju priprave dela s proizvodnjo je torej spregovoril Ferdo Franc, vodja operativne priprave dela v SGV. »V pripravi dela sprejemamo naročila iz vseh delavnic našega tozda. Priskrbeti jim moramo vso tehnično in delovno dokumentacijo in material. Težave so, ker je okvar zelo veliko, rezervnih delov pa primanjkuje. Ker jih ne moremo dobiti na tržišču, jih moramo naročiti v delavnici. Naše strojne zmogljivosti so prezasedene, zato je na rezervne dele treba velikokrat dolgo čakati. Zavedamo se, da stroji ne smejo stati in jih je treba kar najhitreje popraviti. Menim, polago. Našel se je odpisan transformator, ki smo ga predelali doma, tako da je odgovarjal zahtevam napetostne regulacije koncentratorja. Našlo se je jedro dveh nerabnih dušilk, iz katerega je s pomočjo strokovnjakov za krojenje bakra nastala prava mojstrovina elektrotehnike, mehanike in hidravlike: koncentra-tor. Sposodili smo si kompenzacijsko napravo za jalovo energijo (od porabnikov, kjer še kompenzacija ni bila nujno potrebna). Naredili smo — prvič v železarni — potrebne vodnohlajene kable. In seveda induktor — prenašalec energije na valj, ki mora zdržati zahtevne električne, mehanske in toplotne obremenitve. Prvi zaresni preizkusi vseh naprav so bili izvršeni v strojnici valjarne maja 1984. S pomočjo sodelavcev iz kalilnice in tehnologov iz RPT smo ogrevali poizkusni valj premera 540 mm ter merili globine segrevanja ter ostale parametre. Rezultati niso bili slabi, zato je padla odločitev, da je treba vse naprave prenesti na obstoječo kalilno napravo ASEC, kjer je glede na možnosti mehanskih pomikov valja in obstoječega hladilnega sistema mogoče indukcijsko kalilno napravo s 50 Hz indukcijsko preizkusiti. Vse novo prirejene naprave so bile k obstoječi prigrajene tako, da so omogočale ASEC napravi nemoteno obratovanje. K obstoječi krmilni omari smo postavili dodatno: ta omogoča meritve vseh električnih veličin, kakor tudi zaščito posameznih delov naprav. Koncentrator je z induktorjem vred možno odmakniti pod delovni podest, tako da je v najkrajšem času možno preiti z obratovanja s 1000 Hz na obratovanje s 50 Hz in obratno. Kompenzacijsko napravo, ki je da v sedanji situaciji še dokaj dobro zadovoljujemo potrebe. Lahko pa bi jih bolje, ko ne bi imeli raznovrstnih težav. Največje imamo, ko za uslugo prosimo proizvodne tozde. Njim gre predvsem za lastno proizvodnjo, naša naročila pa puščajo ob strani, vča- Ferdo Franc sih tudi v primeru, ko potrebujemo rezervni del za njihov stroj. Za vsako stvar je treba prositi, kot bi šlo za zasebne usluge. Imeli smo že pogovore s temi tozdi, to so Industrijski noži, Stroji in deli, Orodjarna in Ka- potrebna za pravilno delovanje induktorja, je možno v času, ko naprava ne obratuje, preklopiti na kompenzacijo jalove energije v TP mehanična III. V marcu smo na tako prirejeni napravi skupno s sodelavci kalilnice in s tehnologi iz RPT uspešno zaka-lili preizkusni valj 540 mm. Merjenja trdote po globini prerezanega valja so pokazala, da sega globina zakaljene površine tudi prek 30 mm. Odločitev, da se z napravo za indukcijsko kaljenje s 50 Hz termično obdela valj premera 590 mm iz redne proizvodnje, je bil skupen dogovor ravnateljev TOZD Kalilnica, SiD, ETS in vodje tehnologije za termično obdelavo iz RPT. Stekle so zadnje priprave: izdelati je bilo treba novemu premeru valja prirejen induktor in seveda hladilni tuš, izjemno važno napravo za pravilno hlajenje valja. Oboje je bilo zasnovano in izdelano odlično in po hitrem postopku. Dne 17. maja 1985 je bil valj premera 590 mm, težak 4,7 t, ob brezhibnem delovanju vseh elementov nove naprave ter pod neposrednim vodstvom vodje tehnologov termične obdelave, uspešno zakaljen. V mesecu juniju 1985 je bil z novimi napravami zakaljen še en valj. S takim uspešnim zaključkom je razvojna naloga, ki je od zamisli do realizacije trajala točno dve leti, v svoji fazi gradnje pilotne naprave za indukcijsko kaljenje valjev s frekvenco 50 Hz, zaključena, vendar ne končana. Korak za korakom bo treba napravo prilagajati novim velikostim valjev (tja do premera 900 mm) in seveda osvojiti ustrezno tehnologijo, ki bo zagotovila končnemu uporabniku valjev optimalno kvaliteto. Janez Bratina, dipl. inž. BESEDO lilnica, pa se poslovni odnosi z njimi še vedno niso izboljšali. Pomagamo si tudi z zunanjimi kooperanti, pa tudi ti ne kažejo posebnega zanimanja za to delo, saj gre za individualno in ne za serijsko proizvodnjo., Ne zdi se mi prav, da moraš med proizvodnimi fazami vedno osebno posredovati, namesto da bi postopek tekel sam od sebe od naročila do končne obdelave izdelka. Mislim, da tehnologi pri organiziranju popravil dovolj dobro sodelujemo z delavnico in delovodji, kadar pa se problemi nakopičijo, pride tudi do hude krvi. Vzdrževanje bi bilo lažje in učinkovitejše, ko bi bolj skrbeli za preventivo, naše delo pa se bo izboljšalo z uporabo računalnika. Tehnologe bi morali tudi ustrezneje stimulirati za delo kot doslej.« »ZA NAPRAVE NAJ NE SKRBIJO SAMO VZDRŽEVALCI« Pravijo, da skupina, ki vzdržuje žerjave, dobro dela. To je potrdil tudi njen delovodja Drago Cigrovski, menil pa je, da je z delom velikokrat preobremenjena. »S popravili ne bi imeli težav, ko bi bilo mogoče okvare enakomerno razporediti skozi ves mesec. Tako pa nastanejo konice, ko kljub dobri volji ne moremo vsem takoj ustreči, čeprav veliko delamo tudi v dodatnem delovnem času, ponoči in ob nedeljah. Velikokrat zahteva popravilo daljši rok, še posebno, če ni na razpolago rezervnih delov. Tudi prostorsko smo utesnjeni. Drago Cigrovski Dela imamo veliko več kot včasih, saj se je z novimi investicijami število žerjavov močno povečalo, v žer-javni skupini pa je enako število ljudi kot npr. pred osmimi leti, ko je skrbela za 40 žerjavov manj kot danes. Razen tega se je po lanskih ukrepih, ko je intenzivnost dela v železarni močno narasla, število okvar precej povečalo. Zerjavovodji gledajo samo na to, kako bodo v čim krajšem času čim veČ naredili, mnogi pa pri tem ne mislijo na to, koliko naprava zdrži. Premalo skrbijo tudi za redno vzdrževanje žerjavov, in marsikdaj nastane okvara prav zaradi tega. Želel bi si torej več skrbi žerjavo-vodij kot tudi proizvodnih delavcev za naprave, s katerimi delajo. Čeprav je naša skupina dobro vpeljana in vzdržuje žerjave po svojih najboljših močeh, moram reči, da fantje niso primerno stimulirani za svoje delo. Osebni prispevek proizvodnih delavcev je ustreznejši kot pri vzdrževalcih. Menim, da bi m®' ral biti naš OP bolj odvisen od tv' zultatov proizvodnih tozdov, za ki' tere delamo. Nekateri menijo, da bi bilo pr1'.’1 ko bi tudi delo vzdrževalcev nornu" rali. To se mi zdi skoraj nemogoča čeprav bi norme verjetno pozitivno vplivale na produktivnost. Vsekakor pa bi bilo treba stimulacijo vzdrže-valcev in njihovih delovodij prime1'" no rešiti. Na žalost je pa tako, d* dokler naprave delajo, vzdrževalce'' nihče ne vidi, ko pa nastane okvara morajo biti takoj na mestu, ne glede na to, v kakšnih razmerah morajo delati.« »DELAMO V TEŽKEM OKOLJU« Žerjavovodji so pod dvojnim potiskom. Proizvodnja jih sili, da hiti)0 z delom in pravočasno dostavljalo material, kamor je treba, vzdrževale pa jih opozarjajo, naj čuvajo napra' ve, da ne bodo prehitro odpovedale-Na sredi so oni, ljudje s svojimi tat' ličnimi zmožnostmi in delovno Za' vestjo. Anton Šprah, žerjavovodja v čistilnici Valjarne, se zaveda, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Anton Šprah »Dela je toliko, da ne moremo PZ1 žiti na tehnološke predpise. Ko ®' prenašali samo toliko materiala, k®1 je predpisano, bi naredili premal®’ Okvare so zaradi velikih obremeni tev seveda pogostejše, toda vse tu®1 ne nastanejo samo zaradi preobrernf njenosti. Žerjavi v Valjarni so večinoma stari in marsikateri odpove zaradi dotrajanosti. Več dvigovanja in prenašanja to*' teriala imamo predvsem zato, ker P moramo večkrat prelagati, ko išČef®® želene kvalitete med velikimi količi' nami nekorektnih zalog. Ko bi ime na zalogi samo jeklo ustreznih kak®' vosti, bi bilo precej manj dela za žet' jave in žerjavovodje. Vzdrževalci nam očitajo, da žefjz' ve preslabo vzdržujemo. Marsikdo >z med nas ima najbrž res malomaf®11 odnos do tega, zase pa lahko reČe®j| da žerjav dokaj redno mažem. Včasi1’ pa se zgodi, da ne utegnem iti P.° mast, zato bi bilo prav, ko bi bil k®l| posebej zadolžen, da bi mast prina>a k žerjavom. Mnogi vidijo naše napake in česa ne naredimo, nihče pa ni poz°, ren na to, v kakih razmerah žerj*^ vodji delamo. Zerjavne kabine so višini, kjer je veliko prahu in Pr. vsem poleti tudi zelo velika vroči®. V nekaterih kabinah so vgrajene k.1 matske naprave, toda vse ne deluj®' v redu. Naprava v moji kabini je v^£ likokrat pokvarjena, montirana P3 na takem mestu, da mi piha nujnost v glavo, zato je ne morem i®1* vklopljene, če hočem ostati Delati na vročini 60, 70“ C pa tudi ni «hko. yv.^*r.u|i problem žerjavovodij so za-lCltl}i čevlji. Nositi bi morali take s pvinsko kapico, vendar jih v kabi-ni nj mogoče imeti na nogah, ker so Prevroči in pretežki. Ne vem, zakaj nam ne dajo lažjih, npr. takih, kot imajo elektrikarji. Zdi se mi brez Pomena, da nam dajejo čevlje, ki jih delu ne moremo uporabljati.« »KLIMATSKE NAPRAVE SO VGRAJENE POSKUSNO« Stvar je dobro osvetljevati 7. več ti. Drugo plat problematike kli-niatskih naprav v žerjavnih kabinah nam je osvetlil vzdrževalec teh na-Ptav v tozdu ETS Alojz Mager. “Klimatske naprave za žerjave, ki piajo na najtežjih mestih v Kovačnici, Jeklarni in Valjarni, smo že pred etl uvozili. Te naprave so namensko 8rajene za žerjave, in z njimi nima-010 težav. Pozneje so želeli imeti klimatske naprave tudi v drugih žerja-v'h, ki se premikajo sicer na manj izpostavljenih mestih, vendar so delovno razmere tudi tam težke. Uvoziti ni bilo več mogoče, zato je Va-isrna kupila tri sobne klimatske na-Prave pri El Niš. Ker niso izdelane *a take delovne razmere in okolje, v jtakrsnih morajo delati pri nas, je nji-°Va vzdržljivost zelo zmanjšana. Te naPrave je težko popravljati, ker so ttiontirane zunaj kabine, na višini, ra-en tega je zanje težko dobiti rezer-ne dele. Tovarna nam jih ne pošlje, ar pa damo popravljat njihovemu orvisu v Ljubljano, ne dobimo na- Alojz Mager V kabinah prvotno klimatske na-raye niso bile predvidene. Zato je j^di težko najti prostor za montažo. ij/'r ne smejo zakrivati razgleda, smo montirali v zgornjem delu kakija ■ Zaradi pihanja v glavo se še no-žerjavovodja ni pritožil. Pihati ^.u more le, kadar stoji, lahko pa tu-.l °brne žaluzije navzgor in preusme-Pihanje. kislim, da je glavni problem teh v P.rav v tem, ker so pogosto v ok-Nekaj bi k njihovi učinkovito-*. lahko prispevali žerjavovodji sa-* !’ .i50, bi redno čistili filtre. Če pa j ?Pmi niso zadovoljni in če bodo tuH'1Za^’ n‘so v redu, jih lahko n 1 °dstranimo, saj so te klimatske De ave' ° katerih govorimo, vgraje- l. *amo poskusno. Vprašanje pa je, aJ bomo dobili boljše.