dar rtn ške # m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo marca 1870. Gospodarske stvari. pa po naše 268/10 oralov. P se Mako obdelujejo in izdelujejo lan Moravském Schônbergu in bližnji okolici. Nauk za povzdigo našega domaćega predivstva Spisal R i hard Dolenec. _ detelj a, pšenica, 3. grah, kterega obilo sejejo, fižola pa prav . Koren- , 2. raps, omenjeni ^ y nič, 4. réž, 5. korenstvo in lan, stvu se prav dobro pognoji. Drug 3. réž, 4. grah , 5. réž, 6. jaro žito 3letni koíobar, ki se glasi: 1 jaro žito detelj lan cr. iau, je zeló tišti, ki pa nobene posneme ki Zgo pognojena se pri nas sem ter réž. 2. oves y — , zasluži; kajti očividno je, "da ahaj Gojenje lanú je v bližnji in daljni okolici morav- pride lan v preveč izmolzen svet. Ďa se okoli Šchon skega Schonberga zeló mocno razprosteno Pa tudi ni čuda kajti kdo bi gojenje lanu zanemarjal ondi y kjer berga še vedno tako seje, ternu ni vzrok dobro prepri je taka velika priložnost dana kaj dobro v denar spra-viti ga. Da bi se zadostovalo potřebám vseh petih predil- moralo bi se lanú go- čanje^ampak le stara navada— železná srajca Še en štiroleten kolobar naj omenim, kterega smo pri nekem, vrlo dobro vredjenem gospodarstvu našli nic, ktere Schonberg obdajajo, y m ta je oves s podsej tovo še trikrat toliko pridelati kakor se dandanes pri- - - - — .1 • • v TI__ ostane 2 leti, v prvém se kosi, v detelj detelj škim zavoljo pomanjkanja gnoja to ni mogoce delà da mastni gnoj , kteri je ondi zeló . —_ 7 _ priliko iz kosti napravljeni „superfosfat" ali pa aiiiaiInnii íwTTVflfnA olnrj\ • o 1 r*Qrnc\ rm i£ Res druzem služi merino -ovcem za pašo; v tretjem letu se detelja za réž v rabi, kakor na pognoji in podorj po rži sledi lan yy zbolj- Seme se tudi zeló različno izbira. Med tem po y ko visocih legah na spočitek semena veliko držé, se za oaui ^UdliU y ICiUU liiîiwtuv ^ M»* --- vil iz večih kmetovalcev strastne, samim sebi škodljive šani guano", lanu izvrstno služi; al ravno on je napra- to v nižavah celó ne zmenijo. V hribih, na primer, se- holanško, ali pa rusko Rigajsko ali pa iz Pernav-a. gojitelje lanú. Videvši, da je v prvem letu rži in po nJeJ lanu kaj izvrstno teknil, mislili so mnogi, da bode to v eno mer tako šio brez govej skega ali sploh živin- Fi . tretjem ga pusté, da si spočije, nekteri ga celó rugem letu jim je seme pridelek prvega leta y v Seti skega gnoja. Al zeló so se opekli y kajti letu se ni hotel lan sponašati, v tretje pa že v že drugem celó ne v pokoj vs ej ej o puste na to ga potem tretjič in poslednj y V tem ko staro seme akoravno so mu vselej, to je, vsako drugo leto y kaj počiva, to je, med tretjim in dobro superfosfatom" podkurili. Ravno tako kakor nasejejo zopet četrtim, ali pa tretjim in petim letom, si poskrbé in seme VIV UX \j o J.UPXCUU1XI ^UUOUIUI» -Lï» ' VMIM.V »««"i JLiaOG j G j U ZjUJJVvU lû ¥ H 11U Ol^U-IV^. Drugx DC V C, ka.hi jl se ni v stanu člověk ob samem kruhu in vodi rediti in hribovski posestniki so naj bolj prevzetni na to, u.* krepiti, prav tako se tudi lan ne more samo s fosforom dem let staro seme sejejo; to je pa le bolj vraža. se ve da premožm, da se- in kalijem živiti, ampak treba mu je tudi druge hrane, Ta ktera mu je v živinskem gnoji popolnoma dana. skušnja je kmetovalce prisilila idilično gojenje opustiti, delek žavah sploh tako delajo, da v prvem letu izvirao seme sejejo, v drugem in tretjem pa lastni pri m se zboljšanega starega poprijeti. četrtem si zopet novo seme oskrbé Setvi odločeni čas je od 26. maja (vélikega travna) do 15 jilna Po legi zemlje razločujeta se namreč dva gno- junija (rožnika); to velja za nizke kakor tudi za vi drugi načina; eden velja za za planjavske, nizke. hribovske, visoke lege, soke lege hribih, kjer je tako Zimsk zvano „gozdno kmetijsko gospodar-stvo" doma, seje se še na novino rez, se ve, da brez navadno leto lan zopet brez gnoja gnoja, m drugo an (ozimec, ozmec) je na Moravském čisto neznan. Prvo seme kranjskega zimskega lanú bodem oskrbel še letos nekemu za lan zeló vnetemu tretjem letu sledi oves. kmetovalcu. Ta kolobar se potem obdrži, dokler je zemlja zadosti Po setvi pusté, da doraste lan visokost štirih do gnojna; kadar odpové zemlja svojo prejšnjo rodovitost, petih palcev (colov); potem se opleve. Slanjanje je ^ j « v1j# t • i • i v i "11 t » • i t •ifll#v i 1 potem se zopet večletni gozdni