O NEKATERIH TUJIH HRIBINAH iz NEFELINOVEGA TEFRITA KUNETIŠKE GORE PRI PARDUBICAH NA ČEŠKEM SPISAL Dr. K. HINTERLECHNER NA DUNAJU. Separatni odtisek iz »Vestnika kral. češke družbe znanosti v Pragi" 1902 . Predloženo v seji dne 30, velikega travna 1902. V PRAGI 1902. Založništvo „!Cralovslc6 Česlc6 Spolecnosti Nšuk“. V komisiji pri Fr. Rivnaču. XXXIV. O nekaterih tujih hribinah iz nefeli novega tefrita Kunetiške gore pri Pardubicah na Češkem. Spisal Dr. K. Hlnterleohner na Dunaju. Predloženo v seji dnd 30. velikega travna 1902. Pisec sledečih vrstic je imel že na večih mestih*) priliko opi¬ sati različne tuje hribine, ki se nahajajo v nefelinovem tefritu Ku- nčtiške gore pri Pardubicah (na češkem). Z ozirom 2 ) na prejšnje razprave naj tu samo omenimo, da se je dosedaj posrečilo najti sledeče tuje hribine v materijalu, iz ko- jega obstoji Kunetiška gora: večje in manjše kose plenerja, različne peščenjake , apnenec, kvarcit ali bremeneč, neki skriljavec, eno mineto in kos granitita. Vse te tuje hribine so pale pri erupciji, po kateri je nastala Kunčtiška gora oziroma njen nefelinov tefrit, v magmo, ki jih je izpremenila več ali manj vsled svoje toplote ter prinesla iz velikih globočin na svetlo. Kak pomen da ima to dejstvo za geologijo zgoraj imenovane pokrajine, videli bomo pozneje. V zadnjem času je nabral vsled svojega zanimanja za celo to vprašanje prezaglužni gospod Sluga, učitelj v Kuneticah, zopet nekaj tujih hribin, do katerih so prišli v ondotnili kamenolomih, in s temi hribinami se hočemo v sledečem specialno pečati. *) a) „Vorlaufige Mittheilungen liber die Basaltgesteine in Ost-Bohmen“. Verhandlungen der k. k. geologischen Reichs-Anstalt 1900. pp. 110.—118. b) „tiber Basaltgesteine aus Ostbohmen 11 . Jahrbuch d. k. k. geolg. R.-A. 1900. pp. 469—526 in priloga XXI. c) „Granitit als Einschluss im Nephelin Tephrite des Kunetitzer Berges bei Pardubitz in Bolimen“. Verhdlg. d. k. k. geolg. R.-A. 1901. pp. 173—176. a ) a) p. 114, b ) pp. 495—497, in c). Vestnik kral. češke spol. nauk. Tilda II, 1 2 XXXIV. K. Hinterlechner: 1. Drobnozrnat rdeč peščenjak. Za prosto oko je drobnozrnat, rdeče barvan, razločno vrstevnat in zunanje prevlečen s plastjo sekundarnega apnenca. Na enem me¬ stu je bilo mogoče opazovati natrolitove kristale, ki so imeli navadno svojo obliko. 3 ) Paragenetična vrsta za sekundarne tvorbe je: natrolit, apnenec. Na nekaterih mestih se drži peščenjaka še nefelinov tefrit. Pod mikroskopom je spoznati, da je ta hribina pravzaprav mikrobrekčija, ki obstoji bistveno iz samega kremenjaka in nekaj podrejeno primešanih glinastih in limonitskib tvorb. 2. Srednje debelozrnat drobniški konglomerat (sprimek). Ta se razlikuje od prejšnjega po večjih dimenzijah kremenja- kovih zrn, iz katerih obstoji večinoma, po svoji svetlo sivi barvi, ki prehaja mestoma v rdečkasto ali rjavo, dalje po tem, da ni opaziti na njem vrstevnatega zloga in da se nahaja med krerne- njakovimi zrni nekaj malega nekega starejšega drobnjaka. P. m. se spozna, da obstoji ta peščenjak iz oglatih, deloma tudi okroglih kremenjakovih zrn in iz nekaterih koščkov nekega starejšega kremenca ali drobnjaka. Lepilo je musleovit in avtigenni kremenjak. Navedeni peščenjak ali sprimek je po svojem licu slcoro gotovo kambrične starosti . 4 ) 3. Svetlo siv drobniški peščenjak (sprimek). Oblika tega peščenjaka je gomoljasta, zlog drobnozrnat, barva svetlo siva, ako ga preskusimo z hladno, razredčeno HC1, vidimo, da je nekaj apnenca v njem; s prostim očesom se spozna kremenjak kakor bistvena zmesnina te hribine, na enem mestu se je pa videl tudi mal košček neke druge temno sive hribine (kak starejši peščenjak, drobnjak ali lidit?). P. m. se spoznajo vse že zgoraj naštete prvine ter še nekaj muskovita brez vsakega lepila, ali pa nastopa kakor tako apnenec. 