Kaja Tratnik
METODE DELA NA TERENU
ŽELENI ODNOS MED TERENSKIM DELAVCEM
IN UŽIVALCI NEDOVOLJENIH DROG
Popolnoma jasno je, da terenski delavec ne
more opraviti svojega dela, če z uživalci
drog ne vzpostavi dobrega odnosa. To po-
meni, da mora nastopati tako, da ga uživalci
drog razumejo in doživijo kot osebo, ki jim
resnično pomaga na tak način, kakršen jim
je resnično potreben. Uživalci drog morajo
popolnoma zaupati terenskemu delavcu, in
sicer tako s profesionalnega kot s človeške-
ga vidika. Zelo pomembno je, daje terenski
delavec pri opravljanju svojega dela diskre-
ten in da se lahko uživalci zanesejo na njega.
Zato je pomembno, da terenski delavec
ne le razume problem uživanja nedovolje-
nih drog in terensko delo samo, ampak mo-
ra razumeti vsakega posameznega uživalca
in biti empatičen do njega. Tak odnos med
terenskim delavcem in uživalci drog je nu-
jen pogoj za dobro terensko delo.
Vzpostavljanje pozitivnega odnosa je
osnovno orodje, s katerim terenski delavec
uresničuje srednjeročne in dolgoročne ci-
lje. Zelo pomembno je razumeti, da tak od-
nos ni dogodek, pač paproces, ki lahko traja
različno dolgo. Pomembno je razlikovati
stik od odnosa.
FAZE ODNOSA
FAZA PRVIH STIKOV
Prvo srečanje terenskega delavca z dotlej
neznanim uživalcem drog je temelj za gra-
dnjo prihodnjega odnosa. Prvi stik pravilo-
ma zaznamuje veliko dvomov in nezaupanja
uživalcev drog. Zato je prav, da v fazi prvega
stika terenski delavec nastopi tako, da ga
uživale drog doživi kot iskrenega, dobro-
namernega in sposobnega. Zelo pomem-
bno je, da terenski delavec v tej fazi ne vsi-
ljuje pomoči, ampak da se zaveda, da je to
samo faza spoznavanja, katere cilj je prido-
bivanje zaupanja, ki bo omogočilo nadaljne
stike. Če terenski delavec nastopi na napa-
čen način, je velika verjetnost, da se bo uži-
valec drog izogibal nadaljni komunikaciji z
njim.
V tej fazi je tudi pomembno, da terenski
delavec oceni dejanske motive uživalcev
drog za nadaljevanje kontaktov ter presodi,
ali bo uživalec sprejel pomoč terenskega
delavca, ali pa išče druge oblike pomoči.
Ta faza je obremenjena tudi z številnimi
negativnimi projekcijami, ker uživalec drog
poskuša umestiti terenskega delavca v svoje
predsodke in klišeje.
Včasih ni dobro, da terenski delavec
pokaže pretirano pripravljenost za pomoč
določenemu uživalcu drog, včasih pa ni
dobro, da je pokaže premalo, tako da je v
fazi prvega stika pogosto težko določiti
pravo mero pomoči.
Ker se terenski delavec dalj časa zadržuje
v skupini, ima večina uživalcev drog že izo-
blikovano mnenje o njem kot o osebi, kar
mu lahko nekoliko olajša komunikacijo z
novimi uživalci. Pri navezovanju prvih sti-
kov se je kot posebno koristna pokazala
metoda navezave stikov prek znanih užival-
cev drog. Znani uživalec drog deluje kot po-
srednik med terenskim delavcem in nezna-
nim uživalcem, tako da predstavi terenske-
ga delavca kot koristnega strokovnjaka, ki
ponuja določene oblike pomoči.
323
KAJA TRATNIK
FAZA TESTIRANJA
Po prvem stiku se uživalec drog nagiba k
temu, da preverja in testira terenskega de-
lavca.
Tipično je, da so včasih ta preverjanja in
testi realni, ker uživalec drog preverja, ali
bo terenski delavec resnično kaj naredil
zanj (nima zaupanja, vendar preverja in išče
pomoč). Včasih pa so ta preverjanja in testi
nerealni: »Če mi hočeš pomagati, naredi to
in to, če ne — adijo.« Tako lahko uživalec
drog odpre vse probleme, rad bi denar,
hoče, da mu delavec »reši življenje« ipd.
V tem drugem primeru je zelo pomem-
bno, da terenski delavec ohrani ravnotežje
med svojo profesionalno integriteto (ponu-
ja samo pomoč, ki je v redu), kar pomeni,
da se bo spustil v konflikt s pričakovanji
uživalca drog, in željo, nadaljevati odnos
pomoči. Če terenski delavec dosledno kon-
frontira uživalca drog z njegovimi poskusi
izsiljevanja, hkrati pa mu dejansko pomaga
pri ciljih, ki so sprejemljivi, se pri uživalcu
drog razvija spoštovanje do terenskega
delavca; tako pride do pozitivnega odnosa.
Terenski delavec stopa v stike z uživalci
drog s svojimi pričakovanji. Ravno tako ima-
jo uživalci drog pričakovanja od terenskega
delavca. Praksa je pokazala, da se ta pričako-
vanja razlikujejo. Terenski delavec stopi v
stik z uživalci drog z namenom, da jim po-
nudi svoje usluge (pribor za injiciranje,
informacijsko gradivo itn.), v skladu s
svojimi nalogami in zastavljenimi cilji, ki že
vnaprej določajo, kaj uživalci drog potrebu-
jejo, in pričakuje, da bo uživalec brezpo-
gojno sprejel pomoč. Vendar ni nujno, da
bo uživalec sprejel storitve, ki jih ponuja
terenski delavec. Pričakovanja uživalcev
drog so po navadi veliko večja (pomoč pri
zaposlovanju, pravna pomoč, težave v šoli,
družini itn.).