rabi podvrže. planjavah se različno seje, tako, na primer, na dobro pognojeni in v tretjem še svet réž skora neznano delo, in to po pravici, kajti bližnje pre-dilnice za izdelovanje tako tanjcega prediva, kakoršno lan. y potem v drugem letu oves, se s slanjanjem pridela, niso namenjene Za lanom se v četrtem letu y y (Dalje prihodnjič.) zopet dobro pognoji, in triletni kolobar tako z nova prične. Za druga žita, korenstvo, in deteljo je poseben kolobar odločen. Nekaj 9 na kar bi se moglo pri cenitvi mocir najnižih legah se zopet drugače seje izgled natih zemljišč ozir jemati. naj služita tukaj dvašestletna kolobarja schonberske kmetijske in predivo izdelovalne sole. sak ten dveh kolobar jev obsega 67 vagano v, ali Bliža se nam pomlad, ko se bodo za nas kmetovalce posebno važna delà začela; cenila se bodo nam« reč zemljišča po novi postavi. 70 Ker pa morda še ni znano vsakteremu, ki bo za cenil ca izvoljen, da bo treba pri cenitvi močvirnatih biti ťako-le narejena: Da pa gnojna jama tej svoji nalogi vstreza ) mora ali tudi že ozir jeiiian , ».»«^vj. yj<* yn nuiuaii , ua uiujc »toru, «.i ga ima. jí ui eiu vaiec na svojem avonsci. ki pridelke na močvirnih zemljišc pokončujejo in nam Vendar je pa še najbolje, ako se naredi v podobi po- jemati šote prostih zemljišc na mnogo vec reci kakor pa pri trdinah, na uime namreč, s toru Podoba ali oblika se mora ravnati po pro- ki ga ima kmetovalec na svojem dvorišči. kmetom tudi delajo škodo, zato pišem te vrstice. dolgastega štiri vogelnika, ki mora 3 do 4 čevlje Da ne bi noben izmed cenilcev tega delà nepře- globoko izkopan in prav dobro s cementom obzidan mišljeno začel, naj nekoliko odkrijem zločinke dolini^ ljubljanskega močvirja domujejo. y ki v Ce tù in v jeseni pogledamo po omenjenih njivah, tam vidimo lepa zelena žita, ki nam kmetovalcem obe- biti, da gnojnica v zemljo ne teče in se ne pogublja. Dežnica, naj pride od koderkoli, nikakor ne sme v gnojišče. —------------- — Jama za nabiranje gnojnice se priredi tam, tajo obilno žetev; če pa začne deževati, se hipoma kamor je gnojišče najbolj nagnjeno. Če ima gnojišče spremeni lepa dolina v jezero — in vse upanje je po primeren pad, je za gnoj zeló koristno, ako se scav- vodi. V dokaz temu bodi pretekla mokra jesen, ko se nica iz živinskih hlevov najpred v gnojišče in tako ...........* skoz gnoj v zgorej omenjeno jamo odteka. Jama za gnojnico ne sme biti premajhna, ker bi se lahko pre- Ljubljane, vklub Grubar-kanalu in potrebljeni Ljubljanici, za dalje casa je vsa dolina od Vrhnike do jevemu v jezero spremenila y tako y colnih od vasi do vasi prevaževati more biti potem, lahko sodi vsak! -J-----J----7 —--ti --- — — VJ UA vv uv UI ti UHU! y J da SO se morali ljudje v napolnila, to pa še posebno poleti ko y kakošna žetev unpviuna, iv pa oo puov/ uuu pui^/ti, au se g noj ni ca ne more na njive izpeljevati, mnogo gnojnice bi pa po Ako pogledamo pozimi na prhalknata zemljišča takem prišlo pod zlo. Stranisča (sekreti) ako f ^ÍD*.---—--- XT----"" f* «"-.v, ~ ---j --, i. wKiMuiova ^ouQi^uj , arvu je AC uiuguu^ , u videli borno, kako moćne drože^ (srež) je gospodinja priredijo tako, da so v gnojnično jamo napeljana. zima v nje zamesila, da se vzdigne prhalka na njivi veljá še posebno o straniščih za prihišne posle, ktera tako, kakor tudi^ na senožeti do celega čevlja visočine se vrh tega morajo držati zmerom lepo čedna in snažna, in še vec od svoje prave lege. Koliko ostane setve ali da se jih posli ne izogibljejo, marveč radi na-nje za- mogoče naj se To trave na takem kvasu, lahko je uganiti sen in zebert bota spomladi tam stala. nič! dre- hajajo; ne pa, kakor je sploh navada, da posli zarad prevelike nesnage, ki se po takih straniščih nahaja, po Ce pa tudi voda ne vzame pridelkov in tudi zima vseh kotih kmetijskega poslopja svojo potrebo oprav- né mesi » pa vendar žalibog, slana prav rada gospodari y ktera mnogokrat že malo pred Kresom pride y m sem se zgodaj prikaže, tako, da v je- ljajo in svojemu gospodarju na ta način mnogo G nam osmodí rž, oves, delajo. Ako pa so stranišča tako napravljena y kode da se v gnojnično jamo odcejajo, dobi se neka črna blojdra krompir, fižol itd. — in še ajdo, kar se na trdinah ki po njivah in travnikih čudeže delà. y redko kedaj zgodi. Zraven dobro napravljenega gnojišča je pa treba Da pa tudi toča po tej dolini posebno rada