3 ) cf. zgoraj 1 b) str. 493. *) Pisec je razislcaval predkratkim nekaj hribin iz zapadno češk. kambrija, in mej temi tudi nekaj peščenjakov in drobnjakov. Vidi se mu, da je zgorajšnji naš peščenjak tem hribinam zelo podoben, če ni celo identičen ž njimi. — O nekaterih tujih hribinah iz nefelinovega tefrita Kunštiške gore. 3 Značaj glinastih in bituminoznih primesi je v tej hribini ne¬ bistven. 4. Kaolinski peščenjak. Doposlani mi kos je jedrnat do drobno zrnat, svetlo sivo barvan, v prelomu vsled vzporedne razvrstitve bituminoznih prvin navidezno slcriljav, ako nanj bukamo, zadabne z glinastim vonjem, v razredčeni, mrzli HCl se deloma raztopi, ker ima nekaj apnenca v sebi. P. m. se spoznajo kakor njegove zmesnine: nepravilno raz¬ vrščena in omejena zrna kremenjakova in sivčeva, sekundarni apnenec in kaolin ter bUuminome primesi. Poslednje tvorijo tudi p. m. vrste; od todi navidezno skriljav zlog. 5. Granit (s kordieritom). Tega kosca se je držalo še precej veliko nefelinovega tefrita tako, da se je moglo razločno spoznati mejo med obema hribinama. Granit je debelo zrnatega ter obenem staničastega zloga, ter obstoji navidezno iz samega živca. V malih stanicah so se naselili v obliki finih posipov in prevlečkov različni ceolitski minerali. P. m. meji granit na nefelinov tefrit, ne da bi ena hribina pre¬ hajala polagoma v drugo, kar se že makroskopično lahko opa¬ zuje. Ob meji se vidi, da stojč avgitovi kristali navpično ali približno navpično na tej in tedaj tudi navpično na površini granitovi, iz česar lahko sklepamo, da je granit — čeprav je popolnoma izpremenjen, kakor bodemo videli, — starši od nefelinovega tefrita in da nimamo nikakor opraviti s kako posebno tefritovo modifikacijo. To misel pa podpira tudi mineralna kombinacija, katero smo opazovali v obrusili te hribine. Kakor bistvena zmesnina nastopa tu Jcordierit, ki je z malimi izjemami vedno nepravilno omejen ter brezbarven. V dokaz za njegovo eksistenco naj navedemo sledeča opazovanja. Neki nekoliko podolgast prorez je bil samo v eni sami smeri jako popolno razkolen; mineral je bil dvoos in potemnenje je bilo vzporedno z omenjeno razkolnostjo,-ravno tako je ležala ravnina opt. osi, v smeri ravnine opt. osi je ležala os večje elasticitete, tedaj a, navpično na to b; ta naš prorez je stal tedaj navpično na pos. bisektrici, disper¬ zija je bila bisimetrična in sicer vi>P- l* 4 XXXIV. K. Hinterlechner: Neki drug popolnoma nepravilno omejen prorez se je odlikoval nasprotno po dveli sistemih jako popolnih pokotin, eden od teh je stal na drugem navpično, mej obema ni bilo moči razločevati, kateri bi bil popolnejši. Potemnenje je bilo i tu vzporedno z eno raz- kolnostjo, mineral tedaj opt. dvoos; vzporedno z enim sistemom pokotin je bila ležala ravnina opt. osi in c, vzporedno z dru¬ gim sistemom smo opazovali opt. normalo b, prorez je zadel tedaj os največje elasticitete a ravno navpično. V tem prorezu smo zmerili s Kleinovo lupo z mikrometrom po navodilu prof. BECKE-ja 5 6 ) kot, katerega tvorite navidezno optični osi. Pri tem se je pokazalo, da je po Malardovi formuli 2 E = 74° 4'. S pomočjo Schwarzmannove lestvice za določevanje kota opt. osi kontrolovali smo v istem prorezu zgorajšnji rezultat ter smo dobili: 2 E = 70°—76°, kar odgovarja popolno prejšnjemu računu. Opt. značaj mineralov je negativen, po lomnem kvocijentu