« »NORMATIVE JE TREBA UREDITI« *> Potpan° ,e’ imai° 'iuclie enakih Klicev v različnih delovnih organi-Cl,ah Zelo različne osebne dohodke. Manj pa vemo, da so ponekod precejšnje razlike tudi med enakimi deli v različnih tozdih ene delovne organizacije. V Železarni Ravne npr. med talilci pri visoko frekvenčnih pečeh v Jeklolivarni in Jeklarni. Štefan Vidovič, talilec pri VF peči v livarni posebne litine, je to opazil že pred leti. Štefan Vidovič »Kot pomočnik topilca v Jeklarni sem zaslužil več kot samostojni topilec v minilivarni. Včasih so bile razlike bolj stalne, za sedanjo vrednost 15.000 do 20.000 din, zdaj, ko imajo v Jeklarni drugačen sistem stimulacije, pa bolj nihajo. Dejstvo je, da v Jeklarni za enako oziroma manj intenzivno delo, kot je naše, zaslužijo več kot mi. Naša peč je bolj hitra, hitreje tali kot njihove, zato naredimo štiri do pet šarž v izmeni, oni pa le po tri; razen tega posnemamo žlindro, lijemo pa v majhne ponovce, zaradi česar smo še bolj izpostavljeni vročini kot oni. Okolje je pri nas enako ali še slabše kot pri njih. Vemo, da več kot 7. okolje.ne moremo imeti, zaradi večjega fizičnega napora in intenzivnosti dela pa bi nam morali priznati višjo grupo. To so nam obljubili že, ko smo začeli delati v novi minilivarni, pa do zdaj še ni bilo nič. Razen tega, da je delo pri nas intenzivnejše kot v Jeklarni, mi tudi po kvalifikaciji ne zaostajamo; s sodelavcem imava triletno metalurško šolo, pri njih prevladuje dveletna. Na slabšem smo glede OD zato, ker delamo na dve, zadnji čas pa zaradi pomanjkanja naročil samo na eno izmeno, pri doseganju norme smo vezani tudi na trak, predvsem pa pri nas niso urejeni normativi. V Jeklarni lahko z dodatkom za kakovost tudi za 60% presežejo normo, mi pa ne pridemo čez 15 ali 20%, pa če še tako dobro delamo. Menim, da bi morali opraviti meritve ter nam glede na večji telesni napor priznati višjo grupo, normiranje pa naj bo dosledno, ustrezno delu.« »DELOVNA SKUPINA JE PRAVO MESTO INFORMIRANJA« Da ne bo kdo rekel, da pometamo samo pred tujimi pragovi, smo se tokrat ozrli tudi v lastno hišo. Pomagala nam je Tatjana Kostanjevec, receptorka na upravi. »Menim, da je informiranje v železarni tako vsestransko, da je vsak, kdor hoče, lahko dobro obveščen. Imamo glasilo Informativni fužinar, Novice, Vestnik delovnih skupin, izhajajo strokovna gradiva, informacije dobimo tudi na sestankih kot delegati ali člani delovnih skupin. Prav delovna skupina bi po mojem morala biti kraj, kjer bi se delavci lahko Za senčno črto informirali o vsem, kar jih zanima, in skupno reševali probleme. Tudi sama sem vodja delovne skupine. Zberemo se vedno, kadar se nam zdi potrebno in ne le tedaj, ko moramo obravnavati kakšna gradiva. Na se- Tatjana Kostanjevec Stankih se pogovarjamo odkrito in tudi vedno razčistimo nejasnosti. Mislim, da z delovno skupino, v kateri si ljudje ne upajo vprašati vsega, kar jih zanima in žuli, nekaj nf v redu. Prav iz takih skupin po moje izvira veliko vprašanj za rubriko Novic Klici na št. 304. Nekatera vprašanja so tam res taka, da bi jih morali rešiti na delovnih skupinah ali na delovnih mestih, kjer spraševalci delajo. Nesmiselno se mi zdi tudi, da se tisti, ki sprašujejo, ne predstavijo. Občutek imam, da nekateri kličejo nalašč, sprašujejo neumnosti in se potem smejijo. Veliko vprašanj se tudi ponavlja. Res pa je, da je ta rubrika med ljudmi priljubljena, kakor tudi celotne Novice. Tudi jaz jih rada berem, predvsem novice iz tozdov in obvestila o prireditvah pa o letovanjih in podobnem. Tega bi si želela še več, tudi na račun klicev na št. 304.« »USPEH NAS JE VZPODBUDIL« O dejavnosti mladinske organizacije v železarni navadno bolj malo govorimo. Njihove akcije nas, starejših, ne zanimajo. Tokrat pa je drugače. Mladina tozda SGV je pripravila nekaj za druge. Kaj, nam je po- vedal predsednik osnovne organizacije Bojan Proje. »Organizirali smo kulturni večer v Titovem domu na Ravnah. Na njem so nastopile skupine, v katerih sodelujejo delavci našega tozda, npr. skupina ravenskega pihalnega orkestra, moški pevski zbor Fužinar, ansambel Koroški jeklarji. Povabili smo tudi popevkarsko družino Peter in KUD Bratstvo, ki je sodelovalo z recitalom in s plesom folklorne skupine. Od povabljenih le Pastirčki z ja-vorniške osnovne šole niso sodelovali, ker so morali ravno tisti dan, 7. junija, nastopiti na republiškem srečanju otroških folklornih skupin v Ljubljani. Bojan Proje Večer je uspel. Zal nam je, da dvorana ni bila povsem polna. Potrudili smo se z organiziranjem nastopajočih, pri čemer ima veliko zaslug sodelavka iz Računovodstva Marta Vrenčur, očitno pa imamo še premalo izkušenj s pridobivanjem občinstva. Nekaj smo si jih zdaj že pridobili in upam, da prihodnjič ne bomo ponavljali napak, ki smo jih delali sedaj. Uspeh nas je spodbudil, da to gotovo ne bo ostala naša zadnja tovrstna akcija, še posebno, ker nas navdaja tudi prijetna zavest, da smo storili nekaj dobrega. Izkupiček smo namreč poklonili starostnikom v Čr-nečah. Da smo ga lahko, so nam omogočili vsi nastopajoči, saj so se odrekli honorarju, in KUD Prežihov Vo-ranc, ki nam ni zaračunalo dvorane. Denarno nam je pomagala tudi naša osnovna organizacija sindikata. Vsem hvala.« Mojca Potočnik POŽARNA OGROŽENOST NARAVNEGA OKOLJA NAS SKRBI Na posvetovanju o požarni ogroženosti v človekovem naravnem okolju v Izoli so udeleženci ugotovili, da je iz leta v leto več požarov in s tem v zvezi tudi večja gospodarska škoda. Tako je bilo v letu 1984 prijavljenih kar 1684 požarov, in to 64 več, kot jih je bilo v letu 1983. Tudi neposredna škoda se je povečala od 399 milijonov leta 1983 na 966 milijonov v minulem letu. Podrobna analiza števila posameznih požarov opozarja, da je 263-krat gorelo na livadah, 128-krat v gozdovih, 54-krat na smetiščih, 45-krat grmičevje, 12-krat sadovnjaki in vinogradi, 7-krat žitarice, itn. Strokovnjaki poudarjajo, da je bila v preteklem letu požarom v človekovem naravnem okolju posvečena enaka skrb, pa kljub temu beležimo njihovo porast tudi v gozdovih. Aktivnosti za preprečevanje požarov v človekovem naravnem okolju ne smejo oslabeti. Dogodki v minulem letu nas opozarjajo, da moramo na tem področju storiti več v preventivnem smislu, da bo požarov vedno manj. Vse prepogoste so še zmeraj napake, ko človek v želji po urejanju svojih zemljišč še vedno zažiga odpadlo rastlinje in zaradi nepazljivosti ali preziranja nevarnosti zaneti požar. Občani so še vedno premalo poučeni o nevarnostih in posledicah sežiganja rastlinskih odpadkov na prostem. Na letošnjem posvetovanju so bili med drugim sprejeti nekateri sklepi o varovanju človekovega okolja, katere naj bi v prihodnje vsak dosledno upošteval. Omenimo le nekatere. Pri izdelavi ocene požarne ogroženosti je treba upoštevati požarno ogroženost gozdov in analizirati ukrepe, organiziranost in pripravljenost operativnih gasilcev. Zagotoviti je treba možnost za načrtno in organizirano delovanje, opozarjanje in obveščanje ter ugotavljanje povečane nevarnosti za nastanek požarov v gozdovih. Povečati je treba skrb pri usposabljanju delovnih ljudi in občanov za preprečevanje požarov v človekovem naravnem okolju in jih usposabljati za učinkovito gašenje takih požarov. Človekovo naravno okolje, predvsem vloga gozdov v njem, predstavlja enega od osnovnih pogojev za zdravo življenje, hkrati pa nam je gozd neprecenljivo družbeno bogastvo, ki zagotavlja delo množici delovnih ljudi. Zato moramo storiti vse, da bomo uspeli zmanjšati število požarov in škode, ki so njihova posledica. Svet za požarno varnost v SOZD Slovenske železarne ŽELEZARJI DELEGATI ŽE POČITNIŠKO VZDUŠJE? Čeprav štiri konference delegacij v železarni do 25. 6. še niso bile, se je dalo po zapisnikih drugih šestih v juniju soditi, da je že pred dopusti zavladalo v delu delegatov počitniško vzdušje. Po besedah tov. Slavka Rosca pa ne le v delu konference, ampak tudi delegacij po tozdih in delovnih skupnostih. Najprej se to kaže po številu prisotnih in odsotnih delegatov. Tako jih je na konferenci SPIZ manjkalo kar 13, na konferencah delegacij za otroško varstvo in zbor združenega dela po 10, za zdravstveno varstvo in PORS 03 po 9 in na konferenci delegacij za zaposlovanje 8. Sicer udeležba tudi drugekrati ni boljša, a to je samo znamenje, da je nekje pot med bazo in konferenco delegacij pretrgana, kaj šele med bazo in skupščino. Možno je dvoje: — delegata izbere delegacija, a se konference ne udeleži, kar je skrajno neodgovorno; — ker delegacija v tozdu ali delovni skupnosti ni sklepčna, vzame delegat tudi svojo nalogo, da mora na konferenco, neresno, in na sejo enostavno ne gre. Tretje so seveda opravičene odsotnosti, ki pa so med temi brez razloga le redke. Drugo znamenje sestajanja delegacij zaradi sestajanja so pripombe, stališča in sklepi konferenc delegacij na posamezne točke dnevnih redov. V vseh šestih obravnavanih zapisnikih piše »K točki 1«; »Konferenca delegacij nima pripomb na zapisnik zadnje seje«, pri dveh pa še »prav tako ne na posredovane odgovore«. Druga točka istega dnevnega reda za vse konference je »Uskladitev pripomb in stališč delegacij na gradivo za skupščino (zbor)«. Tri konference niso imele pripomb, konferenca delegacij za otroško varstvo se je odločila za »3. varianto v programu skupnih planov SaS o temeljih plana OSOV Ravne na Koroškem za obdobje 1986/90«, nekaj več pripomb sta izoblikovali le konferenci delegacij za zdravstveno varstvo in za zaposlovanje. Tako je prva menila, da je SaS o spremembah in dopolnitvah SaS o uresničevanju zdravstvenega varstva sprejemljiv, vendar pa ga je treba nekoliko dopolniti. Konferenca delegacij za zaposlovanje je edina oblikovala pripombe in stališča, kot je treba, da se vidi v njih kritični in hkrati ustvarjalni pristop. Opozorila je, da »iz 3. sklepa 4. seje skupščine ni razvidno, kdo je za- dolžen za realizacijo pobude o ustanovitvi društva kadrovskih delavcev in kdaj naj bi bila realizirana« in da je »gradivo za 5. točko slabo pripravljeno«. Imela je še nekaj konkretnih predlogov: štipendije naj se valorizirajo vsake tri mesece, razpon med točkami na štipendijski lestvici naj bi bil večji, razmerje za študente in učence isto, lestvico je treba dopolniti tako, da prejme štipendist za nezadostni uspeh z eno ali dvema negativnima ocenama 80 točk manj kot za zadostni uspeh, za tri ali več nezadostnih pa se mu štipendija začasno ukine. Zanimiv je tudi pregled 3. točke dnevnega reda, ko konference določajo delegate za skupščino oz. zbore. Vedno so izbrani delegati tistih tozdov, ki so na konferenci. Je strah pred konferencami tudi v tem? Nekaj več živahnosti spet izražajo delegatska vprašanja in pobude, vendar so v glavnem zelo malenkostna in že zlajnana. Tako so delegati za zdravstveno varstvo npr. z imenom, priimkom in uro natančno izpostavili neki