bije, tudi za dober gnoj skrbeti. Dober gnoj se pa naredi ako se gnojni kup dvakrat na teden z gnojnico prav znano je vsacemu, kdor je tu domá. Ne bo tedaj dovolj, da bi cenilne komisije samo dobro poškropi. V ta namen nam služi pumpa in us- pred seboj njata ce v (mešiček), ki se v gnojnično jamo postavi in ž njo po celem gnojišču, kedar. je treba, z gnojnico čas potem sklepale, kar bojo ravno tisti videle, treba bo na vse omenjene uime ozir jemati. da dobi cesar, kar je cesarjevega y pa tudi revni kmet, kar škropi. Pa tudi s korcem se lahko gnojnica zajema je njegovega in kar si s potom na obrazi in žulji na in gnojni kup zaliva in škropi. To delo je jako važno rokah prisluži. f---- -------AU J/V/VI. VWUVJ VIC« gUVj MJL\J J/iVUUl AU U U LÍ^ViA f UW Ne imejte tedaj samo denarja za potrebno vlado več záleže in se ga tudi mnogo več pridela ocrni pred habljenega! in potrebno, da gnoj ne plesni in ne zgori, da mnogo , kajti ampak tudi kmeta od delà in revščine po- puh in smrad, ki iz gnoja izhlapuje y tudi je gnoj, Iz Brezovice poleg Ljubljane. Matija Remškar, kmet. in še najbolje gnojilo, ker ima največ gnjilca v sebi. Zapomniti se gospodarji to dobro. Vrh tega se gnoj zboljša in pomnoží, ako se Gnojišče. Pri ob Čil Fr. Schollmajer. _ T _______ „ w,___f _ JW o__rjmM ..Gnojna jama — zlata jama za kmeta", kup z gnojnico polil, naj živina gnojišče pohodi in po w " " . « __m -n» m m + a A A « % « A m A « 1 m na gnojni kup skladoma nekoliko zemlje nameće. Zemlja, ako ni druge, naj se vzame po potrebi iz njiv, vsaj na njivo zopet nazaj pride. Dvakrat na teden, brž ko se je gnojni Kdor ima strgano mošnjo, zgubi novce iz nje; tlači da gnjilčasti gnojni drobci iz gnoja ne izhlapé, kdor pa ima slabo~napravljeno gnojišče, temu se po- marveč se v gnoji pridržujejo in hranijo. Dobro in gubi mnogo dobrega in tečnega gnoja, s tem pa se koristno je tudi, ako se gnojišče primerno ogradi. manjsajo tudi njegovi dohodki. Ako y se, postavimo v Naposled naj se v obližji nekoliko dre ves za-gnojišče dežnica Tteka, izpere mnogo gnoja in na nji- sadi, ki poleti delajo gnojišču primerno senco, da solnce vah, na ktere se potem tak liko gnoj izvozi, pridela se to- gnoja ne prepeka in suši. manj Izvedeni poljedelci so izštevilili da na vah, ki se jim dá 20 bokalov dobre gnojnice 24 krajcarjev žita in slame več pridela. nji-se za Da amonijakovi drobci iz živinskega gnoja ne iz-puhté, naj se v hlevih z mavcem (gipsom) potresa. Veliko važnost in korist dobro napravljenih gnojišč Gnojna jama mora biti svojemu namenu popolnoma pripoznalo je tudi slavno ministerstvo kmetijstva, ki bo pnmerna, to je, narejena mora biti tako y da se v čem več tem bolje — vsi drobci bodi-si že nj ej trdega z letošnjim letom počenši delilo premije tudi za dobro in primerno napravljena gnojišča. * ali tekočega človeškega ali živalskega blata, kakor so beljakovec, grenčec, žolčna smolnina, tolšča, slinasti in scavniščni žlezci, scavniščna kislina, žolčne snovi — ------—, ' ------~ 7 —wmw * ogelno-, žvepleno- in solnatokisli natron, različne fos- fornokisle zemljine, <* UJ. u JU iiíai*. , ouua au uauuuj veux iu j Jmaj ta» jjupi-avjji* u> Lent L ali M popačeno iz slovanskeg so Nemci popaôili v L Zna potj uiaicga J74 VVA uni ^ Tuuuai iui iz Starega Trga je deževalo s sne- slovensko besedo vendar mi dobimo iz .oblike: Lentia tudi čisto gom vmes in s hudo hto vred. Tudi je zdaj pa Lent Linz daj kako zrnce sodre padlo. Ko se z voznikom v nepokritem vozu pripelj toj i na j u Dunaj y t e daj se je mesto prav naravno zvalo Lenče od staroslov »IvftK/ft, flektere, novoslov. u kle not XXV O v/ ▼ w ~ ~ -------- ---- £---r J WM -/II * * j XXUOIVA v y uv y vuivv. Ui\lV»UUU že blizo Cerknice, zapazim cerkniško jezero pokrito z toraj pomenja to, kar ime rimske postaj s e. gosto lila. meglo, ktera se je , kakor oblak, proti nama va- na Dunaja: „Flexum , L e n č Bila sva nekoliko sežnjev visoko nad površino Persenbeug itd. severno od S primeri nemška: Beug, Beugen, Suron- (staro cerkniškega jezera — 1500 čevljev nad morskim po- ti um, današnji Zeiring) na podnožii črmenskih vrsjem Kmalu je nehal dež in sneg ? neizrečeno bliskati se in potem obilo sodre na zemlj padat jelo (Rothenmanner), Lentschacherth to >y v L en čah y dalj Lentschachgrab Je y y z dolina to je, veliko silo od jugovzhoda. Ko bliskati neha, hipoma vstane