Iz prakse je ravno tako razvidno, da skrb
za lastno zdravje pri uživalcih drog ni na
prvem mestu, in je zato nesmiselno, da
terenski delavec v prvih kontaktih ponuja
pribor za injiciranje drog, ne da bi prej ugo-
tovil, ali ga uživalci, s katerimi namerava na-
vezati stik, res potrebujejo, oziroma, priča-
kujejo od njega. Ponujanje pribora za inji-
ciranje uživalcu drog pri prvem kontaktu z
njim je direktno sporočilo uživalcu, da je
prenašalec virusa HIV. Tako delovanje
terenskega delavca povzroča odpore pri
uživalcih za nadaljne sodelovanje, ne le
zaradi tega sporočila, ampak tudi zaradi
uživalčevega prepričanja o nekoristnosti
terenskega delavca nasploh.
PRIMERI IN ANALIZA PRIMEROV
PRVI PRIMER
V lokalu, ki ni znano zbirališče uživalcev
drog, sem opazila uživalca, ki sem ga sreče-
vala na terenu, vendar z njim do takrat nisem
imela priložnosti za kakršen koli pogovor.
Stopila sem do njega in mu povedala, da ga
na videz poznam iz določenega lokala, ki je
znano zbirališče uživalcev drog, in če ga ne
moti, da bi rada z njim govorila. Takoj na
začetku sam povedala, da vem, kateri skupini
ljudi pripada. Presenečeno me je poslušal in
potem pripomnil, da sem »prfuknjena«, ker
si ga dovoljim kar tako določiti kot enega
izmed tistih. Nato me je vprašal, kaj je na
njem videti drugačnega od ljudi, ki so tukaj
v lokalu. Bila sem v veliki zadregi, in da bi
popravila, kar sem rekla, sem nadaljevala, da
sam na terenu slišala, da z ženo pričakujeta
otroka, in ker sta oba uživalca drog, predvi-
devam, da bosta potrebovala pomoč. Nato se
je razjezil in začel razlagati, da ne potrebuje
nobene pomoči in da lahko sam poskrbi za
svojo družino. »Veš jaz nisem kot drugi
džankiji, vedno imam denar... Lahko greš k
meni domov in se prepričaš, da je to res.
Lahko poskrbim za otroka. Imam toliko
oblačil, da lahko razdelim še drugim.« Po tem
kratkem pogovoru sem se opravičila, da sem
bila tako direktna, in sem odšla.
Iz primera je razvidno, kakšne napake
naredi terenski delavec, če je prepričan, da
ga vsi uživalci drog poznajo in nekaj od
njega tudi pričakujejo. Kot sem povedala,
ni nujno, da že v prvem stiku terenski de-
lavec ponudi pomoč in jo vsiljuje uživalcu
drog, če ga uživalec ne prosi za to. Pri na-
vezovanju stikov se je prav tako pokazalo,
kakšne so nepravilnosti navezovanja stikov
324
METODE DELA NA TERENU
na slepo, ko želi terenski delavec za vsako
ceno stopiti v stik z vsemi uživalci. Znano
nam je, da je naloga terenskega delavca, da
vzpostavlja stike v prvi vrsti s tistimi uživalci
drog, ki niso iskalci pomoči. Iz tega je
razumeti, da gre zlasti za tiste uživalce, ki z
drogami eksperimentirajo, in ne za užival-
ce, ki so že bili iskalci pomoči. Uživalec iz
primera je namreč že vključen v metadon-
ski program. Kljub neuspešnemu prvemu
stiku sem še vedno na terenu srečevala
omenjenega uživalca, ki je nadaljeval stike
z mano. Lahko bi se zgodilo, da bi zaradi
neprimernega načina vedenja terenskega
delavca odklonil kakršne koli pogovore, da
o oblikah pomoči sploh ne govorim.
DRUGI PRIMER
Sedela sem za mizo skupaj z nekaj uživalcev
drog, ko je pristopila neznana uživalka in me
vprašala, kdo sem in kaj delam tukaj. Pove-
dala mi je, da me že dva dni opazuje in ugo-
tavlja, da poznam »folk« in se z njim dobro
»stekam«. Opravičila se je, ker me kar tako
moti, in me je prosila, če si lahko vzamem
čas, ker bi se rada z mano na samem pogo-
vorila. Sedli sva za drugo mizo. Vprašala me
je, ali ji lahko pomagam pri določenem pro-
blemu. Ker se ji je nekam mudilo, me je
prosila, ali se lahko ponovno dobiva čez dve
ure. Prišla je po dogovorjenem času (kar me
je presenetilo), vendar pod močnim vplivom
heroina. Večinoma je pripovedovala o svo-
jem življenju, celo o svojih intimnih doživet-
jih v času, ko se je preživljala s prostitucijo.
Ko sem ji povedala, da ji ne morem direktno
pomagati pri reševanju njenega problema,
ker nimam ustreznih pristojnosti, se mi je
vseeno zahvalila za pogovor. Povedala je, da
se že dolgo časa ni imela priložnosti pogovar-
jati z »normalnim človekom, ki se ne zadeva«.
Pozneje sva se še srečevali na terenu,
vendar se razen kratkega pozdrava nisva več
pogovarjali.
Uživalka ima trenutno problem, ki ga
neuspešno rešuje že nekaj časa. Problem že
obravnava center za socialno delo, vendar
se je vseeno obrnila name z upanjem, da jo
bom razumela na drugačen način in ji »res-
nično pomagala«, tako kot si sama želi. To,
da ji bom pomagala na »njen« način, je skle-
pala iz mojega odnosa z drugimi uživalci,
ki ga je opazovala.