osebni problem, spet pa so delegati SPIZ zahtevali, da mora center v prihodnje zagotoviti mnenje strokovne službe že hkra- ti z gradivom. Na slabšo presk1' bo s kruhom so opozorili dde' gati konference delegacij za zb01 združenega dela, in predlagali, bi NAMA zgradila manjše trg0' vine po naseljih (npr. Javor' nik II.). Konferenco delegacij PoRS 03 je zanimalo, ali J® TOZD Kopa Tovarne meril Sl°' venj Gradec vključen v PoRS To bi bilo iz šestih zadnjih za' pisnikov konferenc delegacij železarni vse. Če ne gre za poči1' niško vzdušje, tem slabše. Sicer pa o delegatskem mrtvi*^ že dolgo govorimo in se tudi Prl' pravljamo na temeljito analiz0’ po njej pa na ukrepanje. H. MerkaČ DEFINICIJI Napredek je zmaga smeha r>a^ dogmo. Decasseres * Definicija uspeha: A=X+^ + Z' Mr A = uspeh, X = delo, Y = P0^ tek, Z = molk. Einstein Dele novih bunkerjev za pesek so mogli v livarno spraviti le skoz' streho J glasilo mladih delavcev železarne ravne VI s »Mladi fužlnar. izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Saša Meško, Irma Fajmut, Barbara Sušnik Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja* se znova rodili, ko smo prišli v topla zavetja bratov iz Varvarina, Čačka, Probi-štipa,« je poudaril tovariš Pavel. Vsi smo vedeli, kaj pomeni biti pobratim in prijatelj, o pobratenju in prijateljstvu med Ravnami in drugimi občinami po vsej državi pa smo tudi že dosti slišali od starejših tovarišev. Korenine prijateljstva so pognale v dnevih vojne, njegovo večno deblo pa danes varujemo vsi skupaj. Kilometri so ostajali za nami, nato kratek odmor za osvežitev, pa spet potovanje. Ko smo se vozili skozi mesta, vasi, žitna polja, gozdove in ravnine, ko smo se vozili po asfaltnih cestah, smo uživali in ponosno zapisovali v beležke še kakšne podrobnosti o lepotah naše države, ki jih dotlej nismo poznali. Pa znova pesem ... Lepa je ta dežela, meni naj dražja ... Tako smo s pesmijo in veseljem prispeli v Beo-čin v ravninskem Sremu. Tam so nas prijateljsko pričakali naši stari, sedanji in prihodnji prijatelji. (Se nadaljuje) Borde Radovič Priloga informativnega fužinarja '00.000 žrtev. Če vse to vemo, moramo Var°vati in negovati pridobitve NOV kot največje bogastvo, ki so ga pridobili naši narodi in narodnosti med NOV — brat-stvo in enotnost. Mlada generacija se tega zaveda, in to v. delom tudi dokazuje, ,s tem da se anga-*lra na vseh področjih družbenega, gospo-arskega, športnega in kulturnega življenja. V naši samoupravni skupnosti ni delavnosti, kjer mlada generacija s pomočjo vseh drugih struktur v družbi ne bi bila M j učena. To je dokaz, da ostajamo zve-S*1 poti, ki smo jo isami sebi ustvarjali, Poti, ki nam jo je trasiral tovariš Tito. v Nimam namena dosti govoriti o tem, s cim vse se mlada generacija dokazuje. °krat bom pisal le o enem, prijetnem, Prijateljskem in bratskem druženju mladi-in borcev Jugoslavije v Probištipu v Makedoniji, o druženju s skupnim jnienom Bratstvo — enotnost ’85. To so Ua srečanja predstavnikov mladine in orcev iz 12 pobratenih in prijateljskih Poin iz vse Jugoslavije, č tem je težko pisati na omejenem pro-oru, če bi hotel povedati vse. To je bilo eba doživeti in videti, in mislim, da ga J> ki ne bi rekel, da je bilo idealno, v po-P°mosti dobro na vsakem koraku od Ra-ven do Probištipa in nazaj. Zato pojdimo po vrsti. V četrtek, 6. ju-'la, zjutraj je krenilo na pot tovarištva, hjateljstva, bratstva in enotnosti 50 redstavnikov občine Ravne na Koroškem, , a Potovanje proti Probištipu. Mladina, Sprejem v j^rci in predstavniki drugih DPO naše Probištipu cine so začeli svoje druženje. Takoj se 6 videlo, da bo to prijetno potovanje. Na globusu je zadonela pesem, vsi obrazi so 'k nasmejani in veseli. Dobro razpolože- nje je dopolnila tudi kakšna šala. In ne sa- ° f° — dosti koristnega, posebno za nas ^ ade, smo lahko slišali. Predstavnik ZZB 0 ^ tovariš Pavel Cesar nam je govoril , v°jnem in povojnem življenju, pripovedni je> kako je bilo davnega leta 1941, Q° so jih Nemci pregnali od domačega ^Snjiš5a proti Srbiji fin Makedoniji. »Res '^ri° zapustili svoje domove, toda našli smo rk§e, prav tako domače. Kakor da smo Med novinarskimi Mladi fužinar Iz sivih oblakov je rahlo rosilo in čisto nič ni kazalo, da se bo vreme izboljšalo, ko smo se odpravljali na pot proti Ptuju. Vseeno pa je bilo vzdušje takšno, da ni bilo nikomur mar, kakšen dan se bo obetal. Vsak je bil z mislimi na tekmovanju, si razporejal in iskal najboljše variante za dober ulov. Skratka, vsi smo upali na najboljše. Aktiv novinarjev Ptuj je tudi tokrat pripravil tradicionalno tekmovanje v lovu rib s plovcem za slovenske novinarje ter tiste, ki delajo na področju informacijskega sistema. Tako so se na tem tekmovanju, tokrat že desetič zapovrstjo, zbrali obrežju. K temu je pripomogla tudi trema, kajti še nikoli ni videla na enem mestu zbrane tolikšne množice novinarskih račk. V dveurnem tekmovanju potem nisi slišal ničesar drugega kot bodrenje, tudi rib, da bi bolje prijemale in dež ni niti za hip prenehal. Ribe pa so prijemale enkrat bolj, drugič manj vse tja do številke štirideset, kolikor je bilo tekmovalcev. Po zaključenem tekmovanju pa je stroga ribiška komisija hodila s tehtnico od tekmovalca do tekmovalca ter tehtala (pri nekaterih tudi skromen ulov). Zanimiva je bila razglasitev oziroma izid tekmovanja. Prehodni pokal in prvo mesto Z ribičijade v Tricu Štruc, Delo, in tretja Majda Gozdnik, R®' dio-tednik Ptuj. Večina udeležencev se je po tekmovanju udeležila še ribiške noči, ki je trajala zelo dolgo in preden smo se dokončno poslovi' li, smo si še zaklicali: »Na svidenje do naslednjega leta, ko se bomo ponovno sre-čali na tem našem tekmovanju!« In tudi Korošci smo odhajali iz Ptuja z mislijo ter željo, da bomo prihodnje leto posegli še po kakšnem mestu više. Silvo Jaš OD TU IN TAM Na Jesenicah poteka delovna akcija republiškega značaja »Jesenice ’85«. 180 brigadirjev iz različnih krajev Jugoslavije dela na projektu nove jeklarne. Dela potekajo pri izgradnji vodovoda in telefonskega omrežja-Zanimivost je morda še ta, da letos prvič na akciji sodeluje brigada mladih iz Slovenskih železarn, ki šteje 50 brigadirjev (iz železarne Ravne je v njej 19 brigadirjev). Pokazalo se je, da je tovrstna oblika organiziranja zelo dobra, in če se bodo pokazale potrebe, te pa nedvomno so, bo ta brigada sodelovala tud* prihodnje leto na kakšni akciji v sklopu Slovenskih železarn. Več o akciji Jesenice pa v prihodnji številki Mladega fužinarja. * * * »Mladost ni prednost, tudi naš čas zahteva junake«, je dejala predsednica ZSMJ Silvija Zugič-Rijavec na zaključni prireditvi ob dnevu mladosti v Beogradu. Omenila je, da bit1 mlad danes ni prednost. Mladi nismo zadovoljni s svojim položajem, a smo bolj mal° naredili, da bi ga spremenili. Kljub vsemu 3e naše življenjsko izhodišče socialistična samoupravna ideja, prevladujoča in splošno sprejeta — predvsem z razredno utemeljenim bojem, v katerem prenašamo tegobe življenj3 s prepričanjem, da bo v družbi razvitega samoupravljanja bolje kot kjerkoli drugje. Naši vrstniki so svoj čas preživeli sebe, ker so znali biti pogumni do smrti. Na srečo takš®3 pogum danes ni potreben, toda če nočemo, da bi nas življenje ponižalo, tudi naš čas zahteva svoje junake: junake dela in samoupravljanja. Na zaključni slovesnosti se je zbralo okrog 50.000 mladih iz domala vse Jugoslavije, potem pa je sledil na trgu Marxa k1 Engelsa tradicionalni majski rokovski koncert, kjer so sodelovale številne skupine od Atomskega skloništa, Leba i soli, do Tunel® in Zabranjenega pušenja. »Bilo je lepo in nepozabno,« so dejali tud1 mladi Korošci, ki so se udeležili zaključn® proslave v Beogradu. * * * Ali že veste, kam na počitnice? Ne? Verjetno se boste mnogi odpravili na morje m* v planine. Mnogi pa boste vendarle ostali doma in se morali zadovloljiti s kinom ali kopališčem. Center za klubsko dejavnost pri ZSMS vam je pripravil zanimiv poletni Pa' ket najrazličnejših zabav v Ptujskih toplicah-Vsem udeležencem se bodo predstavile različne glasbene skupine, recitatorji, pred vajah se bodo filmi in videoprodukcije. Če ima^ morda šotor in še prevozno sredstvo povrh3' se boste prav gotovo odpeljali oziroma 3° mahnili proti Ptuju. Če vas naštete prireditve ne bodo preveč pritegnile, vam vseeno ne h® dolg čas. Na razpolago so številna športu® igrišča, diskoteke in še kaj. Skratka, v okvir® poletnih srečanj kot osrednji manifestativ®1 obliki ob Mednarodnem letu mladih bo celot' ni spored obsegal izobraževalne, kulturne-športne in zabavne prireditve, trajal pa b° vse do konca julija in v tem terminu se bod® predstavili tudi mirovniki, ekologi, ŠKUC. kar je tudi zanimivo: tabor bodo obiskali brigadirji zvezne delovne akcije Slovenske gorice, ki imajo pripravljen kratek progra33 Skratka, vsem udeležencem se obeta velik® zabave in prijetnih trenutkov. k novinarji iz skoraj vse Slovenije, zastopana pa so bila še uredništva večjih radijskih, televizijskih in časopisnih hiš. Sobota je resnično posrečen dan in tudi datum. To je pač prost dan, tudi ribe raje prijemajo ob takšnih dnevih, ker ni polna luna, skratka, pogoji za ribolov so bili idealni. Potem pa se je začelo čisto zares oziroma naj bi se. Izredno prisrčno srečanje in sprejem so pripravili gostoljubni domačini pred začetkom tekmovanja. Tekmovalci in udeleženci so morali preizkusiti vrsto značilnih prekmurskih specialitet, preden so odšli na tekmovanje (nekaj teh dobrot smo prihranili tudi za ribice), pa tudi pravkar obnovljena ribiška gostilna v Ptuju je na marsikoga naredila izjemen vtis. Ptujska ribiška družina praznuje letos 35-letnico obstoja in tradicionalno dobro sodelovanje med njo in aktivom ptujskih novinarjev se vidno odraža vsa ta leta. Tako je tudi tokratno tekmovanje potekalo v prazničnem vzdušju. Preden napišemo kaj več o tekmovanju, morda še zanimivost. Ekipa, ki je bila letos na tekmovanju, je prvič zastopala Informativni fužinar oziroma še natančneje Rado Brezovnik, Branko Po-gorevčnik in Silvo Jaš so tekmovali za »Mladi fužinar«. Tudi o rezultatih boste lahko kaj več izvedeli v nadaljevanju zapisa. Ob ribniku Tržeč v neposredni bližini Ptuja se je torej tekmovanje začelo, met race v vodo je to potrdil, kajti račka je novinarski simbol. Seveda pa ji voda ni najbolj ugajala in je venomer silila k Lepotica je ponovno osvojila ekipa Dnevnika Ljubljana, drugo mesto je pripadlo Radio-ted-nik Ptuj in tretje ekipi Mladega fužinarja. Med posamezniki je bil najboljši Rado Brezovniik, Mladi fužinar, drugi Mitja Ciuha, Dnevnik in tretji Ivo Cijani, Radio-ted-nik Ptuj. Pri račkah se je najbolje odrezala Milena Ule, Dnevnik, druga je bila Majda Srečanje srednješolcev v Slovenj Gradcu 2e petič zapovrstjo je ŠC Edvarda Kardelja “ Sodelovanju z MS ZSMS za Koroško prire-srečanje mladih srednješolcev. Na njem e vsako leto zberejo mladi iz vse Slovenije n razpravljajo