tak strašen veter, da mi je hotel dežobran iz SI graben „v Len čah", in res se te okolici zaleknete roke strgati Zdaj y ko se še dalj zapaziva da se pel je va, ti. Bolj na tanko to prikazen Zem listinah 9. stoletja se še v Lenčki okolici imenujejo , s kterimi je frizinski škof Hitto imel pôgo- prope co- mo vj e poleg ceste opazovajočemu zdelo se mi je, kakor da bi ga na ti soče kresnic obdajalo. Tudi na koncéh (špicah) žo b manj vore zarad meje neke fare „isti Sci manentes ibi praesentes erant: Li up is co (Xjubiša) (Semil, primeri obilo imen na rimskih kamnih Noriku najdenih Sem Sem in. u uajucuiu . ucuj^ u ciu J U » , S 6 Hl O t â) , J_j (Lupnik), Trepigo (Trebik), Uelan (Velan nic je jela taka svetloba kazati, iz začetka rimsko L i u p na potem pa čedalj več in vec, tako da na zadnj JXiaiiJ , JJW^UU V> V/ V» W »J »VV «u TV/V^, tHUV, vw. uwuujw (Vitan) , X COUU je bil ves dežobran podoben ognjenemu zračnému ko- pogosto lehko bereš T pomenikih: V (Teško) y Tal ; Velecia), Uittan rimsko-slov. kamnih 5 na nekem mestu je bil dežobran pretrgan lesu robci tega pretrga so se světili y In dalj tudi bolj se ta filius), Zenasit (Senasit) Ocatin (Okatin, na noriških kamnih najdeš: O in njegova je velela: Troj } pnmen sever prikazen začne razširjati, naposled sta bila najina klo- noslov. imena: Okat, Oka tko*); in staročeska in buk ) kakor tudi komat konj vsa ognjena isto tako tudi kol pn vozu. Da še celó koščeki tište staropoljska imena sodre, ki so obležali na vozu, so se světili Ta prikazen je trajala kakih 10 minut Troj itd Trojan, ime kraj na Kranjskem Med krajními imeni iz one dobe v lenški okolici jevati kakih 6 minutah je začela ta prikazen odj imenujejo: Caestingp oo iiuguuj^j v/. tO je. VCOUUJIUICg še danes na tem breguje imenitna romarska cerkev Cestinjibreg, Najp Je ginila svetloba na dežobranu y daj na enem koncu, brž potem na drugem, in tako zapored naprej, da je popolnoma zginila. Goste sodre pa padalo bilo na zemljo. Zdaj pa nastane snežna sol in velik mraz; med tem pa se ni bliskalo niti grmelo dalj Plasching y hosta: S charit Plašinje, Zizl S y to je 9 Praefectus leg v „L y to je secundo italicae pa je stanoval La vorjak sufiksa v le čez kakih 30 minut jame zopet silno z bliskom jak itd. Mesto (sedaj v se primeri topična imena: Tur jak, Kleno v jak, Sov grmeti Voznik v velikem strahu, kaj da bode iz tega, me je bilo enkrat imenitno in sedež katoliškega škofa, kteri je leta 737. bil prestav- poprašuje, od kod tak ogenj? kakor mu navadno tudi pravimo To Je lektrik ali rice v bešk mi pávímu, uvulaewi ^genj — pravili: Laurach, Lorch. Rečica je dobila imé po ko ne sva prišla v oblak z elek- tihem šumljanji vode; še danes ruski in srbski jezik Zûa v Pašovo Dunaj Mesto stalo na izteku rečice L Iz La v o r j a k so poznej Nemci na- dgovorim Bi mu ( triko oblaka elektrika se je v tem hipu uravnovala. polnjen, ki je nekoliko pot prestopil in tega poznata lavoriti, lavore nje, sanft rauschen meljsko elektriko Se tudi misliti na 1 Zanimiva je na vsak način bila ta prikazen y zato pri CeJji in Ljublj y primeri L y L (Dal. prih.) se kaj tacega primeri komu druzemu jo zápisem, naj se prehudo ne vstraši te prikazni ; Narodne stvari Bodenst pregovorih in prilikah Starozgodovinske stvari Razprava imenih nekterih božanstev in o legi ill pomenu nekterih rimskih postaj v nekdanjeni Noriku. m Sit apud te honor. antiquitatis. Plin. lib. 8. 90. 24. Smešno je sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. (Dalje.) y da se ravno z ozirom na vremenska znamenja v pratiki velikokrat sliši: laze kakor pratikar ko vendar tako radi na ta znamenja gledajo naši kmetj Slišal sem, da eno leto hoteli pratik kupovati y ker Spisal Davorin Trstenjak. (Dalje.) spisu „Notitia imperii occid." imenuje V opsu „OJI U Lll/lć* 11U|/U1JI* VV^VIU. IlUCUUjC blizo Lavorjaka (Laureacum) v gornji Avstrij v se stanovišče italske legija, »j^i jv, gionis italicae partis inferioris", ki se je velelo Lent Je bival y> prefectu tudi le- ss berg Iz temata o k, acumen, so imena bregov : 0 k i t s c h-Okowitschberg na nemškem, Okie, Okonina H . v ^ na slovenskem Stirskem, dalje: Seethalerok na gorenjem Štirskem, najviši vrh seethalskih planin. V blizini so občine: Krangletz kronglec, kroglec, kroglec, Jassingraben Rimljani so Lenčanom pustili njihovo narodno demo- Lôbnik