Kot terenska delavka nisem imela stikov
z drugimi institucijami in ji zato nisem mo-
gla veliko pomagati. Menim, da se z mano
ni naprej pogovarjala o svojem problemu
zato, ker je ugotovila, da ji nisem direktno
koristna.
TRETJI PRIMER
Sama sem sedela za mizo v lokalu, ki je bil
znano zbirališče uživalcev, in ker ni bilo še
nikogar, sem se odločila, da počakam. Po
kratkem času je nekaj miz naprej sedel
uživalec, s katerim še nisem imela stika.
Nekajkrat sem ga že opazila v tem lokalu, zato
sem bila prepričana, da je opazil tudi on
mene in da me pozna. Pričakovala sem, da
bo prisedel k moji mizi ali se vsaj začel
pogovorjati z mano. Ker se kar lep čas ni
zmenil zame, sem se začela pogovarjati z njim
čez mizo. Vprašala sem ga, kako to, da ni
drugih uživalcev, in kje so. Pogledal me je in
brez besed pil kavo naprej. Nadaljevala sem,
da vem, da so bili včeraj ob tem času uživalci
že tukaj in da se mi zdi nenavadno, da jih še
ni. Tudi pogledal me ni, a sem vseeno vztra-
jala in ga vprašala, ali ve, ali bo ta in ta uživalec
prišel. Ker sem ga še naprej »napadala« z
vprašanji, je demonstrativno vstal in se
preselil od mize za šank, kjer je v miru popil
svojo kavo, potem pa je odšel.
Iz primera je razvidno, da vsi uživalci
drog ne poznajo terenskega delavca, čeprav
je na mestu dogajanja. Ponesrečen poskus
navezave stika načeloma ni problematičen.
Razumljivo je, da se je uživalec iz previd-
nosti odmaknil, saj sem ga kot tujka spraše-
vala po njegovih prijateljih, namena mojega
spraševanja pa ni poznal. Lahko bi namreč
bila tudi policaj ali sorodnica katerega iz-
med uživalcev, s katero se ne bi želel še do-
datno zapletati.
325
KAJA TRATNIK
ČETRTI PRIMER
Za mizo se je skupina uživalcev pogovarjala
o tem, kako ugotoviš, ali si okužen z hepa-
titisom. Na videz sem jih poznala, vendar se
doslej z njimi nisem pogovarjala. Ob napačni
razlagi ene izmed uživalk, kako krvni testi
pokažejo, da si pozitiven, sem dobila prilož-
nost, da se vključim v pogovor. Začela sem
razlagati in na ta način prekinila uživalko, ki
je govorila. Uživalka se je razjezila in vprašala,
kdo sem, da se delam tako pametno, če pa
jim je v programu za odvisnike sam zdravnik
tako razložil. Povedala sem, da delam na
terenu, da sem medicinska sestra in da
študiram socialno delo. Uživalka je nato na-
daljevala razlago, jaz pa sem se še kar naprej
vmešavala in jo prekinjala. Niti opazila nisem,
da se je med nama že vnel prepir, ker sva
zagovarjali vsaka svoje stališče. Pogovoru je
sledil neki uživalec, ki me je poznal, in je
pritrdil tistemu, kar sem razlagala, ter pove-
dal, da sem strokovnjak, ki zanesljivo ve več
o tem kot neka džankica. Drugi so samo opa-
zovali dogajanje, kar je še bolj razjezilo uži-
valko, ki me je še enkrat vprašala, kdo me je
sploh kaj vprašal, kaj mislim, in da naj grem
drugim pamet solit.
PETI PRIMER
Med pogovorom z znanimi uživalci me je na
terenu ogovorila neznana uživalka in me
vprašala, kako se lahko zaposli. Ker tovrstnih
informacij nisem imela, sem ji obljubila, da
se bom o tem pozanimala in ji naslednji dan
sporočila, kaj sem izvedela. Na njeno vpra-
šanje, ali bom to res naredila, sem pritrdila.
Naslednjih nekaj dni po tem pogovoru nisem
prihajala na teren. Ko sva se naslednjič srečali
na terenu, se z mano ni hotela več pogo-
varjati.
Terenski delavec ima na terenu številne
stike z uživalci drog, tako da si mora beležiti
v dnevnik dogajanja in dogovore, sicer se
mu lahko kaj hitro zgodi, da na določeno
stvar pozabi ter tako ne izpolni obljube. Ni
nujno, oziroma, celo ni mogoče, da se te-
renski delavec angažira za vsak posamičen
primer v celoti, ker je razumljivo, da se sre-
čuje s številnimi problemi in da sam ne
more rešiti vseh. Terensko delo je timsko,
kar pomeni, da terenski delavec sodeluje z
ekipo strokovnjakov, tako da lahko posa-
mezne primere napoti tja, kjer bodo dobili
ustrezno pomoč.
Terenski delavec potrebuje strokovno
znanje v prvi vrsti zase. Iz primera je raz-
vidno, da sem se z prezgodnjim vpletanjem
v pogovor uživalcev postavila na stališče
»več vem kot vi«, rezultat pa je bil odklo-
nilen odnos. Naloga terenskega delavca je
ugotavljati stališča in mnenja uživalcev do
različnih problemov. Šele z ustrezno analizo
se pokaže, kako bi bilo mogoče ukrepati in
kaj bi bila najboljša rešitev. Menim, da sem
prehitro posredovala, zato da bi pritegnila
pozornost. Uživalcem nista bila jasna vloga
terenskega delavca in znanje, ki ga ima. Zato
je uživalka bolj verjela instituciji, ki ima
moč, kot nekomu, ki opravlja delo na ulici.