je kremenjaku popolnoma podoben, od katerega ga ni razločevati brez natančnega opt. in kem. preiskavanja, v FIH želatiuuje ter se barva v anilinovi modrini višnjevo. Kakih razločkov v absorbciji ni opazovati in ravno tako tudi nima pleohroitičnih kolobarjev; njegovih razkrojili ni bilo moči raz¬ tolmačiti. Ako primerjamo zgoraj navedena opazovanja z lastnostmi razno¬ vrstnih rudnin, izprevidimo kmalu, da so vse navedene lastnosti, z izjemo ene same, združene v kordieritu, v tem ko ne poznamo nobene druge, s katero bi se navedena opazovanja skladala le od daleč. Obeh zgoraj v drugem slučaju navedenih sistemov jako popolnih pokotin nikakor ne moremo smatrati identičnim. Z ozirom na vsa druga opazovanja smatrati nam je tedaj en sistem kakor vzporeden s ploskvijo (010) drugi pa || (100), čeprav nisem mogel najti v literaturi nikjer kake opazke, 6 ) da bi bil kordierit vzporedno z (100) jaico popolno razkolen. 5 ) „Klein’schf. Lupe mit Mikrometer". Tschermak miu. petrogr. Mittliei- Hmgen 14. zv. str. 375—378. 0 ) Hintze omenja v svoji knjigi „Handbucli der Mineralogie" II. zv. 1897 str. 919, daje kordierit vzporedno z (100) mepopolno razkolen; sicer pa o kaki razkolnosti || (100) niti govora ni nikjer (glej Rosenbusch in tVeinschenk). O nekaterih tujih hribinah iz nefelinovega tefrita Kunetiške gore. 5 Razen kordierita bilo mi je moči spoznati še sledeče nebistvene zmesnine: mikroklin, po ozkoprogastih njegovih prorezib, albit, po poševnem potemnenju na M (010), ki znaša -j-18° 45', dvakrat cirkon , in neko rudo, ki je najbrže magnetit. Parkrat smo opazovali, da je bil plagioklaz zrašen grauofirično s kordieritom oziroma s kremenjakom. Živec se raztvarja v muskovit in kaolin\ od drugih sekundarnih tvorb je bilo moči opazovati le še apnenec in limonit. 6. Grano&iorit z biotitom. (Kontaktnometamorfni granitit ali biotitov diorit.) Tudi ta kos je od nefelinovega tefrita strogo ločen, to se pravi med njima ni bilo opazovati ne s prostim očesom kakor tudi ne p. m. kakih prehodov. Velik je kakor pest, barve je sive, kjer je biotit bolj nakopičen tudi temno sive ali črne; ako se ne oziramo na to rudnino, spoznamo s. p. o. samo še zelo kaolinovan živec v tej hribini. P. m. vidimo, da obstoji naš granodiorit iz: ortoklaza, mikro- letina, biotita, avgita, magnetita, kordierita, cirkona in iz stekla ter iz sekundarnega apnenca, kaolina in muskovita. Oblike teh zmesnin so skoz in skoz nepravilne. V dokaz, da se nahaja ortoklaz v tej naši hribini, služijo sledeča opazovanja. Neki prorez je potemnel vzporedno z enim sistemom jako po¬ polnih pokotin [vzporedno M (010)], ravnina opt. osi je bila vzporedna s smerjo te razkolnosti ter je obenem razpolovila kot 104° 10', ki sta ga tvorila dva druga sistema precej popolnih pokotin || (110). V isti smeri kakor ravnino opt. osi smo opazovali os večje elasticitete, tedaj a, navpično na njo t>. Prorez je tedaj _L c in ravnina opt. osi leži v tem mineralu || (010). 7 ) Večji del ortoklaza kakor tudi mikroklina — katerega ni bilo veliko — je raztvarjen v kaolin in muskovit', ponekodi se pa raztvarja tudi v apnenec. če razvrstimo vse zmesnine te hribine po množini, v kateri se nahajajo v njej, sledi živ,pu pred vsem biotit. Na njem opazujemo, posebno tam, kjer meji neposredno na tefrit, jako lepo prikazen ma- gmatične korrozije; tu se vidi, da obdajajo več ali manj lepo razviti 7 ) cf. Rosenbusch „Physiographie itd.“ zv. I. str. 634 sliko 218. 