itd. jasinji, jesenji, Granitzgraben, Lobming L o m b nik Pis. y 12 pratikar po pravični vzdržnosti opustil ona znamenja * Da bi zgube ne imel, priloži! je tedaj drugo leto zopet „Reichsgesetzblatt ske prestave zakonov dobivale, naročilo _______:i______. i si nemški Čudna prikazen! Ako naši ro- tu pa tam, po zimi kako rokovico, poleti kak slamnik itd, doljubi ne vedó za-njo, trebalo bi, da bi pozvedeli, kaj Te vraže je zasmehoval že Fišart, ko je 1574 prerokoval, u« uu y jpnuuuujiu ícuu mcvjc ^ fivkg telo nego obrodilo — da se bo žito bogatinom precenó, kraja en komentar da bo v prihodnjih letih drevj je tega krivo. prej cve- Pivke 24. sveč. ski. revežem pa predrag zdelo dopisu Nate tudi iz našega ko blisk jale itd. Bere ---- I-------/ iV l €xl a CU iVUIJLiCU LČ41 ts. UUjJlOU „ da bo grom bolj buôal „Novic", ki kaže, da odslè bi iz Senožeč" v lista da bodo tudi crne krave belo mleko da > v se a ako lajali « ne šlo po glavi , kakor nas se pa da je že Teofrast Aristotelov učenec y nabral grška znamenja in pravila za vreme potem Arat v lepi vezani besedi priobčil. Ta bila starim Grkom in Rimljanom tako priljublj ga ni bilo omikanega, ki bi je ne bil znal onega nemčurja, mi Slovenci je pred dvema letoma stara „Presse" obsodila, ampak celó „rigati" bi morali. Njemu je „osel" vsak, kdor se ni zagrizel v nemškutarijo. Žive price temu so tukaj pesem je na Pivki; lánsko leto je oni nemčúr v pošteni druž- » ktera Je } da Na gospôdo letijo mnogovrstne prislovice, deloma psovke ) na priliko Vrana vrani oči ne izkljuje Velika tica velicega gnjezda potřebuj bici pri kozarcu dobre vremšcine srdito psovati zacel narodnjake naše, voditelje naroda našega, in celó osebno ; med drugim je tudi prejšnjega vrednika „Novic" z oslom" pital zato, ker so ga v nekem listu pri neki Dostikrat mora pač velika tica z majhnim gnjez dom biti zadovolj stornem šopiri ) med tem ko se pritlikovka v pro priliki „napacno" titulirale!! Izlival je svoj žolc zarad tega tako, daje bilo čudo, da dobrodejna vremščina more člověku tako na jetra vdariti! Iz Notranjskega 20. febr. (0 zadevalu) Senca visocih dreves se daleč ruzteguje mora trden v Kdor hoče visoko priti, Pošten Slovenec crti hinavstvo, mlačnost biti Mislilo se je, da se bo stanje ljudskih šol kaj zboljšalo kar so se nove šolske postave osnovale. Al, žalibože! x. uoiuu » vuv.v « • Kdor se veliko po kolenih driČa, se kmalu delà naveliča Kdor oltar ja ne vidiy peči se uklanj Poln spoštovanj pa do Bogá in vere. Vsega mogočnost božjo izrekujejo prislovice : Ce Bog hoče, tudi mot ovilo poČi; Njemu moras potoziti7 ki ti more preložiti previdnost božjo naznanjajo te-le prislovice: Clovek obraća, Bog obrne: Bog oblači y Bog prevedri modrost božjo izrekuje: Bodljivi kravi Bog ne dá rogov svetost in pravičnost njegovo skoraj nič se niso. V marsikterem kraji je otrók skoraj do 400, kteri bi morali šolo obiskovati. Ako bi otroci redno in vsi v šolo hodili, morali bi se najmanj trije učitelji postaviti, da bi se moglo kmetijstvo, zemlje-pisje, zgodovina, naravoslovje, geometrija, in sploh taki predmeti boljše obdelovati, kterih člověk potřebuje za vsakdanje življenje in za sedanjo omiko. Pa saj bi tudi eden ali dva učitelja kaj storila, da bi le otroci redneje šolo obiskovali. Kako bodo pa otroci redno v šolo hodili, ker se le malo zgodi od gosposke in šolskih nad- zornikov, čeravno učitelj naznani zanikerneže. Bil sicer letos tudi zadržek zarad hude zime J® ) ktera nas je Bog Se ve y komu perje lomi hudo privijala. Kriva bila je tudi pomanjkava drv za vsakdanjo kurjavo. Kar se drv tiče, morali bi posebno dobroto njegovo očitajo: Bog ena vrata zapre in sto družili odp nepremenljivost njegovo razodeva prislovica župani skrbeti, da se drva že v jeseni šoli oskrbela > i Ce Bog roke ne stegne 7 svetniki ne prikoledujejo (Dalje prihodnjič.) da se dobro posušijo, pa ne še le takrat do važe vati jih kedar je že sneg in nud mraz. Sej se lahko vé, koliko gorkote daj o sirova drva v tako hudem mrazu! marsikterem kraji so morali Al saj se takih ni bilo! Slovansko slovstvo. zarad drv po več dni šolo zapreti. Iz tega se razvidi, kako se more pri tako slabem šolskem oskrbo- * list vanji in obiskovanji napredovati. Otroci se komaj toliko brati naučé, da abecednik ali kake male molitvene izhaja časnika „Světozor" v i /u li a i ot V Pragl , JO ^IJLUCOOi VU! «fl Josipa