Iz tega je tudi razvidno, da se mora terensko
delo šele uveljaviti kot strokovna dejavnost
ter da se mora v okviru tega tudi terenski
delavec šele uveljaviti kot strokovnjak.
ŠESTI PRIMER
Bila je ura, ko večina uživalcev odide domov,
tako da nas je za mizo sedelo samo še nekaj.
Za sosednjo mizo se je neznana uživalka
pogovarjala z neznanim uživalcem in jokala.
Uživalci za mizo so naenkrat utihnili, jok se
je očitno dotaknil vseh. Nekdo je pripomnil,
da ni nič narobe. Ko je uživalka čez čas ostala
sama za mizo, sem prisedla. Ker me ni
poznala, je nekaj časa gledala vame, potem
je dejala, da ve, da delam z džankiji, nato pa
je še huje zajokala. Tako žalostnega in
objokanega obraza že dolgo nisem videla.
Čutila sem potrebo, da jo objamem in po-
crkljam, vendar tega nisem storila. Nekaj v
meni je jokalo skupaj z njo. »Ostani z mano,«
me je prosila, »nič ni narobe, samo živeti ne
morem več. Tako bi rada umrla, dovolj imam
horsa, vse je narobe.«
326
METODE DELA NA TERENU
Naslednjič, ko sva se srečali, me je uživalka
vprašala, ali mi je težila. Želela si je pogovora
z mano. Večkrat smo se po dogovoru srečale.
Čez čas me je peljala k sebi domov, da
spoznam njene starše.
Iz primera je razvidno, kako se je vzpo-
stavil pozitiven odnos. Kot sem omenila, je
to proces, ki traja, in ne dogodek. Ko te-
renski delavec vzpostavi stik z uživalci, si
mora prizadevati nadaljevati stike, pa četudi
gre samo za pogovore. Srečanje s starši je
bilo resnejša priložnost za reševanje
problema, ki ga je imela uživalka, vendar
terenski delavec tega ne more početi na
terenu. Uživalki je odgovarjalo, da sem bila
zgolj poslušalka, ki je sočustvovala z njo.
Terenski delavec mora znati obvladati
čustva.
SEDMI PRIMER
Neznana uživalka je pristopila k meni v
lokalu in me prosila, ali ji lahko plačam
pijačo. Dala sem ji 100 tolarjev, kar je bilo
ravno dovolj. Opravičila se mi je, ker je
»fehtarila«. Naslednjič je prišla k meni in me
vprašala, ali se mi zdi lepa. Za sosednjo mizo
so se pogovarjali o tem in rada bi slišala moje
mnenje. Pri naslednjem srečanju me je samo
pozdravila, pri nadaljnjih srečanjih pa niti
tega ni več storila. Po nekaj takih srečanjih
je nekoč spet pristopila k meni in me
vprašala, ali ji lahko pomagam, ker ima zelo
hude težave. Nekajkrat sva se po dogovoru
srečali v mestu, nato pa sva se na njeno željo
dogovorili, da se srečava pri njej doma, kjer
me je predstavila staršem, s katerimi sem se
še nekajkrat srečala.
Iz primera je razvidno, da uživalka v pr-
vih stikih ni potrebovala strokovne pomoči.
To je ena od faz odnosa, v kateri uživalci
preverjajo, kakšen je terenski delavec kot
oseba in kot strokovnjak. Navedeni primer
predstavlja vzpostavljanje želenega odnosa
med uživalci drog in terenskim delavcem.
OSMI PRIMER
Z neznanim mladoletnim uživalcem sem
navezala prvi stik prek znanega uživalca.
Srečala sva se po dogovoru. Za pogovor sva
izbrala lokal, v katerem se niso zbirali uživalci
drog. Uživalec je bil zgovoren in mi je na-
ravnost povedal, da ga lahko v zvezi z dro-
gami vprašam, kar hočem, ker mi bo vse
povedal, zato ker mu je neki njegov zelo
dober prijatelj povedal, da sem »kul«. Pogo-
varjala sva nemoteno eno uro. Poslušala sem
njegovo zgodbo: mladostnik z nedokončano
osnovno šolo, oče alkoholik, mama komaj
skrbi zanj. Kmalu bo imel rojstni dan in si
želi povabiti prijatelje na žur Za sabo ima
bivanje v vzgojnem domu za mladoletnike,
čemur sta sledila še dva zavoda. Pripomnil
je, da socialne delavke ne vedo, kaj z njim
narediti, in se mi hkrati opravičeval, češ, da
se povedano ne nanaša name. Ganila me je
njegova otroška bolečina, solz v očeh nisem
mogla več zadrževati. Prosila sem ga, da
nehava pogovor, in mu ob slovesu ponudila
1.000 tolarjev za rojstni dan. Bil je v zadregi
in denarja ni hotel sprejeti. Dejal mi je, da se
z mano ni pogovarjal zaradi denarja. Pouda-
rila sem, da sem mu denar ponudila kot
darilo za rojstnii dan.
Kot sem omenila na začetku, sva se z u-
živalcem srečala po dogovoru. Na njegov
odnos do mene ob prvem stiku je vplivalo
mnenje znanega uživalca, ki ima pozitivne
iskušnje z mano in dober odnos z njim.
Zaupal mi je brezpogojno in odkrito govoril
o temnih straneh svojega življenja. Iz pri-
mera je razvidno, da kot terenski delavec
nisem znala obvladati čustev, ki so nekon-
trolirano prišli na dan. Terenski delavec kot
oseba, ki pomaga drugim, mora znati kon-
trolirati čustva. Denar sem ponudila uži-
valcu zgolj iz materinskih čustev, saj bi bil
lahko po starosti moj otrok, in ker mi je je
pred tem povedal, da že dva dni ni nič jedel.