o težavah, ki nas težijo, pa udi o uspehih. Namen teh srečanj je, da se ■U^di med seboj spoznamo, izmenjamo izkušale, se pogovorimo, in poveselimo, pa tudi, da 86 Pomenimo o problemih izobraževanja. Delo je potekalo ob štirih okroglih mizah, a katerih smo se pogovarjali o ustvarjalno-11 učencev v šoli in izven nje. Človekova stvarjalnost je namreč najpomembnejša sila, 1 vpliva na razvoj družbe, hkrati pa je tudi Pomemben dejavnik za čim večjo humaniza-c‘io družbe. Od učencev se ne more zahtevati, da bi bili stvarjalni, če so v šoli le pasiven objekt, Prejemnik določenega znanja po točno dolo-enih učnih načrtih, ki so po eni strani pogo-to neustrezno sestavljeni, po drugi strani pa udi prenatrpani s snovjo, ki jo moramo ob-ezno predelati. In kako naj tudi bomo us-Varjalni, če nimamo vseh pogojev in ne možnosti, da bi razvijali svoje sposobnosti, aktiv-o Pridobivali znanje in si oblikovali vredno-e samoupravnega socializma že z načinom 'vljenja in dela v šoli? Torej je nujno, da “Oenec postane subjekt vzgojnoizobraževalne-ut pr?cesa> njegov glavni soustvarjalec. Da bi , enci igrali aktivno vlogo v šolah in bi bila kvaliteta dela večja, je .potrebna večja osve-, enost, zavest in zrelost nas samih in tudi Učiteljev. , Na okroglih jnizah smo razpravljali o konkretnih problemih izobraževanja v srednjih plah. Na plenarnem delu so vsi štirje pred-tavniki okroglih miz sestavili naslednje Hotne zahteve po spremembah: v' Zahteva se zbor delegatov, učiteljev in Ppencev za sestavo novih programov in pre-gled starih. OTP (osnove tehnike in proizvodnje) se Ukine, odvisno od posameznih usmeritev. Živimo v času, ko se naša družba v svojem Uiamičnem družbenoekonomskem in materinem razvoju srečuje z velikimi težavami, gospodarski položaj v naši državi je zelo tepk- Produktivnost dela upada, izvoz se ?Hpnjšuje, nagla rast cen in inflacija vedno °ij ogrožata življenjsko raven delovnih lju- — Snov se ne sme ponavljati pri več predmetih. Fond ur se zmanjša. Tudi učitelji morajo sami izločati iz učnih načrtov tisto, kar ni potrebno. — Tuj jezik naj se uvede že v 1. razredu OŠ. Potreba po znanju več tujih jezikov je vedno večja. Povečanje števila ur tujega jezika in uvedba več tujih jezikov v srednje izobraževanje. — Potrebnih je več strokovno usposobljenih ljudi za praktično delo in delovno prakso, pa tudi večja finančna sredstva. — Ukinitve delovne prakse v 1. letniku. — Knjige morajo biti napisane v slovenskem jeziku, brez tujk in srbohrvaških med-govorov. — Premalo je pozitivne motivacije in premajhna je zavest učencev, da bi bili bolj ustvarjalni. — Izboljšati je treba predavanja pedagoškega kadra. — Ocenjevanje ni realno, uvedba ameriškega sistema ocenjevanja. — Predlog za organizacijo problemske konference. — Pregled uresničitve sprejetih sklepov. Vsi predlogi so bili potrjeni in sprejeti na sestanku v Ljubljani skupaj s strokovnjaki. Na plenarnem delu je bilo postavljenih mnogo konkretnih vprašanj, na katera pa tov. Zorič iz republiškega komiteja za šolstvo ni znal odgovoriti. Tov. Vika Potočnik z RK ZSMS nam je mnogo pomagala iz slepe ulice. Obema se prav lepo zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč pri razrešitvi problemov, ki nas mlade težijo iz leta v leto bolj. Problemi se seveda ne bodo razrešili sami od sebe, morali jih bomo sami. Na svidenje torej vsem srednješolcem Slovenije do našega prihodnjega srečanja. Tatjana Krebl di. Naraščajoča brezposelnost, razkorak med izobraženim profilom kadrov in potrebami združenega dela, problemi pri reševanju stanovanjskih vprašanj mladih pa so naša vsakdanjost že nekaj let. Mladi smo upravičeno nezadovoljni in zaskrbljeni zaradi položaja v svetu in poslabšanja skoraj na vseh področjih mednarodnega življenja. Kako tudi ne bi bili? Namesto da bi se naglo reševala eksistencialna vprašanja človeštva, kot so lakota, uboštvo in nerazvitost, smo priče krize napetosti in oboroževalne tekme, ki jo vodijo velike sile in bloki, ko tekmujejo za interesne sfere. Vedno več je vojaških intervencij, nastajajo nove vojne in razplamtevajo se krizna žarišča. Kadar takole s svojo mladostno kritičnostjo razmišljam o ovirah, pred katere sem postavljena, se čutim nemočna. Res je, da mladi živimo svobodno in bi nam -'to lahko upravičeno zavidali kjerkoli na svetu, pa vendar smo mladi spričo današnjih razmer velikokrat nezadovoljni. Res je pravica mladih, da lahko pri oblikovanju družbe sodelujemo, da imamo možnost stvari spreminjati, odločati o njih, toda te pravice in možnosti velikokrat ne moremo uveljaviti, kot bi hoteli sami. Če pošteno razmislimo, si moramo vendarle priznati, da na splošno vsi mladi dobro živimo, da smo veliko stvari dobili »na krožniku« in se pri tem ni bilo treba veliko truditi. Potemtakem se zdi razumljivo, da začutimo neki širši družbeni problem šele takrat, ko nas neposredno prizadene, prej pa ne. Res je, da je večina mladih pasivna, nekritična in da pri tem ostaja le peščica tistih, ki so družbeno dejavni. Če vse delo ostaja na ramenih te peščice, potem je razumljivo, da postane vse skupaj forumsko. Mladi vsekakor moramo izhajati iz tega, da so problemi družbe tudi naši problemi. Zapleten in neugoden gospodarski položaj se kaže neposredno v gmotnem in socialnem položaju vseh, tudi mladih. Dokler bodo obstajali tisti, ki si tudi v sedanji situaciji pridobivajo premoženje in bogastvo mimo dela, z malverzacijami in privatizacijo na škodo družbenega premoženja, s podkupovanjem in drugače, bo nezadovoljstvo mladih upravičeno. Mladi se upravičeno pritožujejo tudi nad »šolami za privilegirane«, saj smo mnenja, da je treba vsem mladim omogočiti enake pogoje za to, da po svojih umskih in delovnih sposobnostih izberejo šolanje, ne da bi pri tem na izbiro vplival njihov socialni položaj. Glede splošnega problema nezaposlenosti mladih, ob kritikah na prekomerne nadure, na prekomerno pogodbeno delo posameznih DO (kar odžira mladim delovna mesta), pa moramo mladi kljub vsemu biti dovolj samokritični in si priznati, da v vsem tem nismo brez krivde. Zunaj mest je veliko nezasedenih delovnih mest, mnogi mladi pa kratko malo nočejo delati na podeželju. Dejstvo, da je vedno več mladih delavcev in njihovih družin brez strehe nad glavo, pa še potrjuje, da mladi z zdajšnjim položajem ne moremo biti zadovoljni. Mladi se imamo za kaj boriti, danes še toliko bolj. Smo proti sebičnosti, karierizmu in tistim, ki grabijo zase, neupravičeno in brez velikega truda pridobivajo gmotno bogastvo, s katerim nočejo in ne morejo deliti usode delavskega razreda. Ne samo z apeliranjem na zavest mladih, ampak skupaj z odločno in brezkompromisno akcijo vseh družbenih subjektov, pri čemer prispevek mladinske organizacije ne sme in ne more biti več samo droben, mora organizacija mladih odločneje zahtevati boljše materialno vrednotenje in družbeno uveljavljanje proizvodnega dela, izboljšanje delovnih razmer, spremembo meril politike vpisa, socialnega položaja in si tako pridobivati avtoriteto, ki pa naj ne sloni na tistem, kar je že bilo sprejeto, ampak na tistem, kar še bo. Saša Trenutek počitka Mladi smo upravičeno ISKRE Vsakega človeka slejkoprej sreča pamet. Zal so to večinoma le bežna srečanja. Preden začnete iskati srečo, se pozanimajte, če jo je kdo izgubil. S prvo ljubeznijo je kot z gledališčem: reprize so bolj uspešne. JE MAR RES TAKO? Včeraj tega, kar doživljam danes, ni bilo. Zakaj? Tega si pravzaprav ne znam razložiti. Preteklost je minila, danes je samo danes in jutri bo nekoč sedanjost. Ali bom jutri drugačen človek, bolj zrel, bolj oblikovan? Kdo ve, kako bom živela jutri. Iskanje, smeh, solze in sanje, ki se ne morejo uresničiti. Med mladimi je svet drugačen, bolj pristen, bolj neposreden, bolj kritičen, a tudi bolj brezobziren. Med mladimi je toliko veselja, neučakanosti, energije, iskanja samega sebe, toliko raznolikosti, pestrosti. Lep je ta svet, toda nekoliko odmaknjen se mi zdi, nekoliko tuj tudi tukaj na mladinski delovni akciji. Doživljam ga kot nekaj pristnega, ne veselim se značk, nalepk, procentov na trasi, majic, oblačil. Je kot neka nova igra, ki mora živeti. Ne občutim čara, ki ga večini mladih prinaša brigadirska uniforma. Le kako bi občutila brigadirsko življenje, če bi prvikrat prišla na akcijo pred petnajstimi leti? Primerjave nimam. Čeprav tega življenja ne občutim pristno, ga sprejemam. Zakaj? Morda zato, ker je človek poleg žuželk najbolj prilagodljivo bitje na zemlji. Morda zato, da preživim nekaj poletnih tednov drugače, kot sem jih kdajkoli doslej. Morda zato, da živim med mladimi v svetu, ki se po letih odmika, a kljub izkušnjam, kljub dejstvu, da so mi 9. SREČANJE MLADIH TEHNIKOV SLOVENIJE — KORISTNO IN PRIJETNO Iz vse Slovenije so prišli na Ravne mladi tehniki in izumitelji. Tekmovali so v različnih panogah na obeh osnovnih šolah in na DTK. Tam so v bazenu spuščali ladijske modele. Delali so z orodjem klip-klap, sestavljali naprave iz Fischer tehnike in Mehanotehnike, spuščali avtomobilčke na električni pogon, rakete, tekmovali v poznavanju proizvodnega procesa... Vsak se je trudil, da bi dosegel čim boljše rezultate. Nekaj tekmovanj so opravili že prvi dan dopoldne, ob 18. uri pa so se zbrali v športni dvorani njihovi mentorji na svečani otvoritvi skupaj z gostitelji in predstavniki DPO. Na drsališču je bilo družabno srečanje — kresovanje, kjer so se gostje lahko pozabavali in si ogledali spretnosti ravenskih tabornikov. Potem so odšli s svojimi gostitelji na njihove domove, kjer so prespali. Naslednji nekatere stvari tuje, ostajam takšna, kot je mladi svet. Toda ko sprejemam nov žargon, nove vrednote, nove pesmi, jih nehote občutim z drugim žarom, z drugo resnico. Spoznavam in doživljam, da je delo mladinskih delovnih brigad nujno. Ne zato, ker se naši domovini ne obeta rožnata prihodnost, pač pa zaradi tega, ker se ravno na akcijah kuje prijateljstvo med mladimi, ki v veliki večini ne pozna narodnostnih in drugih pregrad. Prijateljstvo, ki ima svojo pravo vsebino in ni prazna beseda. Tu spoznaš sebe in druge, enako je cenjeno vsako družbeno koristno delo. Ne morem se namreč strinjati z mnenjem, ki sem ga nekje prebrala, da so delovne akcije preživela oblika dela mladih, ki ne vzpodbuja Ustvarjalnosti. Vsakdo ima možnosti, a koliko zna izbrati prave, je odvisno tudi od njega samega. V mladinsko delovno brigado sem prišla z mešanimi občutki, skoraj s strahom, brez velikih misli in besed. Sedaj lahko na vse tisto odgovorim preprosto: »Bilo je koristno in prijetno.