Strossmajera in življenjepis njegov LllJVČfc JJU V CkUUVl , »» fl iiuo«i»v»jwuii. je prinesel obraz prevzvišenega škofa ki z ilustracijami bukvice berejo, in to se še večidel le iz glave naučé. Slika 7 Dokler se ne bo skrbelo za boljše obiskovanje šol, dotle je vse učiteljevo prizadevanje prazno. Kaj more učitelj preslavnega moža, mecena jugoslavenskega dike slo- storiti, če ima veči del prazno šolo; na vanske tako izvrstna 7 da > Je vredna, da si jo omisli vsak častitelj nismo še bolje videli, in njegov koncu leta pa mu vendar hočejo, da bi otroci prav dobro znali. Tudi to Iz živ- nikakor ni na korist ljudskim šolam, da so se šolska Ijenjepisa posnamejo „Novice" drugi potnekoliko črtic. darila odpravila, ki * fyVinogradaru (vinorejec) se zove knjižica v hr-vaškem jeziku, ki blizo 13 pol debela je ravnokar na svitlo prišla v Varaždinu, sestavljena po Drag. Straži- so bila veliko veselje in podbuda otrokom. Nekteri učitelji so mislili, da bojo imeli boljše čase 7 miru > župniku Doljno-Zelinskem; cena mehko vezani knjigi je 50 kraje. Natisnjen je bil „Vinogradar" vprvo ko ne bode več pod duhovsko oblastjo. Al do zdaj se je še kaj malo zboljšalo, lahko rečem, da je še slabeje. Duhovščina se na več krajih noče mešati v vrlem gospodarskem časniku „Pučki Prijatelj". Hr- v šolske reči, novi nadzorniki pa tudi le malo storé. Kako bojo pa kaj storili, saj so večidel okrajni glavarji vati si nadjajo dobrega vspeha iz te dobre knjižice za vinstvo svojo; koristno bi bilo, da tudi naši vinorejci zlasti dolenski sežejo po njej, ki jo po omenjeni ceni iahko dobijo iz Varaždina od si. vredništva „ Pučk. prijatelja". taki, da pedagogičnih reči skoraj nic ne razumejo 7 pa jim tudi zameriti ni, ker se niso učili. Solski inšpek- torji pa nekteri bi se najraji oponašali s svojo metodo; nahajajo se še celó taki. kterim so naši narodnjaki Dopisi. iz slov. Štajarja. — Iz Radgone smo izvedeli hud trn v pêti zato, ker ljudsko šolo zahtevajo narodno. (Kon. prih.) Deželna vlada je naše kakor so prerokovale „Novice" v 7. listu, res ovrgla ; tedaj bode Iz Materije 26. sveč. občinske volitve od 28. in 29. grudna 7 mté »lu Y. kJM'jwijn, —- ±£i ik a u g v u o omu XAVO^V**, pvivuv/nmw jjxwnvjv » ». * ~ ' íd 7 MUW da je ondot 26 slovenskih občin, ki so dozdaj sloven- „izvrstni" naš župan še par mesecev na svitlem stolu Res je! Vřed. „lAviobui uao Aupau ow jjai ui^ovw» uw oviti^tu oiuiuj občanom v neizrekljivo „veselje" sedel vkljub sijajni ne- zaupnici, ktero mu je občina izrekla pri zadnjih volit- ■ 73 vah s tem, da se za namestnika zbornikovega ni bil iz- spravili v preiskavo zavoljo nekega službenega pisma,. voljen, j. «"j vuiivu«, uwujm »a j« "«»ouH, vj. ću. uuu. reua pa u» ivwí- bode v drugič ^— bolj po sreči šio! Da je njemu vse kaj tacega stori, ne smé več županovati, dokler je v verjetno ni, kajti prepričan preiskavi. Čudimo se tedaj zelo, čeravno ta preiskava Pa saj je volitev ovržena, in nadja se da ki ga je naredil 26. obč. reda pa pravi, da kdor mogoče, ze je izustil, le sem, da vsaki volilec, spoznaje svojo dolžnost, k volitvi že nekaj tednov traja, da ces. okrajno poglavarstvo žu-pride ter ostane mož beseda. Saj tega se menda ne pana vendar ne odstavi. Nam bode jako po volji tiadjaÍM|HÉ " I da i v U Vl/u^v.». J —.VXXV.Mll UV VUUIWT1. «MW Jt»l\.U UU V U1J1 , VA da bi se mu posrećilo nasprotnike svoje z de- dobimo druzega župana, ker sedanji nikakor ni za nas jl1ćhaj vi juíiiv/u uimn od nasprotne stranke voljeni, niso hotli volitve v rokah tudi najmanjega pisma ne, s kterim bi to do- ker sprejeti. Kaj druzega, se ve, da je bogatemu našemu kaz al. Zato možje pomnijo, Stari se čuje sploh sumljivo govorjenje da komaj enkrat so dobili take obresti, še županu, pri kterem je bila že trikrat hišna preiskava. Občani, volilci! občinsko starešinstvo je važna stvar; in rač u naj o, da bi zraven teh 61etnih imeli dobiti županija zna biti ali dobra mati ali pa mačoha ob- obresti od kakih 30 let. Govori se namreč, da je bilo čini. Sam sebi je na škodo, kdor pri volitvah ne voli prejšnjemu županu in pokojnému fajmoštru Jerinu na- mož, ki so zaupanja vredni. Pokažite sijajno, da le roceno od gosposke, sprejeti obresti in jih razdeliti, pa blagor domačije je vam kompas, ki vas vodi pri gospod fajmošter se je menda posla bal in je raji vse volitvah ! nedeljo 6. marca t. 1. so povabljeni