Prišel je namreč v Ljubljano k prijateljem
in že prvi dan zapravil ves denar, tako da ni
imel niti za avtobus, da bi lahko šel domov.
Njegova zgodba je bila resnična, kar mi je
potrdil tudi znani uživalec, ki ga pozna že
dlje časa in ga ocenjuje kot zelo dobrega in
327
KAJA TRATNIK
poštenega fanta, ki ima sicer smolo v živ-
ljenju, ker uživa heroin. Z uživalcem sem
vzdrževala nadaljne kontakte po dogovoru.
Odnos sva gradila nekaj mesecov. Na enak
način, kot sem bila jaz predstavljena njemu,
je tudi on mene predstavljal drugim uži-
valcem. Pomagal mi je, da sem prišla v stik
še z dvajsetimi, dotlej neznanimi uživalci.
DEVETI PRIMER
Na terenu za mizo sem sedela s skupino
uživalcev in se pogovarjala. K mizi je pristo-
pil mlajši uživalec s prošnjo, naj mu poma-
gamo, ker je v hudih težavah zaradi denarja,
ki ga mora vrniti dilerjem, ker mu grozijo s
pištolo. Ostali uživalci, ki so sedeli za mizo,
so ga odganjali, naj neha težiti, da imajo do-
volj njegovih zgodb in da naj da že enkrat
mir. Potem se je obrnil direktno name: »Ti si
socialna delavka, ti lahko razumeš, da sem v
stiski. Res, prisežem, da ne blefiram. Že en
teden mi grozijo, da me bodo ubili, če ne
bom prinesel denarja do konca tedna. Da ne
boš mislila, da rabim denar za drogo. Kar
tako te ne bi spraševal, raje bi si sposodil od
prijateljev. Tak že nisem, lahko mi verjameš.
Prosim te, pomagaj mi, vrnil ti bom denar.
Res, zelo me je strah, ti tipi so nori, ubili me
bodo. Kolikor mi daš, bo v redu.«
Dala sem mu 150 tolarjev, potem pa so mi
drugi uživalci rekli, da sem nasedla psihotu,
ki tako fehtari, od kar ga poznajo.
Primer kaže posrečen poskus manipu-
lacije uživalca. Zabloda terenskega delavca
je v tem, da misli, da bo na tak način pri-
tegnil uživalca k nadaljnemu sodelovanju.
Ponujanje denarja ni pravilen način, s
katerim bi lahko terenski delavec prišel v
kontakt z uživalcem drog.
DESETI PRIMER
Znan uživalec, ki v času najinih druženj ni
užival drog, me je prosil, če mu lahko po-
sodim 5.000 tolarjev, ker ima priložnost, da
gre za tri dni na morje. Po naključju sva se
naslednji dan srečala v mestu. Še leto dni po
tem se je izogibal srečanja z mano.
Ta primer kaže, da se tovrstne manipu-
lacije ne dogajajo le ob prvih stikih, temveč
tudi potem, ko je odnos že vzpostavljen. Pri
vzpostavljenem odnosu lahko terenski
delavec iz občutka nekoristnosti ustreže
uživalcu na podlagi osebnega prepričanja
in ne na podlagi dejanskih potreb užival-
ca.Terenski delavec mora na terenu ponu-
jati izključno strokovno pomoč.
ENAJSTI PRIMER
Za mizo je sedela skupina znanih uživalcev
in se pogovarjala o novemu heroinu, ki je
prišel na »sceno«. Slišati je bilo, da tako
dobrega heroina že dolgo ni bilo. Eden od
uživalcev je nato odprl majhno belo papir-
nato vrečko in začel kazati vsebino drugim.
Nagnila sam se naprej, da bi tudi sama videla.
Uživalec, ki je kazal heroin, me je zasul z
vprašanji: »Kaj, te zanima hors? Saj se mi je
zdelo, da vsakega zanima. Kaj, ali nisi še nikoli
poskusila? Res nisi nikoli? Te mika? Če hočeš,
ti dam eno črtico, samo, da veš, zadeta boš
kot mamba. Za nas, ki smo že navajeni, ni nič,
lahko ga sam pokurim v enem dnevu, pa ne
bom zadet. Dam ti za poskusit.«
Starih uživalci nenehno preskušajo te-
renskega delavca, in tudi ko je odnos že dalj
časa vzpostavljen, je terenski delavec še
vedno na preskušnji. V tej igri moči uživalci
preverjajo motive terenskega delavca za
tovrstno delo. Pri izbiri terenskega delavca
je nujno preveriti njegove motive za vklju-
čevanje, kajti povsem mogoče je, da niso v
skladu z nalogami terenskega dela (prikrit
uživalec, dilerski nameni.). Zelo pomem-
bno je, da se v take projekte ne vključujejo
posamezniki, ki so že eksperimentirali z
drogami. Pomembno je, da terenski delavec
zna reči drogam ne.
328
METODE DELA NA TERENU
DVANAJSTI PRIMER
Povabljena sem bila na kavo v stanovanje zna-
nega uživalca, in sicer zaradi pomembnega
pogovora. Zmotila sta naju njegova prijatelja,
prav tako uživalca, ki sta prosila, da bi se pri
njem »zadela«, saj sta v bližini kupila heroin.
Oba uživalca sem poznala tudi sama. Rekla
sta, da sem pri svojemu delu tako ali tako
vsega vajena in naj se ne menim za to, da bo-
sta vpričo mene injicirala heroin. Bom vsaj
lahko videla, sta rekla, kako se zadaneš, in
znala pravilno svetovati mladim uživalcem,
če me bodo seveda sploh hoteli poslušati.