« Vprašanje, kakšen bo moj jutri, pa še kar naprej ostaja uganka in skrivnost. Iskanje, smeh, solze in sanje, ki ne morejo postati stvarnost. Vera dan so nadaljevali s tekmovanji. Sledila je svečana razglasitev rezultatov. Prav gotovo bo vsem ostal v spominu tudi obisk Parka svobode in miru na Poljani. Korošci smo veseli, da smo bili prireditelji tako pomembnega srečanja. Zadovoljni pa smo z rezultati naših tekmovalcev, saj smo dosegli ekipno 3. mesto v republiki. VTISI S TEKMOVANJA Dinko Maučec in Tatjana Raner, osmošolca iz Murske Sobote, sta prikazala delovanje magnetnih sklopk in zavor. Ker sta se dobro pripravila, sta si želela uvrstitev med prve tri. črt Breskvar, OŠ Prule v Ljubljani: »Raketarstvo me že dolgo veseli, dosegam pa tudi kar dobre rezultate. Največ mi pomaga mentorica, večkrat pa so težave z materialom. Pričakujem dobro uvrstitev, na Ravnah mi je zelo všeč.« Varuška Janko Lupša, OŠ Edvarda Kardelja Ljub' ljana-Polje: »Za tekmovanje v proizvodne®5 procesu sem se prijavil, ker starša delata v Žito Ljubljana. Želel sem spoznati železarno; Čeprav nisem znal našteti vseh tozdov, 101 ni žal, da sem tekmoval.« Vlasta Zupanc iz Novega mesta: »Zelo sen1 vesela ogleda železarne, saj še nikoli niše®1 bila v tako veliki tovarni.« Novinarski krožek OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem NEKOČ BI RAD USPEL POGOVOR Z MLADENOM KLŠEJEM Z nami je mlad pevec Mladen Kušej, dom3 iz Mežice. Verjetno ste že slišali zanj, saj J® sodeloval na mnogih prireditvah, kot so: Ve' seli večer, Pop-rock Koroške in še bi lahKO naštevali. Mladen je dijak 4. letnika. »Kdaj si začel igrati?« . »Igram že kar precej let. Odkar sem zač® hoditi v glasbeno šolo, bo kmalu 6 let. C® takrat tudi pišem in skladam.« »Kakšne pesmi pišeš?« »Moje pesmi govorijo predvsem o ljubezu*j o ljudeh. Motive dobim po časopisih, radi® in televiziji. Ko vidim, kakšni so nekatef ljudje, me je kar groza. Včasih se sprašujem’ ali sploh imajo srce. Ker ne maram nasilja, si želim, da bi s, vsi ljudje ali vsaj mladina borila proti temu' »S čim se ukvarjaš v prostem času?« »V prostem času se pozimi drsam, smučam in igram hokej. Najraje pa seveda pišem lP pojem, saj je to moj najljubši konjiček.« »Kakšno glasbo najraje poslušaš?« »Poslušam vse vrste glasbo. Moderno glaS' bo, pop .. « »Kako, da si sc odločil za samostojno po^‘ »Samostojna pot zato, ker nisem pevec, ^ bi lahko dobro pel v kakšni skupini. Vend^ popolnoma sam nisem, saj se mi je priklj®' čil prijatelj Vojko Veršnik, ki odlično obvla® synthesiser. Tako mi nihče ne more očitaj da sem povzemal po drugih. Vse so m°l lastne skladbe.« »Katera je tvoja skrita želja?« . »Moja skrita želja je, da bi nekoč uspe^ Želim, da bi me občinstvo dobro sprejelo 1 da bi me radi poslušali. Povedati pa mor*m tudi, da me starši zelo razumejo in me spre1® ljajo na vsakem koncertu.« Dragi bralci, zdaj je vrsta na vas! SP0^ bujajte mlade, komaj rojene skupine in P®', ce. Veselite se njihovih uspehov in ne graipL te jih, če jim kdaj spodleti, temveč jim stoj ob strani. Pogovarjala se je Zdenka Boži® Debeluha Učenci osnovnih IZ OBČINE IN REGIJE POUDAREK PRIREJI MLEKA IN MESA i, kani je s Koroško kmetijsko zadrugo, TZO Trata Prevalje, pro-ohA ™ delovalo 450 kmetij. Zasebno in družbeno kmetijstvo v l^.ni Ravne sta popolnoma pokrila potrebe po svežem mleku (od-nad dva milijona litrov mleka), mlečnih izdelkov in 70 % del u po grejem mesu (odkupljenih okrog 400 ton mesa). Tudi pri-Pšenice je bil zadovoljiv, da' '*! m^e^a in mesa, vendar predvsem na osnovi domače krme, aje TZO Trata Prevalje glavni poudarek tudi letos. Se vedno VELIKO NEOBDELANIH POVRŠIN «A letu 1984 je bilo z agromelioracijo, hidromelioracijo, aktivira-}j n°vih površin in apnjenjem za kmetijsko proizvodnjo usposob-slah okr°g 100 ha zemljišč. Kljub temu pa še veliko površin ostaja »bdi °bdelanih. Od zemljišč 450 zaščitenih kmetij je 95 ®/o površine „„ lovalne, ^ Pa ie PO družbenem planu predvidene za druge •'atnene. pOSEBEN SKLAD ZA VARSTVO OKOLJA V ZGORNJI MEŽIŠKI DOLINI Predlogu občinskega sindikalnega sveta in občinske konference sreri • nai varstvo okolja na območju mežiškega rudnika vnesli v za t^e ne ™ dolgoročne planske dokumente občine. Hkrati naj bi te namene oblikovali poseben sklad. Vanj bi sistemsko vlagali sred-a Po posebnih sporazumih. je posamezno živilo oz. obrok hrane uporaben, zdravju neškodljiv. Osnovno načelo, ki ga moramo upoštevati pri vseh živilih, je, da so shranjena v hladnem, rahlo mračnem prostoru, da je zagotovljeno kroženje zraka in da je onemogočen dostop mrčesu. Ravno tako je pomembno, da tista živila, ki sproščajo različne vonjave, ki vežejo ali sproščajo vlago (repa, zelje, meso, mleko), niso v istem prostoru in da mora biti načeloma vsako živilo (meso, ribe, zelenjava, mleko), ki ni čuvano v hladilniku ali zmrzoval-niku, uporabljeno oz. toplotno obdelano najkasneje v 48 urah. Po tem času se mikroorganizmi v Odprta čokolada, med, polnjene sladice itd. postanejo žarke (razkroj maščob), če so nekaj dni izpostavljene višji temperaturi in svetlobi. Tu se izredno hitro množijo bakterije (tudi bolezenske) in zato tako živilo tudi po tej plati postane škodljivo. Če vse te napotke združimo v nekaj stavkov, potem lahko zapišemo: POMNI — Nobeno živilo organskega izvora ne sme biti izpostavljeno svetlobi in sobni temperaturi več kot 48 ur (kruh, mleko, ribe le 20 ur!) MANJ NOVOGRADENJ Konec leta 1984 je bilo v občini Ravne v gradnji 29 objektov, 19 sk • *tot konec Rta 1983. Njihova predračunska vrednost je bila oh°r^ mHlj°n din ali za okrog 60 °/o nižja kot predlani. Od vseh 29 Jektov je bilo gospodarskih 19 s predračunsko vrednostjo okoli pol sr jJona din ali 54 ®/o celotne vrednosti. 13 °/o vseh predračunskih 0 ,dstev je bilo namenjenih za gradnjo negospodarskih objektov, alih 33«/» pa za stanovanja. (Vir: Referaine informacije INDOK centra, št. 5/85) ZDRAVJE pokvarjena hrana — botra množičnih INFEKCIJ r0p.0Vek se prične starati ob Pal? •’ rasllina »starati« oz. pro-, -etati, ko jQ odtrgamo, sadež, p ga oberemo, meso živalskega kin m ■ a. pa P°tem, ko smo pre-življenjske tokove s tele-živali. V fiziološkem smislu ie Xi nikdar ne moremo reči, da SVp^ k absolutno mlad, sadež j>0]Z’ meso, zelenjava, mleko po-sveži, brez procesa stalen 0Z' ProPa(tanja, kajti tisti ^ autek, ko nekaj zaživi, se že njo11? tudi starati. Pojem starajo 'ma še posebej velik pomen, sk Sa povežemo s pojmom ljud-,Prehrane, s trudom človeka, hra ustvaril zadostne količine of. ae m da bi jih znal in uspel b( čim dalj časa takšne, da Vo J,e brez nevarnosti za njego-gzdravje. ?. Pračlovek je vedel, da mo-VU JPJačino, ki jo je ujel na lo-tiržat'6 vsai nekaj dni za- dladn n^eno užitnost, shraniti v e.. zemeljske ali skalnate trj, ’ irh posušiti na zraku, vezisti' v senci itd., predvsem pa drobovje. V poznejših tej«, pb se je že posluževal konici j e s pepelom. V Tatles nam statistični podatki ft^ Pgoslaviji povedo, da letno skj Pa literarnih in drugih besedil tiskani obliki za odrasle. Najpogostejši so bilteni oziro-brošure ob spominskih ob-etnicah društev in organizacij, esedila v njih so delno literarna, delno memoarno-dokumen-arnega značaja. Po kakovosti, ®atn0Sti, oblikovni opremljeno-1 in jezikovni skrbnosti so te ™o]ikacije zelo različne; nekate-se, vsaj z nekaterimi prispevaj’ Pomembno zapisujejo v tok niturne dejavnosti naših krajev, a druge pa bi bilo skoraj rno-spče reči, da bi bilo bolje, ko ne J izšle, ali ko bi namesto knji-lce dobili v roke samo list s P°fedom prireditve. OTROKOVA IN VZGOJITELJEVA USTVARJALNOST Vt^olsko leto 1984/85 je bilo v ^ cih posvečeno ustvarjalnosti. ue *e likovni, tudi besedni, glasbi. Plesni. So est° vsakoletnega živ-žava 0k».Se zato vzgojitelji ravenske 0^ine odločili, da del svojih m s. °ških likovnih dosežkov raz-pijo. Videli smo jih lahko sre-sa, nija v ravenskem Likovnem alonu. H. M. SVOBODI IN MIRU S siceršnjim stanjem neprimerljivo bogata je bila izdajateljska dejavnost v ravenski občini letos maja, ob praznovanju 40-letnice osvoboditve in zadnjih bojev 2. svetovne vojne na Poljani. Izšlo je več publikacij pri-ložnostno-praktičnega pa tudi trajnejšega pomena; npr. posebna številka Odločanja, Bibliografija NOB na Koroškem, Turistični vodnik po Mežiški dolini in še večjezična zloženka s kratko predstavitvijo Poljane in spominskega parka. Indok center in organizacijski komite proslave sta pripravila posebno številko Odločanja. V njem sta izšli uvodni razmišljanji Maksa Večka in Josipa Košuta o pomenu bojev na Poljani in zvezne proslave ob njihovi 40-letnici; Bine Bevc je razložil načrt zgraditve Spominskega parka svobode in miru ter Muzeja 15. maj na Poljani; Marjan Linasi pa je orisal NOB v Mežiški dolini od 1941. do 1945. leta. Predstavitvi pobratenih in prijateljskih občin sledita še povzetek članka Franceta Brenka o narodnem taboru leta 1935 na Poljani in koledar vseh prireditev v občini, posvečenih svobodi in miru. Na zadnjih straneh Odločanja so navedena še obvestila in napotki udeležencem proslave, med članki pa je posejanih več Ivičevih novinarskih zapisov. Bežen pregled prispevkov pove, da hoče biti posebna številka Odločanja, ki je izšla pod geslom Svobodi in miru, hkrati praktičen priročnik obiskovalcem Poljane in dokument trajnejše vrednosti. Ker je dokaj skrbno urejena in opremljena s slikovnim gradivom, to tudi je. OSVOBODITEV SEVEROVZHODNE SLOVENIJE IN POSLEDNJI BOJ NA POLJANI Čeprav publikacija dr. Toneta Ferenca ni izšla na Ravnah, ampak sta jo izdala založba Komunist in Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani kot 46. zvezek zbirke Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, jo v tem zapisu kljub temu omenjamo. Izšla je namreč ob proslavi 40-letnice osvoboditve. Opisuje dogajanje pred koncem vojne na Štajerskem in Koroškem, s posebnim poudarkom na sklepnih bojih na Koroškem. Besedilo je strokovno zgodovinskega značaja in bo nepogrešljiv priročnik za vsakogar, kdor se bo zanimal za dogajanja v zadnjih dneh 2. svetovne vojne pri nas. BIBLIOGRAFIJA NOB NA KOROŠKEM Koroška osrednja knjižnica »Dr. Franc Sušnik« je ob 40-let-nici osvoboditve izdala sad večletnega dela knjižničarke Marije Suhodolčan — Bibliografijo narodnoosvobodilnega boja in fašističnega nasilja na Koroškem. Blazinice To obsežno delo je opravila Suhodolčanova na podlagi listkovnega gradiva, ki ga že vrsto let zbira Koroška osrednja knjižnica, pomagala pa si je tudi s podatki iz drugih bibliografij in neposredno iz časopisov in raznih publikacij. Bibliografija obsega besedila, ki so izšla ali se nanašajo na občine Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec ter avstrijsko Koroško in zajema prispevke, ki so izšli od leta 1942 do konca aprila 1985. Poglavja so urejena po letih in po abecedi avtorjev ali stvarnih naslovov. Bibliografija ni golo naštevanje bibliografskih podatkov. Glavno težo in pomen ji dajejo anotacije, kratki opisi vsebin ali življenjskih poti obravnavanih oseb. S tem je imela avtorica največ dela, saj je morala vsa dela, za katera navaja bibliografske podatke, vsaj pregledati. V knjigi je 6083 bibliografskih enot, nekatere so večdelne. V prvem poglavju so zbrane bibliografije (nekatere med njimi so delo iste avtorice), ki jih je Suhodolčanova v celoti ali del- no uporabljala pri svojem delu, v drugem samostojni tiski, v tretjem, najobsežnejšem, pa prispevki v časopisju, zbornikih in knjigah. To poglavje je razdeljeno na troje manjših — Narodnoosvobodilni boj in fašistično nasilje, Bibliografije in Razno. Pomemben del knjige predstavljajo tudi kazala, saj so urejena zelo priročno za vsakogar, ki išče podatke o knjigah, člankih in ljudeh, povezanih z narodnoosvobodilnim bojem na Koroškem. Podatke je mogoče iskati v imenskem, stvarnem ali krajevnem kazalu. 