6 XXXIV. K. Hinterlechner: avgitovi in magnetovčevi kristali v obliki krogov ali vencev biotitove tvorbe. Avgit se nahaja le v ravno imenovanih vencih okoli biotita; barva njegova je zelena, pleohroizem je slab, lomni kvoeijen je precejšen; kristali so pogosto tako zrašeni, da so njihove kristalografične c-osi vzporedne. Na leordieritovih prorezih smo opazovali iste lastnosti kakor so že zgoraj (glej str. 3 in 4) naštete. Cirkon smo opazovali le dvakrat v nepravilno omejenih prorezih, magnetovec kaže svojo navadno obliko. 7. Granoiiorit. S. p. o, vidimo, da je ta kos bel, kaolinasto razkrojen ter skoro prstenega zloga; prehodov od tefrita k granodioritu ni moči opazovati, obe hribini ste strogo ločeni druga od druge ter se daste lahko ločiti kakor kako orehovo jedro od luščine. P. m. se opazuje, da je tefrit ob meji proti granodioritu veliko bogatejši na avgitu nego v normalno razvitih partijah; pogosto se razvrsti ta rudnina tu tako, da leži kristalografska c-os podolgastih prorezov vzporedno z mejo obeh hribin. Mineralna kombinacija je v tej hribini sledeča, živec: in sicer albit ali oligoklaz ter mogoče tudi ortoklaz, kremenjak, kordierit in brezbarvno steklo. Triklinni živec se ovaja po nepravilnih prorezih, ki se odliku¬ jejo po jako popolni razkolnosti || (001) P, njihov opt. značaj je pozi¬ tiven, poševno potemnenje na M (010) — -)- 1 '2° 30', kar se sklada z zmesno formulo, ki stoji skoro ravno v sredi med Ab „ An 1 in Ah,. An l . Opraviti imamo tedaj tu z jako bazičnim albitom ali pa z zelo kislim oligoldazom. O vseh drugih zmesninah naj tu le omenimo, da kažejo popol¬ noma nepravilno omejene proreze, in da dado tako zlogu alotriomorfni značaj. 8. Amfibolova mineta. Makroskopicno je ta hribina, katero so našli v koščkih, ki so komaj tako veliki kakor navaden oreh, temno sivo barvana, ker ima jako mnogo biotita v sebi. O nekaterih tujih hribinah iz nefelinovega tefrita Kunštiške gore. 7 P. m. je inoči opazovati kakor nepravilno omejene zmesnine te hribine: Motit, amfibol, magnetovec ter brezbarvno steklo. Biotitove proreze obdajajo vsled magmatične korrozije krasni venci sivo zelenega piroksena. Steklo se je izkazalo pri poskusu s sadrino pločico, ki kaže rdečo barvo I, ponekodi malo dvolomno, večji njegov del je pa izotropen. Kakor sekundarni mineral navesti moramo le apnenec. Prve minete, katere so našli v nef. tefritu Kunetiške gore opi¬ sane so že na drugem mestu. 8 ) Kar se ostalega v preiskavo doposlanega materiala tiče, opozo¬ riti nam je na tem mestu samo še na par kosov lave in na en kos hipoksantita. Pisec teh vrstic je opisal lavo nefelinovega tefrita od Kunčtiške gore že na drugem 9 ) mestu; za to naj tu zadostuje samo sledeče. En kos je vzet direktno od površine lavine mase. Na njem je videti namreč popolnoma razločno njeno površino z vsemi njenimi nepravilnimi vzbočenostmi, ki so najbolj podobne nepravilno zvi¬ temu konopcu, z vsemi razpokami, brazdami, luknjicami in dupljini- cami. Hipoksantit imenovani kos je svetlo rdečkasto-rjave barve, skorjastega zloga, prstenega lica ter vpija hlastno vodo. V geološko-paleont. oziru je konečno tudi zanimivo naslednje pismeno poročilo, ki sem ga dobil od prof. Dr. J. J. Jahna. V Sezemicah, vz-s-vz. od Pardubic so našli o priliki, ko so kopali neki vodnjak v ondotuih prizenskih skladih 1 lep eksemplar amonita Schlonbachia tricarinata d'Orb. Isti amonit so pa našli tudi v žganem plenerju na j. pobočju Kunetiške gore, pod stolpom. Obe te mesti odlikujeta se pa po precejšnjem razločku njihove višine. Glej stran 476 avtorjevega spisa b v opombi 1. na str. 8. ») cf. str. 1 opombo 1 b) str. 497. 9 ) Glej zgoraj stran l opombo 1 c) str. 173. 