Eden od njiju me je vprašal, ali me ne mika,
da bi se zadela. »Se res nisi nikoli zadela?« se
je čudil. »Kako lahko potem delaš z džankiji,
če ne veš, kako je to, ko se ga zadaneš. Samo
fino se delaš.« Ob tem sem slišala pripombo
drugega uživalca, da ne pozna človeka, ki ne
bi hotel probati horsa.
Primer govori o preskusu motivov za
sodelovanje. Obstaja nevarnost, da terenski
delavec podvomi v svojo strokovnost zaradi
izjave uživalca, da ne moreš svetovati, če
sam ne poznaš učinkov droge. Uživalci so
prepričani, da jim lahko pomaga samo kdo,
ki ima izkušnje, vendar pa velikokrat odklo-
nijo prav koristen nasvet drugega uživalca.
TRINAJSTI PRIMER
Na ulici sem srečala znanega uživalca, ki mu
je bilo dolgčas, zato me je povabil na kavo.
Približno pol ure sva se pogovarjala o vsak-
danjih dogodkih s terena, in ko sva odhajala,
me je vprašal, ali hočem z njim pokaditi
džoint.
V prejšnjih primerih je bil terenskemu
delavcu ponujen heroin. Zmotno je mišlje-
nje, da je za terenskega delavca manj ne-
varno, če mu uživalci ponudijo marihuano.
Terenski delavec mora v vsakem primeru
reči drogam ne.
ŠTIRINAJSTI PRIMER
Na vabilo dilerja sem šla v njegovo stanovanje
in tam srečala deset neznanih uživalcev. Med
njimi jih je bilo kar nekaj mladoletnih, ostali
so bili v starosti od 19 do 24 let. Večina se ni
menila za mojo prisotnost, razen enega uži-
valca, ki mi je razlagal, da se še ni »navlekel«
tako hudo in bi rad poiskal pomoč. Drogo
so preprodajah in uživali v takih količinah,
da sem pomislila, da za tako množično zbi-
rališče gotovo že zdavnaj vedo tudi policaji,
ter sem samo čakala, kdaj se bodo pojavili
na vratih. Premišljevala sem, kaj se bo zgodilo
z mano. Po eni uri je eden izmed uživalcev
začel spraševati, kdo sploh sem in kaj delam
tu. Diler je povedal, da sem prijateljica in da
ni problema. Vse dela, samo horsa ne uživa.
Dejal mi je: »Probaj že enkrat, ne bo ti žal.
Vseeno ne verjamem, da nisi nikoli probala.
Z njo lahko počnete, kar hočete — ona vse
razume.« Hotela sem mu nasprotovati, ven-
dar mi ni pustil do besede. Naprej je razlagal
uživalcu, da lahko tudi fuka z mano, če hoče,
in pripomnil, da imam rada mlade fante.
Potem je še bolj naglas razlagal: če kdo hoče
in če jaz hočem, ni problema - postelja je
zraven. Čutila sem nevarnost in sem želela
domov, kar pa mi je preprečil z prijaznim
nasmehom in besedami: »Rad te imam, ti si
moja prijateljica in vse razumeš. Veš, da ne
bi dopustil, da se ti kar koli zgodi.«
Z dilerjem sva se poznala že dlje časa,
zato se mi njegova prošnja, da mu dostavim
večjo količino pribora za injiciranje, ni
zdela nič nenavadnega, saj na samem začet-
ku vzpostavljanja terenskega dela še ni bilo
nič dorečenega. Zdela se mi je dobra prilož-
nost, da kot terenski delavec ustrežem že-
ljam uživalca. Nekaj je bilo vmes tudi rado-
vednosti, kajti zanimalo me je, kje in kako
živi eden večjih dilerjev, šlo pa je tudi za
priložnost, da srečam dotlej neznane uži-
valce. Če bi danes delala kot terenska delav-
ka, ne bi za vsako ceno ustregla uživalcem.
Iz primera je razvidno, da je dobro, da
terenski delavci delujejo v paru, kajti sam
terenski delavec težje rešuje situacijo med
večjim številom uživalcev drog — zlasti med
tistimi, ki ga ne poznajo. V stanovanje sem
329
KAJA TRATNIK
Stopila, ker sem imela prej dobre izkušnje
z dilerjem, in nisem pričakovala, da ga bom
srečala v tako »zadetem« stanju. Terenski de-
lavec se pogosto zanese na prejšnje izkuš-
nje z uživalci drog in neha biti pozoren na
podrobnosti pri nadaljnjih srečanjih. Vsako
situacijo je treba vedno znova preveriti in
biti pozoren na podrobnosti in odtenke.
PETNAJSTI PRIMER
Nekega dne sem na terenu med skupino
znanih uživalcev srečala tudi uživalca, s ka-
terim sem se dogovarjala za piknik. Veselo
sem ga pozdravila in ga ogovorila: »Kako si
kaj, prijatelj moj? Še preden sem lahko pri-
sedla, mi je zelo jezno zabrusil: »Kaj, a zdaj
smo vsi kar tako tvoji prijatelji, pizda, kaj se
boš ti norca delala iz ljudi. Zgini, pizda, kot
ena kurba se nastavljaš vsem. Kaj, a ti bomo
kar padli...« Vstajal je z očitnim namenom,
da me udari. To sta mu preprečila dva druga,
tudi znana uživalca, ki sta vedela, da sva sicer
v dobrih odnosih. Ker se je še naprej raz-
burjal, so me drugi uživalci prosili, naj grem
stran, dokler se ne pomiri. Sedla sem za
sosednjo mizo, ostali uživalci pa so ga začeli
opravičevati in so me prosili, naj razumem,
da je zadet in da ne ve, kaj dela. Ko bo »čist«,
mu bo gotovo žal, kajti drugače ni tako agre-
siven. Nekaj časa se nisva srečala na terenu.
Naslednje srečanje je bilo običajno, kot da
se neprijetni dogodek sploh ni zgodil.