pri miru pustil. To je bilo pred leti. Par let potem ki je ) domoljubi z bližnjih in daljnih vasi na prijazni pogovor je pokojni gosp. Lauter opomnil svojega brata v Materijo; posvetovalo se bode o čitalničnih pravilih, onda fajmošter bil v Banjaloki in prvi svetovalec žu-ktere je treba deželni vladi v potrjenje predložiti. Ka- panov, naj se obresti brzo vzdignejo, sicer propa- kor hitro se pravila potrdijo, se bode oklical občni zbor družabnikov. dej o y ker v kratkem bodo zastarali. Na to je gosp. L. naprosil okrajnega poglavarja, da je denar v Ljubljani Radolici 18. sveč. (Slovenci posnemajte prebi- vzdignil in ga spravil v Kočevji ) kjer v se danes leži > válce Kamne gorice!) Potovaje po Gorenskem sem pri- da nam celó nič ne hasne. Ker se zdaj ljudem ponujajo šel tudi v Kamno gorico, rojstni kraj našega neu- obresti od poznejših let, zato so vsi trdno mislili, da ta trudljivega borilca za narodno stvar. Povedal sem denar je šel kam, kamor bi ne bil smel iti, in priprav Janezu Ťoman-u, ondašnjemu fužinskemu posestniku, ljajo se spraviti ga na dan ali saj izvedeti, kaj je pre-zakaj da sem přišel, in glejte! v kratkem času vedelo grešil, da je revež toliko let zaprt. Da se v tako važ-je za to vse fužinarstvo. Prišlo se jih je vpisat v po- nih zadevah vzacemu sumičenju v okom pride, treba dedovanjska društva še isti dan 34. Večidel so vpisali odkritega ravnanja. Zato pa nam je pred vsem treba starši svoje otroke, vedoči, da jim drugače ne bodo novega župana, novega odbora. „Novice" pa lepo pro- mogli nič prihraniti, ker se od tega živé > kar s simo t kladvom v roci zaslužijo. Plaćali bodo po krajcarjih francoskega denarja. naj nam povedó, kar one vedó od omenjenega lahko, in čez 15 let bodo dobili vendar lepe denarce (Odgovor vrednistvá). KosteIj ski. Bralci „Novic" se spomi- Skup. — xjo. ui UCLKj voda, uuo puoucmai iij druzih mestih avstrijskih. Ko je to društvo se pričeloj, niso mu de-narničarji, ki se bahajo, da reprezentuj ej o „kapital", prihiteli na pomoč, pomočniki so mu bili i le sami roko-delci in manjši obrtniki, ki so mu za obrresti (činže) po 4 od 100 posodili prihranjene male zneeske po 5, 10, 20, 50, 100 ali še več goldinarjev, ktere je društvo potem izposodilo rokodelcem in manjšim oibrtnikom le za toliko više obresti, da je majhne stroškce gospodarstva (saj vsi možje pri tem društvu delajo brez plačila) s tem dobičkom poplačali in še nekoliko tega presežka na stran djalo kot lastnino društveno, tako imenovano stemu svojemu slažabniku Tišini so se volili namést m. * % j ^ v A « «t«« « fl - m • i t f t - r ♦ ci 9) reservino zaklado". Iq glejte! v preteklih 14 letih je po praviiih ízstopivših odbornikov novi odborniki in to pohlevno malo pa nevtrudljivo in pošteno društvo 3 pregledniki družbenih računov. Izvoljeni so bili vsi brez bahatega imena „gewerbebank" obrnilo v vsem sopet, namreč kot odborniki gospodje Pavel Auer, Jakob skupaj za „^nv^vv-u» ----— * ---— ;------—---i avci auoi? milijon in 723.784 gold, gotovega denarja, Počivavnik, Matevž Schreiner in K. Tambornino ^ » «m • ft â i « 1 • • t t I It ^ # • t «r-i. ~ __ V za *"'"í^• o---* o -----j"i ----------; ------* — Jiamuvimuuj - «« in poleg tega, da je družba bila v potrebi pomoćnica preglednike pa gospodje Mih. Pakič, Jože Šventner in rokodelcem in obrtnikom skozi 14 let, si je prihranila Ferd. Bilina. \ * fcfHH M Kw* ■ - 6512 gold., ki je zdaj lastno premoženje družbe In s tem je bil zbor končan. Mi društvu želimo in gotovo poroštvo onim, ki jej kajnaposodo dajo. To je dober napredek vprihodnje in dostavljamo željo, naj bi delovanje, ki zasluži iskreno zahvalo, ktera gré vsem to domoljubno društvo čedalje več našlo podpornikov, poštenjakom, ki iz začetka do danes žrtujejo svoj trud kajti čem več se pri njem naloži denarja, temveč ga blagonosni napravi, še posebno pa gosp. Horaku f ki je ~ "j "---*---~ I----J--' , v^^Ll » more rokodelcem v potrebi na pósodo dati. Naj tedaj ustanovitelj tega društva, njega 14 letni voditelj, njega naši rojaki ne nakladajo denarja samo v hranilnico, naj skrbni oče. Zato je danes na pravém městu bil pred- ga naložijo tudi pri tem društvu, kjer je, kakor 141etne log starega dr. Goste, naj mu zbor izrazj. javno zahvalo skušnje učé, varno naložen in obresti (činža) dobivajo za toliko koristno delovanje njegovo. Da je ves zbor pritrdil temu