2e po tem kratkem opisu je mogoče sklepati, da je delo temeljito in skrbno opravljeno, njegovo uporabljivost, ki je tu in tam kaka tiskovna napaka ne more zmanjšati, pa bo gotovo potrdil in še povečal — čas. TURISTIČNI VODNIK PO ME2IŠKI DOLINI Miroslav Osojnik je spisal priročno in že dolgo težko pričakovano knjižico Turistični vodnik po Mežiški dolini. Z veseljem so Skladovnica k naših krajev ne pozna, bi bilo bolj priročno, ko bi bile slike razporejene kot ilustracije med besedili, saj najbrž marsikateri ne zna sam najti zveze naed besedilom in slikovno podobo. Pa dovolj o pomanjkljivost** Delo je pionirsko in si jih ne*" že sme privoščiti. Veseli smo, ga imamo. Upajmo, da bo v rokah kot na knjižni polic* Mojca Potočni* TITO Leta 1978 smo z našim pihalnim orkestrom tekmovali v majhnem, toda zelo muzikalnem mestu Kerkrade na jugu Holandije (v bližini nemške meje — Aachen). Mesto je zelo čisto in prijazno, šteje okrog 36.000 prebivalcev, nekaj glasbenih šol, večje število pihalnih orkestrov in pevskih zborov — skratka, mesto zvoka in glasbe. Člane posameznih orkestrov iz oddaljenejših krajev (nad 200 km) sprejmejo v dvodnevno polno oskrbo posamezne domače družine. Ker Kerkrade nima letališča, smo se iz našega aviona izkrcali že nekaj desetin kilometrov prej. Tam so nas že čakali zastopniki pripravljalnega odbora. Po vkrcanju v avtobuse smo se kaj hitro znašli pred eno izmed dvoran, ki nam je bila na razpolago za vaje in dnevno bivanje. V dvorani je bilo zbranih že lepo število meščanov obojega spola, da bi odpeljali domov . At goste, ki jim bodo dodeljeni. * v prijavi je moral vsak orkesk označiti število ženskih član«' poročenih dvojic in morda * kakšne posebnosti. Zakonski P** ki naju je z ženo sprejel, je s*a" noval v neposredni bližini do®e' ljene nam dvorane. V »nove* domu« naju je zelo prisrčno spf jela starejša gospa, mati najiDe' ga gostitelja. Pokazala nama J spalnico in umivalnico ter na) povabila k večerji. Komaj smo dobro zajeli Pr>. žlice, so se odprla vrata jedila' ce in pojavil se je morda 13-"* leten fantič. S pogledom nas T preletel, po obrazu se mu je r**' lezel širok nasmeh, s prst0?! usmerjenim na naju je vzklika' »TITO!« t-ani" '5 Po njegovem razumeva midva torej nisva bila iz SlpVj nije ali Jugoslavije, temveč tam, kjer je Tito. Jožko Herman Silvester Kresnik-Sivc, Hruškov list, linorez jo sprejeli tako domačini kot gostje od drugod, še posebej tudi obiskovalci proslave na Poljani. Knjiga bralcu v kratkih besedah predstavi poglavitne zemljepisne, kulturno-zgodovinske in turistične zanimivosti Mežiške doline in posameznih krajev v njej. Človek bi težko verjel, da je mogoče v taki drobni knjižici predstaviti res vse, kar imamo vrednega, od prazgodovinskih predmetov, najdenih na poljih, gradbiščih in v rečnih naplavinah, mimo kulturno-umetniških del in spomenikov do pomnikov NOB in naravne dediščine. Seveda so možnosti odvisne od metode. Turistični vodnik pač nima namena ocenjevati, dokazovati in razglabljati, ampak stvari, kraje in ljudi samo predstavi in tu in tam doda še priporočilo bralcu, naj si opisano ogleda ter vrednost in lepoto spomenika, kraja, veličino človeka — sam občuti in dojame. Čeprav je zaradi množice stvari v knjigi veliko naštevanja, besedilo ni pusto, saj je napisano v tekočem, značilnem Osojnikovem nekoliko literarizirajočem slogu. Prežeto je z ljubeznijo domačina do svoje dežele in kulture, zato je že po svojem osnovnem tonu navdušujoče in vabeče, kakor je za turistični vodnik tudi primerno. SVEŽI VETER FILMSKE DEJAVNOSTI NA OŠ KOROŠKI JEKLARJI Za naprej bi Danilu Golobu in ®f govim varovancem (upamo, da se I1. bo v prihodnjem šolskem letu družilo še več mlajših) želeli, d* j dobili več sredstev in boljše možn«". za delo, predvsem pa, da jim ne . uplahnilo veselje do te lepe in mive dejavnosti. Mojca Potočni* Knjiga je opremljena še s turističnimi informacijami — z naslovi in podatki o gostinskih organizacijah ter o turističnih kmetijah v občini. Končujeta jo zbirka barvnih fotografij — upodobitev naših krajev, ljudi in znamenitosti, ter zemljevid Mežiške doline. V vodniku je torej vse, kar potrebuje turist za prvo informacijo o pokrajini, ki jo obišče. Pazljivejši bralec bo v njem še marsikaj pogrešal in našel tudi nedoslednosti in napake. Tako te npr. v kapelici ob mostu čez Suho na Ravnah namesto kipa Pie-ta pozdravlja sv. Janez Nepo-muk, podvomiš o užitni hotulj-ski »kiseli vodi« (že dolgo ni bilo slišati zanjo) in o možnostih tamkajšnjega zdraviliškega turizma, zgroziš se, ko se spomniš na čase, ko si se v Koprivno vozil še po makadamu, saj zdaj je že nekaj let speljan asfalt prav v njeno osrčje. Domačinu se zdi tudi krivično, da je avtor z dvema stavkoma odpravil obe ko-privski cerkvi, saj je vsaka zase zagotovo vredna več od kateregakoli čebelnjaka v Mežiški dolini. In če bežno preletiš fotografije, mimogrede opaziš, da kašča na sliki št. 80 zagotovo ne stoji pri Fajmutu v Topli, kvečjemu pri Florinu. V zvezi s fotografijami še pripomba: Za turista, ki V šolskem letu 1984/85 je na osnovni šoli Koroški jeklarji na Javorniku začel delovati nov, filmski krožek, kar pomeni v sicer bogati obšolski dejavnosti na celodnevni šoli pomembno osvežitev. Še posebej zato, ker je krožek v tem kratkem obdobju svojega delovanja dosegel že pomembne uspehe. Na mednarodnem festivalu etnološkega in obrtnega filma je namreč prejel zlato plaketo za film V hlevu in bronasto za film Računalnik z napako. Slednji se je uvrstil tudi na zvezno tekmovanje mladih tehnikov v Budvi in tam dobil srebrno medaljo. Kritiki so pohvalili predvsem njihov svojski filmski izraz. Krožek vodi član Koroškega kino-kluba s Prevalj Danilo Golob, ki je povedal, da člane filmskega krožka (letos jih je bilo 7 — dva iz osmih in pet iz sedmih razredov) druži predvsem veliko veselje do te dejavnosti, pri delu pa jih ovira pomanjkanje tehničnih možnosti in denarnih sredstev. Po uspehih sodeč ne bi smeli niti pomisliti na težave pri delu. Ker pa so po besedah vodja krožka te celo velike, to še toliko bolj dokazuje, da je uspeh resnično sad zavzetega dela krožkarjev. Da ne bomo o težavah samo razmišljali, povejmo, da šola nima niti filmske kamere niti študijske opreme, težko najde celo denar za filme, zato so morali tudi z njimi skrajno varčevati. Tri četrtine časa so namenili razglabljanju in pogovorom o tem, kako slikovno in filmsko rešiti posamezne probleme, le četrtino časa so snemali in opremljali filme. Po eni strani je tak načfrt dela zagotovil skrajno racionalnost, po drugi pa je mladim filmarjem omogočil premalo izkušenj s filmanjem. Kakorkoli že, plakati in medalja dokazujejo, da je bil način dela primerno izbran, v danih razmerah pa tudi edino mogoč. Prežihu v spomin “*'«w Moški — 1. TOZD Komerciala 1702, 2. TOZD SiD I 1689, 3. TOZD TRO III 1642, 4. TOZD Valjarna II 1641, 5. TOZD KK. Franc Golob 25 LET TVD PARTIZANA MISLINJA Takšne akademije, kot smo jo doživeli ob 25-letnici TVD Partizana Mislinja v juniju, ne doživiš vsak dan. Odlikovala se je tako po prisrčnosti kot tudi po prikazu številnih sekcij ter ostale dejavnosti TVD Partizana. V vseh teh letih je Partizan vzgojil celo vrsto dobrih, celo vrhunskih športnikov od Branka Vivoda do Andreje Šverc. Ustanovili so tudi nekaj sekcij, od karateja, smučanja, odbojke, nogometa, kolesarjenja do kegljanja, ki je v zadnjem času doseglo izjemno velike rezultate tako v slovenskem kot v državnem merilu. Vsa leta od začetka Partizan uspešno vodi dr. Stanko Stopor-ko, ki je gonilna sila vsega naprednega športa v Mislinji. Ravno po njegovi zaslugi je Mislinja dobila kompleks skakalnic, med njimi tudi plastično, in še nekaj objektov. Na koncu akademije so podelili priznanja nekaterim najbolj zaslužnim športnim delavcem v obliki tradicionalnih kegljev, TVD Partizan Mislinja pa je prejel ob tem jubileju tudi posebno priznanje TVD Partizana Jugoslavije. Silvo Jaš LETNE ŠPORTNE IGRE SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE Štorski železarji so bili letos prireditelji prvenstva slovenskih železarjev, ki so se pomerili v malem nogometu, odbojki, kegljanju, balinanju, streljanju in šahu. Ravenčani so imeli največ uspeha v odbojki in kegljanju, kjer sta tako moška kot ženska ekipa osvojili prvi mesti. Odbojkarji so v finalu premagali Jeseničane z 2:0, z istim rezultatom pa so dekleta premagale štorsko ekipo. Poleg ekipnih zmag kegljavcev in kegljavk iz Železarne Ravne, so se le-ti izkazali tudi pri posameznih uvrstitvah. Silva Cigler je bila 1., Ivanka Sabljar 2., Erika Lesnik 7. in Silva Šteharnik 16. Pri moških so se uvrstili Ferdo Paradiž na 3., Rajko Podojsteršek Rekreacija in šport ReKReacija in Šport v valjarni gr^^ativnega dela majskega lJv:atlia na Ivarčkem se je ude-bii S valjarjev. Rado Srot je drugi pri kegljanju. ven t arn.a 7e v rokometnem pr-^Kto* Plezamo osvojila tretje 18 s ■ D- le ekipa v malem nogo-na“ dosegla velik uspeh na med-Med nern furnirju v Mariboru. lia”~. osmimi moštvi so naši va-Va-/zgubili šele v finalu po iz-T^3u kazenskih strelov proti s-, Trnavi iz ČSSR in osvojili Qrugo mesto. Zenske — ekipno: 1. SO Ravne 781, 2. Del. skupn. Računovodstvo 657, 3. TOZD TRO Prevalje 644, 4. TOZD Komerciala 625. Moški posamezno — 1. Tomo Banko, Komerciala 454, 2. Ivan Mlačnik, Ind. noži 413, 3. Jože Golob, TRO 413 itn. Zenske posamezno — 1. Ivanka Sabljar, TRO 196, 2. Medika Prinčič, Del. skup. računovodstvo 185, 3. Franja Gašper, SO Ravne 176 itn. Najboljša moška in ženska ekipa sta prejeli pokala v trajno last, prvi trije posamezniki in po- REKREACIJA V TOZDU JEKLARNA V maju je tozd Jeklarna imel več srečanj, internih tekmovanj in tekmovanj v okviru železarne. 16. 5. 1985 se je s finalno tekmo med tozdoma Industrijski noži in Jeklarno končalo prvenstvo železarne v rokometu. Jeklarna je zasedla drugo mesto, kar je velik uspeh za nas. Rezultat je bil 19 :25 za nože. V začetku maja se je končalo prvenstvo Jeklarne v kegljanju. Imeli smo več terminov za kegljanje, tako da so se ga lahko udeležili tudi sodelavci, ki delajo na štiri izmene. Rezultati: 1. Miran Spegu 654, 2. Oto Hafner 617, 3. Blagoje Stamenkovski 572. 18. maja smo imeli že tradicionalno srečanje v nogometu med ekipama Preseka — Dravsko Središče in Plavimi 9 iz Prekopa. Na prevaljskem nogometnem igrišču smo odigrali vse tekme z rezultati: Preseka : Jeklarna 0:1, Plavih 9 : Preseka 2:0, Jeklarna : Plavih 9 3:0. 