8 XXXIV. K. Hinterleckner: Geološki zaključki. Iz dodanega profila 10 ) od sev. pobočja Železnih gor preko kreta¬ ciškega sistema v vzhodno češkem Polabju razvidimo, da je splošna smer padanja na sev. pobočju Železnih gor severovzhodna. Že Kbejču je domneval radi tega, da se nahajajo staropaleocoične vrste Železnih gor, ki so sev. zap. od Tynec nad Labo, kjer zginevajo pod mlajšimi tvori kretaciškega sistema labske nižave, tudi še dalje proti sev. zap. v nadaljevanju smeri njihovega razprostiranja v Železnih gorah pod mlajšimi tvori, kakor so to: permični in kretaciški. Profil od sev. pobočja Železnih gor preko kretaciškega sistema v vzhodnočeškem Polabju. 10 ) Ta profil je posnet po proreznem načrtu, ki se nahaja v spisu prof. J. J. Jahna „Basalttuff-Beccie mit silmischen Fossilien in Ostbokmcn“ Verhandlg. d. k. k. geolog. R. A. 1896 str. 454. O nekaterih tujih hribinah iz nefelinovega tefrita Kunetiške gore. 9 1. glinovnati skriljavec s kremencem in s skrilavim j Prekambrij (eta- kremencem (liditom) [ ža B ) | Spodnji kambrij 2. kremenjakova labora, kremencu podoben pe- j (= Tremošenski ščenjak j konglomerat, j etaža C) j Srednji kambrij 3. višnjevkast in zelenkast glinovnati skriljavec [ (=: Skrejski in Ji- z vlogami drobniškega peščenjaka ( neški skriljavci 4. črni glinovnati skriljavec^cžj (Iiokyeanski skladi) 5. sivi kremenec s Scolitlms-cevkami = d., (Dra- bovski skladi) 6. črni glinovnati skriljavec in sivi drobniški skrilja¬ vec z mnogimi okameninami — d 3+4 (Trubinski in Zaboranski skladi) 7. sivi kremenec = d 6 ? (Kosovski skladi) 8. črni apnenec z ostanki krinoidov in ortocerov 9. beli apnenec z ostanki krinoidov, brahiopodov in koral 10. cenoman (Peruški in Koricanski skladi) 11. skladi od Bele gore in od Malnič 12. Topliški skladi 13. Prizenski skladi Pozneje se je posrečilo prof. Jahno dokazati v svojem spodaj navedenem spisu, da se nahajajo brez dvoma silurični tvori pod Po- labjem priPardubicah, vtem ko za prekambrij, za spodnji in srednji kambrij ter za kristalaste hribine Železnih gor to do sedaj ni bilo dokazano. Z ozirom na zgoraj opisane hribine, katere je magma prinesla nekdaj na površino pri erupciji, kateri se ima zahvaliti Kunetiška gora za svoj obstanek, pa smemo danes z jako veliko verjetnostjo, ki meji že skoro na gotovost, trditi, da se nahajajo i zastopniki pre- cambrija (lidit) spodnjega (Tremošenski-konglomerat, etaža C) in sred¬ njega kambrija (drobniški peščenjak, Skrejski in Jineški skriljavec, etaža C) pod zemeljsko površino pri Pardubicah. Da še več; z ozirom etaža C) Spodnji silur (etaža D) j Zgornji silur (etaža E) I Hercin (etaža F) Zgornja kreda 10 XXXIV. K. Hinterlechner: O nekaterih tujih hribinah iz nefelinovega tefrita na že preje opisani granitit u ) in na mineto, 12 ) z ozirom na zgoraj na¬ vedene granodiorite, ter z ozirom na granit z kordieritom smemo danes skoro smatrati za istino tudi domnevanje, da se nahajajo pod Pola- bjem pri Pardubicah tudi različne kristalaste hribine, ki so znane iz Železnih gor, in ki padaja 1S ) v isto smer kakor v zgorajšnjem pro¬ filu začrtane vrste na severnem pobočju tega pogorja. Vsebina teh vrstic izide ob istem času tudi v nemškem je¬ ziku v „VerhandIungen der k. k. geolg. Reichsanstalt 11 na Dunaju, letnik 1902. Na Dunaju v velikem travnu 1902. n ) Glej stran 1 opombo 1 c. lž ) Ibidem 1 b. IS ) Rosiwnl „Der Elbedurchbruch durch das N'ordwestende des Eisengehirges bei Elbeteinitz". Verhdlg. d. k. k. geolg. R.-A. 1900. str. 151—177. O 3 C? U L ( / O Z /t NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA TISKEM DR. EDV. GRČGRA V PRAZE. 1902.