Znani uživalec mi je na terenu večkrat
predlagal, da greva sama ali z drugimi uži-
valci skupaj nekam na nekakšen piknik v
spomin na stare čase, ko so se ljudje med
sabo veliko več družili. Privolila sem. Pove-
dala sam mu, da je treba vse skupaj organi-
zirati in da sama nimama časa. Vsake toliko
me je spomnil na dogovor, vendar se dolgo
ni zgodilo nič, ker se ni bilo mogoče do-
govoriti z drugimi uživalci. Uživalec je od
mene kot od terenskega delavca pričakoval
druženje, da bi pregnal svoj dolgčas. V dru-
ženju z mano je videl priložnost, da ponov-
no vzpostavi stike z socialnim okoljem;
odhod v kino, na izlet, v hribe (področja
njegovih interesnih dejavnosti pred uživa-
njem drog). Tukaj se postavlja vprašanje, kaj
sploh je v takem primeru naloga terenskega
delavca. Ker nisem mogla zadovoljiti nje-
govih pričakovanj in ker so se najini interesi
razlikovali, je pod vplivom droge sprostil
nakopičeno jezo. Poudariti želim dvoje. Ker
se pričakovanja uživalcev do mene kot te-
renske delavke ne skladajo z pričakovanji,
ki jih imam sama, moram kot terenska de-
lavka znati motivirati uživalce za sodelo-
vanje na način, ki je v skladu z nalogami in
cilji terenskega dela. Po drugi strani bi rada
poudarila, da je zelo pomemben dober od-
nos z uživalci, ki so na terenu pogosto edina
možna pomoč terenskemu delavcu v pri-
merih nasilja, oziroma, kjer je na kakršen
koli način ogrožena njegova varnost. Ko
terenski delavec vzpostavi dober odnos z
uživalci drog in ga sprejemejo »za svojega«,
lahko nemoteno opravlja svoje delo.
ŠESTNAJSTI PRIMER
Prisedla sem k manjši skupini uživalcev.
Takoj zatem sta v prostor prišla dva policista
in se napotila naravnost k naši mizi. Vljudno
sta prosila, da jima pokažemo dokumente.
Iz torbe sem potegnila osebno izkaznico, ko
je eden od uživalcev pripomnil, da se to
mene ne tiče. Počutila sem se nelagodno, ko
sta policista prihajala proti meni, in se spra-
ševala, kaj se bo zgodilo. Policista sta me po-
gledala, vendar se ni zgodilo nič. Počutila
sem se umazano.
Ne bi navajala vseh komentarjev, ki so
jih na račun policistov stresli uživalci, ko
sta odšla, vendar se mi zdi pomembna izjava
nekega uživalca, ki mi je povedal, da lahko
sedaj, ko me ima policija za njihovo, priča-
kujem, da se mi bo to pogosto dogajalo. In
ni se zmotil. Varnost na terenu za teren-
skega delavca pomeni tudi to, da je policija
seznanjena s terenskim delom in njegovimi
izvajalci. Po drugi strani je eden od užival-
cev malo za šalo, malo za res rekel, da sem
jaz pripeljala policista v lokal. Terenski
delavec ne more opravljati svojega dela, če
uživalci sumijo, da sodeluje z policijo (po-
rušeno zaupanje).
330
METODE DELA NA TERENU
SEDEMNAJSTI PRIMER
Za mizo je sedela skupina uživalcev, ko so se
pojavili kriminalisti in jih začeli preiskovati.
Uživalka, ki je sedela zraven mene, je iskala
rešitev, kako naj se znebi heroina, ki ga je
imela pri sebi. Možnost je videla v tem, da ga
preprosto odvrže pod mizo, ker tako krimi-
nalisti ne bodo mogli trditi, da je bil njen.
Rekla sem ji, da sem lahko v tem primeru tudi
jaz osumljena in da se mi ne zdi prav, da tako
ravna. »Ti ne veš, da lahko mene zaprejo, tebe
pa ne bodo, ker si terenska delavka,« mi je
odvrnila. Ne glede na to je upoštevala moje
mnenje in je skrila heroin na drugo mesto.
Z uživalko sva imeli vzpostavljen želeni
(dober) odnos, kar je gotovo vplivalo na
spremembo njene odločitve. Pomislila sem,
da bi se lahko znašla v zaporu. Le koga bi
lahko poklicala v popoldanskih urah, da bi
potrdil, da sem tam iz drugih razlogov? Kdo
bi mi verjel, da nisem tudi sama uživalec ali
celo diler? Terenski delavec zato potrebuje
tudi podporo institucije, ki lahko rešuje
tovrstne probleme.
OSEMNAJSTI PRIMER
Komaj sem stopila v lokal, ki je bil znano
zbirališče uživalcev drog, ko me je lastnik
grobo nadrl, da bo zaradi mene in mojih
džankijev poklical policijo. »Poglej, kaj so
naredili ti tvoji — če jih ne boš spravila v red,
vam ne bom več stregel.« Pokazal mi je večjo
količino brizg, ki jih je pobral v sanitarijah.
Do spora med lastnikom in uživalci je prišlo
že pred mojim prihodom, in ker je bila
grožnja, da jim ne bo več stregel v lokalu,
resna, so uživalci čakali, da uredim spor z
lastnikom na bolj miren način.
Iz primera je videti, da se uživalci zaveda-
jo koristnosti terenskega delavca, če izhaja
iz njihovih potreb. Sama identiteta teren-
skega delavca kot strokovnjaka, ki pomaga,
je večini neznana. Delo na terenu ne daje
profesionalne legitimnosti kot v instituci-
jah, zato je treba razumeti, da se spremem-
be dosegajo z majhnimi koraki (dolgotrajen
proces). Cilj terenskega dela je doseči spre-
membe v vedenju uživalcev. V tem primeru
je prišlo do spremembe vedenja (niso več
puščali brizg v sanitarijah), vendar le zaradi
osebne koristi uživalcev. V večini lokalov
jim namreč ne strežejo, zato je bilo v nji-
hovem interesu, da obdržijo prostor, ki jim
je na razpolago.