25. maja smo imeli uspelo srečanje z Brodospasom iz Splita. Tekmovali smo v šahu, malem nogometu in kegljanju. Pri šahu in kegljanju je bil rezultat neodločen, v nogometu pa je zmagala Jeklarna 7 :1. Boris Kotnik KOŠARKA TOZD Družbeni standard je organiziral prvenstvo železarjev v košarki. Tekmovanja se je udeležilo 12 ekip. Po predtekmovanju so se v finale uvrstile tri ekipe, ki so igrale vsaka z vsako. Najuspešnejša je bila ekipa TOZD TRO, ki je premagala oba nasprotnika, druga je bila ekipa TOZD Valjarna in tretja ekipa ETS. KEGLJANJE TOZD Družbeni standard je 15. in 16. junija priredil ekipno prvenstvo železarjev v kegljanju. Tekmovanje je uspelo tako organizacijsko kot množično. Zenske so bile sicer skromnejše, nastopale so le tri ekipe, zato pa je v moški konkurenci nastopilo kar 41 ekip, skupno torej 44. Rezultati: ženske — 1. TOZD TRO 698, 2. Del. skupnost za računovodstvo 657, 3. TOZD Komerciala 621. Ob pomolu Trije nastopi — trije pokali ^»£„Turnir v kegljanju svoboda in mir« — poljana ’85 >nni“kviru praznovanja 40. obojev6 osv°boditve in zadnjih 90CV v drugi svetovni vojni na ciaI ni je IO OOS tozda Komer-'j&iv Pr*redil mini turnir v keg-na kegljišču Družbenega št •na Prevaliah- Sodelovale De moške in štiri ženske eki-®^hi so tekmovali v disci-t^50 teO lučajev, ženske pa k> 2 . '“čajev. Tekmovanje je bi-Hc 0 borbeno in fair, zmagova-1j6rna je bil znan šele po zad-^ Umovalcu. JOrS^ati moški ekipno: 1. JUzja TRo Prevalje 1599, 2. ^merciala 1589, 3. TOZD HlQ, rbski noži 1541, 4. TOZD “varna 1442. 'rimskem plavanju je pred-'avCev Pro®° PrePlaval0 2f> de- g Uli valjarjev se je udeležilo po-°'tro teka Svobode in mira Cečovja, v članski konku-1 Pa je valjar Tahiri Vehbi zmagah vpisni knjigi sodeč valjarji ■lijC10. kegljajo na DTK in pla-oicor J°' Udeležili so se pohoda “ Uršlje gore. Tomi Šater sameznice pa medalje. Takšnih tekmovanj si še želimo. Zahvaljujemo se IO OOS tozda Komerciala in njegovemu predsedniku za finančno pomoč, športnemu referentu tozda pa za uspešno izvedbo tekmovanja. Lojze Kamnik TOZD Komerciala na 4., Ivo Mlakar na 6. in Ivan Borovnik na 10. mesto. Manj uspeha so imeli ravenski železarji v ostalih panogah, saj so bili v streljanju in šahu zadnji, v malem nogometu pa predzadnji. NAMIZNI TENIS Ekipno prvenstvo mladincev Jugoslavije je bilo v Kumano-vem, in sicer 1. in 2. junija. Namiznoteniška ekipa Fužina rja je v postavi Jamšek, Bezjak, Siro-vina in Kotnik zabeležila imeniten uspeh z osvojitvijo 2. mesta v državi. Ravenčani so zmagali v svoji skupini brez izgubljenega srečanja, v linalnem obračunu pa so doživeli pričakovan poraz s prvim favoritom prvenstva Ba-gatom iz Zadra s 5:2. Darko Jamšek je bil med najboljšimi igralci na turnirju in si je skupaj z Lupulescom (Unirea) ter Primorcem in Karlovičem iz Zadra prislužil dres z državnim grbom. Tako bo nastopil za jugoslovansko mladinsko reprezentanco na EP v Haagu na Nizozemskem, ki bo od 13. do 23. julija. Potem ko je že sodeloval na evropskem prvenstvu na Švedskem v pionirski reprezentanci Jugoslavije, je to za Jamška kakor tudi za celoten koroški šport novo lepo priznanje. V italijanskem Tržiču (Mon-falcone) je bilo tradicionalno srečanje za pokal Julijskih Alp, kot so igralci namiznega tenisa poimenovali svoj vsakoletni turnir treh sosednjih dežel. Med 100 nastopajočimi so branili barve slovenske reprezentance tudi igralci Fužinarja. Jamšek je bil uspešen z zmago med mladinci in drugim mestom med člani, uspeh pa sta dopolnila še Špegel in Sirovina z uvrstitvijo v četrtfinale med člani in mladinci. Mednarodno mladinsko namiznoteniško prvenstvo Italije je bilo 22. in 23. junija v Vicenzi, udeležili pa sta se ga obe reprezentanci Jugoslavije. Pri fantih je uspešno nastopal tudi Ravenčan Jamšek, ki je v izjemno močni konkurenci — zraven so bili tudi Kitajci, Švedi in številne druge odlične reprezentance — dosegel uspeh z 2. mestom v dvo- pred Podojsterškom Fužinar 0 in Kreuhom Intes 900. Po izločilnih nastopih v škem se je uvrstila v slovenl. reprezentanco tudi kegljavka * žinarja .Medika Prinčič. Slovenije je nato uspešno nast pila v avstrijskem Leobnu • troboju Štajerska, Železna žup nija in Slovenija. Kegljavke ® še reprezentance so bile Pr' nastop Prinčičeve za reprez®1! tančne barve pa je lepo priznani kegljaškemu športu na K®r škem. Kandidat za moško vrs Slovenije je bil tudi Silvo Bel" ki pa v izločilnih nastopih ni c uspešen. ROKOMET S prepričljivima zmagama n* Delozo/Polano 19 :11 in Mlin0£ stom iz Ajdovščine 24 :19 na ® mačem igrišču so rokometaš' Fužinarja končale prvenstvo enotni republiški ligi na od1 nem 7. mestu. Igralke trenej< Borisa Kotnika so tako doses^ daleč najboljšo uvrstitev v do« danjih nastopih v republis^ ligah. Za uspeh so zaslužne h sti starejše ključne igralke p. glezova, Anita Zafošnik, Ko*® kova, Praznikova ter posebej v? , tarka Drenova, ki je z dobruj' obrambami prispevala k usp® ( svoje ekipe. Vse bolj pa so s® letošnji sezoni uveljavljale mlade, sestri Rek, T. Zafošb" Hudobreznikova, Grdobeljnik®*, Nabernikova in še nekatere, se želijo dokazati z igrami. Fužinarjevi rokometaši so P venstvo v II. republiški ligi "tt, čali na 4. mestu, torej vel slabše, kot so si mnogi od .j danje ekipe nadejali. V zadn^, dveh prvenstvenih nastopih ' Ravenčani v gosteh izgubili z liko Nedeljo 25 :22, doma P%, premagali Branik 34 : 27. Nas*, prvaka so osvojili rokom® ^ Partizana iz Slovenj Gradca, so se tudi uvrstili v enotno publiško ligo. pred Bakovci, gom, Fužinarjem, Vel. N ed® itd. NOGOMET Znatno pomlajeno in neizk^ ( no moštvo Fužinarja je zlash, spomladanskem delu prve«51 Naši mladi upi jicah skupaj s Karlovičem iz Zadra. V finalu sta jih premagala najboljša jugoslovanska mladinca Lupulescu in Primorac. V igri posameznikov je Jamšek izpadel v tretjem kolu. Najprej je premagal enega od odličnih kitajskih igralcev, nato pa izgubil s Francozom Gatienom, ki je bil na koncu 3.—4. KEGLJANJE Končalo se je prvenstvo koroške regije v dvojicah. Pri ženskah sta naslov prvakinj osvojili Ermenčeva in Slaničeva iz Slovenj Gradca pred Lesnikovo in Merkačevo iz Fužinarja ter Saberčnikovo in Sabljarjevo iz Korotana Prevalje. Med moškimi sta z minimalno prednostjo štirih kegljev zmagala Rajko Pod-ojsteršek in Ivan Borovnik pred Mihaelom Lesnikom in Silvom Belajem (vsi Fužinar), na tretje mesto pa sta uvrščena Slovenjgradčana Korošec in Strašek. Prva dva para tako pri moških kot pri ženskah sta se uvrstila na republiško prvenstvo. Ob koncu junija je koroška območna tekmovalna skupnost izvedla posamezno prvenstvo za kegljavce in kegljavke. Prvo kolo je bilo na 8-steznem kegljišču na Ravnah, v vodstvu pa so — pri ženskah: Prinčičeva s 452 podrtimi keglji, pred Ciglerjevo 430 in Spanželovo 426. Pri moških je presenetil Ivan Borovnik, ki je podrl kar 926 kegljev, drugi je Podojsteršek 894, tretje mesto pa delita Slovenjegrajčan Štruc in Strmčnik iz Korotana Prevalje z 893 keglji. Med mladinci sta v vodstvu Fužinarjeva tekmovalca Borko in Grabnerjeva. V juniju je potekalo ekipno občinsko prvenstvo za moške v kegljanju. Po dveh nastopih so pričakovano zmagali tekmovalci Fužinarja pred Intesom in Železarno Ravne (Tozd Stroji in deli). Med posamezniki je bil najboljši Strašek iz Intesa z 921 keglji, Živžav ob »fabriški« obali k vp]n,mo^ni‘ republiški ligi zaigralo iko slabše kot jeseni. Obstajale i Cel° bojazen, da bodo fant-•zpadli. To pa se na srečo ni ner enl°’ sai so varovanci tre-Dr^a Kokalja v zadnjih dveh in ?ns*,venih srečanjih zmagali, 2. v Mariboru s Pobrežjem Vo doma z Ojstrico iz Drave«”. 2 1 ■ Prvenstvo so Ra-tierr,03«1 tako končali na solid-nei? 7- mestu. sUtv'^° Z ^rami kot tudi z uvr-ka7 ,?° na mesto pa so se iz-nacf r^iudinci Fužinarja, ki so Res °5ali.v enotni republiški ligi. treh’ t izkupiček zadnjih Lasl i igralcev trenerja Alojza steh uekolikanj slabši, v golti j S0 Premagali Koper s 4 :1 nan v Mariboru s Kovi- razJern z istim rezultatom, po-g0l.,Pa doživeli tudi doma z dru-tod im Mariborom s 3 :4, nr;hLv celoti so zlasti spomladi Eorr, ? veliko obetavnega no- htnega znanja. SMUČARSKI SKOKI zbIiLjubljani so se konec junija tnal smučarski skakalci iz do-ter ? vseR slovenskih kolektivov stri 12 Celovca in Zahomca iz Av-otirv>e' svojim naraščajem so Poseh1"-^ Rase tucb Ravenčani, karal se je med najmlajšimi iz-0sv :. Andrej Zagernik, ki je do q i Prvo mesto med pionirji je h-i v starejši kategoriji pa ša J- Uspeh je dopolnil Aljo-fjai Krivograd s 5. mestom med grj. šjjšimi. Med pionirji se je ja »Pečnik uvrstil na 5., Kristi-Svab pa na 7. mesto. Mladi Fužinarjevi skakalci so nastopili tudi na meddruštveni tekmi v Framu pri Mariboru. Tokrat je bil v svoji kategoriji prvi Švab, četrti Pečnik in peti Jože Zagernik, med starejšimi pionirji pa Plešej četrti. Kaže, da se po nekajletnem mrtvilu tudi v Mežiški dolini obetajo skokom lepši časi. Lani zgrajena 30-metrska skakalnica iz umetne snovi v Dobji vasi tako že daje prve »sadove.« ZTKO OBČINE RAVNE PODELILA IG7 PLAKET V počastitev 40-letnice zmage in telesne kulture v svobodi je bil 6. junija slavnostni zbor športnih delavcev in športnikov Mežiške doline, na katerem so najzaslužnejšim za odmevne športne dosežke, organizacijsko in strokovno delo podelili 25 zlatih, 40 srebrnih in 102 bronasti plaketi. Slavnostni govornik je bil predsednik SO Ravne Maks Več-ko, predsednik osrednje občinske telesnokulturne organizacije Jože Šater pa je nanizal uspehe ravenske telesne kulture in športnikov v preteklem obdobju. V minulih štirih desetieiiih po vojni so športniki iz Mežiške doline osvojili kar 821 republiških, 304 državne in 18 naslovov balkanskih prvakov. Pri tem pa je 13 športnikov ravenske občine zastopalo Jugoslavijo na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Ivo Mlakar ir.* . .. 0jjVezn0S|j aPri]i, a disciplinska komisija je v sle« Ji in maju 1985 obravnavala na-le kršilce delovnih obveznosti. j TOZD JEKLARNA , ELKIC JASMIN — pripravljalec 2 0niue’ neopravičeno izostal z dela s nn ’ Prenehanje delovnega razmerja (Večv,?, ° odložitvijo za dobo 1 leta J v Postopku). Sr3VH I ROVIC MILADIN — pri-°stai , ®c za litje, neopravičeno iz- 3. »».dela 1 dan, javni opomin, litje „ I(- MIRKO — pripravljalec za dni . opravičeno izostal z dela 2 1 opomin, kotira -i IZET — zidar livnih plošč, ^neh eno *zostal z dela 11 dni, tozdu delovnega razmerja v ?ds>AH JANKO — skladiščni 1 dan , neoPravičeno izostal z dela 6. /.lavni opomin. Bilca MILAN — 2. pomočnik to- dan ’ aeoPravičeno izostal z dela 1 ^ddča at spaI na delu in enkrat del0vaano zapustil delo, prenehanje — v JLA; Andric Branko, strugar — sporazumno. KOMERCIALA — Šantl Franc, pripravljalec za litje — premeščen v Jeklarno. K S Z — Skobir Marija, čistilka — starostno upokojena; Škrubej Jakob, gasilec — sporazumno; Save Dragomirka, kurirka — premeščena v Družbeni standard. T S D — Plešivčnik Zdravko, strugar, Smrečnik Ivan, tehnolog — dosluženje JLA; Pačnik Jožef, varilec — sporazumno. KOVINARSTVO — Casl Anton, ključavničar, Planovšek Robert, strugar, Nerat Matjaž, orodjar, Mikek Tomaž, NK delavec — vsi v JLA; Ločičnik Franc, ključavničar — odpoved delavca. Kadrovska služba Maksi Minut za leposlovje im Gorki (Odlomek iz povesti Moje univerze) čeije^ki. leni, mokri ljudje so zaboj “kazati, kaj znajo!« Kaikor v tra ?v°v Planili na krov in v no-^ ajseino nasedle tovorne ladje Vesel' °inim krikom, vikom, z Oo krru pripombami. Okoli me-?° kakor lahke pernate blaži-®rOzri^le Vre^e r>ža, bale suhega tekal 3’- usnia’ ovčjega krzna, Pom*e. čokate postave in se iz-z j djale druga drugo s krikom, Teža ®i’ 2 mastnimi kletvicami. VeSei ° ie bilo verjeti, da tako jo v. °> lahkotno in spretno dela-ki „av tisti težki, nerodni ljudje, to£ se malo prej čustveno pri-t)ež ,zaradi dežja in mraza, lil močneje, bil mrzlejši, le pihal, trgal srajce in jih na glave in razkrival tre- buhe. V vlažni temi so se pri slabi svetlobi šestih svetilk motali črni ljudje in zamolklo topotali z nogami po ladjinem krovu. Delali so tako, kakor da so bili lačni dela, kakor da so že od davnaj čakali veselja, ko bodo z roke na roko metali vreče, težke štiri pude, ko bodo tekali z balami na hrbtu. Delali so in se pri tem igrali veselo, z otroško navdušenostjo ... Velik bradat človek v jopiču, moker, spolzek — vsekakor lastnik tovora ali njegov zastopnik je zdajci razburjeno vzkliknil: »Junaki — vedro dajem! Razbojniki — dve velja! Delaj!« Nekaj glasov hkrati je z vseh koncev teme z basom revsknilo: žgal veter, v sivi megli jutranjega svitanja so prizadevno in neutrujeno tekali na pol goli, mokri ljudje in vpili, se smejali in hkrati občudovali svojo moč, svoje delo. Vrhu tega pa je še veter razklal težko gmoto v oblaku, tako da so na modri svetli lisi neba zasijali rumeni sončni žarki — vesele živali so pozdravile sonce z družnim tuljenjem in pri tem stresale mokro dlako milih gobcev. Prevzemala me je želja, da bi objel, poljubil te dvonoge zveri, tako pametne in gibčne pri delu, ki jih je delo navduševalo tako, da so pozabile same nase. Zdelo se je, da se takemu naporu veselo razigrane moči ne more nič upirati, da ta napor lahko ustvarja čuda na zemlji, da more vso zemljo čez noč pokriti s prekrasnimi dvorci in mesti, kakor pripovedujejo o tem resnične pravljice. Ko sem čez trenutek, dva, pogledal delo ljudi, je sončni žarek omagal pred težko gmoto oblakov in utonil v njih kakor otrok v morju, dež pa se je spremenil v naliv. »Dosti!« je zavpil nekdo, toda besno so mu odgovorili: »Dal ti bom — dosti!« In tako so do dveh popoldne, dokler niso pretovorili vsega tovora, brez počitka delali na pol goli ljudje v nalivu in v ostrem vetru, tako da sem naposled z nekim pobožnim spoštovanjem doumel, s kakšnimi mogočnimi silami je bogata človekova zemlja ... PAMETNE Če ljubiš življenje, ne izgubljaj časa, zakaj čas je življenje. Radovedni sosedje ti gredo včasih na živce, vendar so najboljša obramba pred vlomilci. Idealist je zvest temu, kar išče, materialist temu, kar najde. »Tri vedra!« »Pa tri! Samo krepko delaj!« In vihar dela se je še pojačal. Tudi jaz sem grabil vreče, jih vlekel, metal, znova tekel in grabil in zdelo se mi je, da se je vse — jaz sam in vse okoli mene — zasukalo v viharni igri, da morejo ti ljudje tako strašno in veselo delati — brez utrujenosti, ne da bi pomislili nase — mesece, leta, da bi mogli mestne minarete in zvonike, če bi jih zgrabili, odvleči z njihovega mesta, kamor koli bi si zaželeli. To noč sem živel v veselju, kakršnega doslej nisem poznal, dušo mi je ozarjala želja, da bi vse življenje preživel v tej na pol brezumni vzhičenosti dela. Ob bokih tovorne ladje so se poigravali valovi, po krovu je padal močan dež, nad reko je žvi- Francu Hirtlu za lepe poslovil^ besede kot tudi sindikalne^1 vodstvu. Darilo, simbol marljivosti, P® mi je v ponos in vero v nada« nje življenje, zato prav vse iskrena hvala. Franc RožeJ ZAHVALA - Ob odhodu v pokoj se za^vi ljujem sodelavcem 4. lZII1ja. srednje proge v Valjarni za n rilo, tovarišema Jeseneku Hartmanu pa za poslovilne bes de. Vsem želim še veliko del° nih uspehov. Ivan Urankar ZA DOBRO VOLJO Policaj: »Gospodična, vozili S*c 120 na uro.« « Voznica: »Ali ni čudovito, šele včeraj sem naredila šofe ski izpit.« Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot meset-nik v nakladi 6000 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Ivica Klančnik, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Vladimir Novinšek. Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Telefon: 861 131, int. 304. Tiska CGP Večer, Maribor. Glasilo je po 7. točki *• odst. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ’ št. 33/72 in mnenju sekretariata za informacije SRS' št. 421-1/72 prosto plačil8 prometnega davka. Fotografi je za to števili j), prispevali: S. Jaš, H. Merk<&> Potočnik in kadrovska slu*D KOROŠKI KINEMATOGRAFI V JULIJU IN AVGUSTU Koroški kinematografi Crna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne in Dravograd bodo v juliju in avgustu predvajali predvidoma naslednje filme: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, sovjetsko-indijski avanturistični — 19. do 28. 7. OSAMLJENI OCE, ameriška komedija — 19. do 30. 7. DO ZADNJEGA DIHA, ameriška drama — 19. do 29. 7. SANJARJENJE ZENE, brazilski erotični — 25. 7. do 5. 8. IMPERIJ VRAČA UDAREC, ameriški znanstveno fant. — 26. 7. do 4. 8. PRVI PONEDELJEK V OKTOBRU, ameriška drama — 26. 7. do 5. 8. BOJEVNIKI IZGUBLJENEGA SVETA, ameriški avanturistični — 31. 7. do 14. 8. GOSPODAR ZVERI, ameriški avanturistični — 1. do 12. 8. SMOKY IN RAZBOJNIKI, ameriška komedija — 2. do 12. 8. SKOZI OGENJ NIKARAGVE, ameriški vojni — 1. do 12. 8. VITEZ IVANHOE, sovjetski avanturistični — 1. do 12. 8. OKRUTNI KALIGULA, am. zgodovinski — 7. do 21. 8. DAN VALENTINA, kan. krim. — 9. do 19. 8. KRILATA KACA, ameriška grozljivka — 9. do 19. 8. Koroški kinematografi Prevalje FILATCUIA FILATELIJA PILA FILATEL11A FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FIIA 40-LETNICA ZMAGE NAD FAŠIZMOM Ob 40-letnici zmage nad fašizmom je izdala skupnost jugoslovanskih PTT dve priložnostni znamki v vrednosti po 10 din. Narodi Jugoslavije so v štiriletni vojni in revoluciji pod vodstvom KPJ in tovariša Tita izbojevali narodno in socialno osvoboditev in ustanovili novo Jugoslavijo — skupnost enakopravnih in bratskih narodov in narodnosti. Na znamkah sta prikazana kot motiva red svobode in red narodne osvoboditve. Znamki je grafično obdelal Dimitrije Cudov, natisnjeni sta bili v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki večbarvnega ofspta v polah po 23. Datum izdaje 9. maj. NARODNI HEROJI JUGOSLOVANSKEGA VOJNEGA LETALSTVA Ob dnevu jugoslovanskega vojnega letalstva in nadaljevanja tradicije izdajanja poštnih znamk s temo narodni heroji izdaja skupnost jugoslovanskih PTT priložnostno poštno znamko, na kateri sta prikazani podobi narodnih herojev Franja Kluza in Rudija Čajevca, in sicer v vrednosti 10 dinarjev. S preletom prvih partizanskih pilotov Franja Kluza in Rudija Čajevca ha osvobojeno ozemlje 21. maja 1942 se je začelo delovanje partizanskega letalstva, kar hkrati označuje tudi začetek ustvarjanja novega jugoslovanskega letalstva med narodnoosvobodilno vojtlo. Na znamki je poleg podob Franja Kluza in Rudija Čajevca v ozadju letalo »Brege 19«. Likovna podoba znamke je delo Radomira Bojaniča, strokovno sodelovanje — Muzej jugoslovanskega vojnega letalstva Beograd. Znamka Je bila Izdana 21. maja. JOSIP BROZ TITO Ob obletnici rojstva Josipa Broza Tita izdaja skupnost jugoslovanskih PTT priložnostno poštno znamko za 10 dinarjev. Vse največje pridobitve Jugoslovanske socialistične revolucije označujeta misel in delo Josipa Broza Tita. S svojim prispevkom najnaprednejšim težnjam vseh naših narodov in narodnosti in vsega svobodoljubnega človeštva se je kot vztrajni in dosledni borec za osvoboditev dela in človeka, za enakopravne in pravične odnose med narodi in državami dvignil med največje osebnosti naše dobe. Motiv na znamki predstavlja portret Josipa Broza Tita v maršalski uniformi, delo Božidarja Jakca. Grafična obdelava znamke je delo Dimitrija Cudova. Znamka je bila natisnjena v Zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki večbarvnega ofseta v polah po 25. Datum izdaje 25. maj. f. u. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, sestre in tete Marije Kokal se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Iskreno se zahvaljujemo govorniku tov. Borisu Florjančiču, Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev in pevcem Koroškega okteta. Žalujoči: mož Ivan, sestra in brat z družinama ter drugo sorodstvo Kmetovanje sredi železarne ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem tozda Komerciala, OO sindikata, še posebej skupini razkladalcev za spominsko darilo in izkazano pozornost. Vsem želim veliko delovnih uspehov. ':,i Jože Koprivnik ZAHVALA Po dolgih letih skupnega dela smo se ločili. Jesen mojega življenja je pred mano, zato, dragi sodelavci, vam ob odhodu v pokoj kličem »srečno«! Zahvaljujem se vam za vse, kar ste mi v času mojega aktivnega dela dobrega storili in mi pomagali z dobrimi nasveti. Iskrena hvala tudi ravnatelju tozda Pnevmatični stroji tovarišu NEGOTOVA USODA LETNEGA KOPALIŠČA NA RAVNAH Letno kopališče na Ravnah so krajani sami zgradili leta 1933. Ves čas je dobro služilo svojemu namenu, zdaj pa iz leta v leto postaja njegova usoda bolj negotova. Da ni v sezonah zaprt, se trudi KS Trg-Ravne. Tudi za letos ga je pripravila in dala v upravljanje Društvu upokojencev Ravne. Toda to je spet samo začasna rešitev. Dolgoročno vidi KS Trg-Ravne skupaj z drugimi KS kraja Ravne v etapni ureditvi, po kateri naj bi prvo leto sanirali školjke, drugo leto uredili kabine in tretje okolico. V finančnem načrtu SKIS za leto 1984 je bilo za prvo etapo že zagotovljenih 2 milijona din, ki pa sta ostala neizkoriščena. Vseeno KS Trg-Ravne išče nadaljnje možnosti za ureditev kopališča. Sanacija je namreč nujna, ne le zaradi kopalcev, temveč tudi gasilske službe (rezervoar za gašenje), sredstva zanjo in za vzdrževanje pa bodo iz leta v leto večji problem. Zato KS Trg-Ravne skupaj z vsemi drugimi KS kraja Ravne predlaga, da se delovni ljudje in občani o usodi letnega kopališča na Ravnah samoupravno in demokratično odločijo na zborih delovnih ljudi, samoupravnih delovnih skupinah itd. Najbolj sprejemljiva možnost bi po mnenju KS bila, da bi s kopališčem, ki bi bilo v sklopu DTK (že zdaj povezava s toplo vodo), upravljal tozd Družbeni standard Železarne Ravne. Bazen je vendar v veliki meri namenjen rekreaciji delavcev železarne in njihovih otrok. (Vir: informacija predsednika sveta KS Trg-Ravne) A