DEVETNAJSTI PRIMER
V	lokalu je za mizo sedela skupina uživalcev.
Ko sem prišla, sem sedla nasproti znanega
uživalca, s katerim sva se prav lepo pogovar-
jala. Bil je vesel in duhovit, tako da nas je vse
zabaval. Nenadoma je padel s stola in obležal
na tleh. Prisotni za mizo so mislili, da gre za
kakšno šalo. Sprva ni nihče reagiral, dokler
neki uživalec ni zakričal, da umira. Še vedno
ni nihče reagiral, in tudi sama sem verjela,
da gre za šalo, saj so drugi uživalci dejali, da
večkrat na tak način pritegne pozornost.
Lastnik lokala je grozil, da bo poklical po-
licijo, če ne nehamo s hrupom. Medtem se
je drug uživalec sklonil k padlemu in rekel,
naj kdo pokliče rešilni avto. Pri sebi sem
presojala: »Blefira? Overdose ni, epileptični
napad tudi ne. Kaj, če ga bom morala reani-
mirati?« Nekateri uživalci so zapustili lokal,
da ne bi bili zraven, če bi prišla policija. Za
mojih hrbtom je nekdo pripomnil »Naredi
kaj, saj si strokovnjak,« in me porinil naprej.
Prišel je reševalni avto in napol zavestnega
uživalca v spremstvu enega od uživalcev od-
peljal na Klinični center
V	primeru se je pokazalo, da si uživalci
predstavljajo, da je terenski delavec tudi
medicinski strokovnjak, ki naj bi vedel vse
(pripisujejo mu skoraj neomejeno moč).
Eno od pomembnih vprašanj pri izbiri
terenskega delavca se nanaša na znanje, ki
ga mora imeti, da lahko upešno opravlja
svoje delo. Če govorimo o uživanju drog in
njegovih škodljivih posledicah, je razum-
ljivo, da potrebuje terenski delavec tudi
znanje z zdravstvenega področja.
331
KAJA TRATNIK
DVAJSETI PRIMER
Znana uživalka me je prosila, ali bi se lahko
pogovorila z njeno mamo, ker ji ne verjame,
da bo kljub uživanju drog naredila šolo.
Dodala je, da se bo verjetno z njeno mamo
težko pogovarjati, saj je nihče ne more
prepričati. Prvi in drugi pogovor sta bila bolj
spoznavna. Mama je imela veliko povedati,
hči pa ji je vmes nasprotovala, tako da sem
bila bolj poslušalec njunega prepira kot
aktivni sogovornik. Ko sta odhajali, me je
uživalka vpričo mame vprašala, ali imam
mogoče pri sebi sterilni pribor za iniciranje.
Ko sem ji ga izročila, je njena mama pripom-
nila, kakšna pomoč pa je to, če ji omogočam
uživanje.
Do naslednjih srečanj ni prišlo, in kot mi
je povedala uživalka, ji je mama rekla: »Kako
naj ti ona pomaga, če ti obenem daje igle,
da se bodeš.« Mnenje uživalkine mame ne
preseneča, saj ni edina, ki tako odreagira.
V javnosti je premalo natančnih informacij
o novih prijemih v socialnem delu.
SKLEP
Ti primeri terenskega dela na eni strani
opozarjajo na nevarnosti, ki jim je pri delu
na terenu izpostavljen terenski delavec, na
drugi strani pa opozarjajo na potrebo po
usposobljenem terenskem delavcu, ki je pri
opravljanju svojega dela samostojen, a ve-
likokrat žal prepuščen samemu sebi in svoji
iznajdljivosti, brez podpore in zagotovljene
varnosti na terenu.
Sama sem sodelovala pri vzpostavljanju
terenskega dela v Ljubljani in iz izkušenj
vem, da je nesmiselno izvajati terensko
delo, če ga ne podpira izvajalec. To pomeni,
da mora izvajalec terenskega dela zagotoviti
terenskemu delavcu varnost na terenu in
finančno in strokovno podporo ter mu
omogočiti ustrezno usposabljanje in super-
vizijo. Nujen pogoj pri vzpostavljanju dejav-
nosti je tudi sodelovanje terenskega delavca
z drugimi institucijami, ki izvajajo različne
oblike pomoči uživalcem drog. Šele na tak
način bo lahko terenski delavec nastopal
kot oseba, ki lahko resnično pomaga in ga
bodo uživalci sprejeli kot koristnega.
Praksa je pokazala, da je vnašanje tujih
izkušenj in sklepov o potrebi vzpostavljanja
terenskega dela priprava na raziskavo spe-
cifičnih okoliščin in konteksta, v katerem
se droge uživajo pri nas. Začetek dejavnosti
terenskega dela, ki ga vpeljujemo pri nas,
lahko razumemo kot raziskovalno terensko
delo, ki mu šele pozneje sledi definiranje
strategije dela. Naprej, terenski delavci, ki
imajo konkretne izkušnje pri delu z uživalci
drog, morajo posredovati izkušnje in sčaso-
ma izoblikovati standarde o vzpostavljanju
stika in nadaljevanju ter vzdrževanju do-
brega odnosa z uživalci drog, ki je edino
sredstvo, s katerim bo lahko terenski dela-
vec uresničeval naloge in cilje terenskega
dela. Obenem s tem prispevajo tudi k raz-
voju prakse socialnega dela na področju
uživanja drog.
332