predlogu soglasno, razume se samo po sebi. po 4V 2 tedaj pol gold. več. Al vrnimo se zdaj k govoru Hořákovému. Rekel z občnim zborom. v je med drugim, da je društvo preteklo leto obrnilo 187.516 gold., po takem tedaj za 19.236 gold, več kakor prejšnje leto — in to je djansko znamenje, da ta inštitut ne gré rakove poti, ampak da napreduje, da od 100 (Delavsko društvo) se je pričelo 20. dne u. m. Zdaj pa, društvo, kakor slišimo, se pričkajo tù in tam: kdo da spada med delavce? „gehulfe" — tako trdijo eni — je več kot „geselle" in ti in uni so več kakor „arbeiter" ko je čas vpisati se (delavci) 9 češ 9 da delavci so oni » kteri se najemajo čedalje več upanjavživa. Na posodo je društvo dalo pre- zdaj za to, zdaj za drugo delo v městu, na polji itd. teklo leto 86.706 gl. in že pred izposojenim 100.800 gl. tem, kdo je de lave c v širjem pomenu, ne bi môglo je obrok podaljšalo; imelo pa je društvo opraviti z prepira biti; delavci smo vsi, ki si z glavo ali rokami 2702 strankami. Da je društvo pri izposojenem denarju kruh služimo; le on ni delavec, ki samo vživa to, kar sèm ter tjè vkljub vsej skrbljivosti tudi kaka zguba mu je oče ali kdo drug zapustil. Iz tega pa se očitno je rekel govornik kajti revščine več, obrtništvo pesa, zadela, ni čuda je v našem cesarstvu dan na dan zaslužka čedalje je manj, davki so silni, in Ljubljana je v preteklih letih zgubila mnoge naprave, kiso rokodel- vidi, da tako imenovana „delavska društva", kterih po-men še ljudém ni jasen, ne izvirajo iz nikake žive potrebe 9 marveč so stvar nove ère in le tuji čepovi na domača drevesa. Pa tudi pravila (štatute) drugej so cem in obrtnikom dajale zaslužka. Poglejte le v gruntne drugačna kakor pri nas. Po praviiih ljubljanskega dru-bukve, ki so najresničnejše kazalo, kako stoji kdo s štva ima delavsko društvo prav tak namen kakor naš$ premoženjem, in viděli boste, kako so se mnoge hiše že več let obstoječa družba katoljških rokodelskih potí rug o v _ se obrtnikov zadolžile v preteklih 15 letih. Nasproti pa močnikov (kat. Gesellenverein). Gemu tedaj pogrešamo naprav, ki bi povzdignile omiko rokodelcev enako društvo? Kdor je delavsko društvo organiziral in obrtnikov in po njej pomagale obrtnijstvu na noge; ali ni vedel za že obstoječe rokodelsko? ali mu je pa mi nimamo šol za posamesna obrtnijstva, niti niske učilnice, obrtnijske družbe itd. Tudi národni raz- stvar drugače? više teh- morebiti vlada z dostavkom „brez politike" zasuknila por ni morebiti brez krivde utegne kdo reči al tudi pred 14 leti, ko smo društvo začeli, ni kraljevala po vse sloga; čevljarski mojstri so bili razcepljeni v kaplanij (F ljubljanski škojije) je po letošnjem imeniku 17 19 manemisa- dva tabora magali smo sloni vse. 9 kar je mnogo over dělalo vendar pre- vse, prijatli moji ; na božjem blagoslovu kanonikatov, 194 fará, 81 lokalij, 3 vikarij , 11 starih ekspozitur, 230 kooperatur rij, 42 beneficijev, 308 duhovnijskih cerkev, samostanskih cerkev, 161 kapel nih pastirjev, 27 pri druzih 1008 družnic, 7 po- opravilih, 52 9 v 498 duhov- pokoju 21 Govor predsednikov, ki se je držal praktičnega v druzih škofijah, 17 duhovnov iz druzih škofij, 55 re- bil je z stališča in se ni sprehajal v praznih frazah, kakor se razhaja marsikak ministersk nastopni govor, velikim zadovoljstvom sprejet. Naznanil je potem sklep družbinega računa od leta, ki je natisnjen v sporočilu, iz kterega se razvidi, da je 355 udov vložilo lani 20.164 gold. 43 kr., 78 udom pa je bilo izplačanih 11.673 gold. 41 kr., 9 > dovnikov, 68 redovnic uršul. družbe, in 28 usmilj. sester ter 526.876 duš. Avgustanci in Helvecijani 304, neze-dinjenih Grekov 235, 1 Izraelec. Prazni kanonikati so 4 fare 4, kaplanij 20, stara kapi. 1, ekspoziture 3 ratur 52, manemis. 4, beneficijev 12. 9 9 koope- (.Poslavljenje.) Po naznanilu „Danice" so poli- na pósodo pa se je dalo 531 posojil v znesku 86.706 gold. Radenice litične občine na Dolenskem: Stariterg pri Poljanah 9 , Dol in Dolenja podgora izvolile gospoda Ker društvo izposojuje denar z obresti po 6 od 100 dr. J. Sterbenca za svojega častnega občinca zavolj gold, in Za prOVizijO jemlje oc /4 vuocvnwv, jcuiuo«vu , oí ^iuumu uuuuiuu avione po tem došlo 3421 gíd. 58 kr. dohodka; reservina za- nico; zapisal jo je že pred več leti za dosmertnega uda se % odstotkov, je društvu zaslug ktere si je pridobil za ondotno šolsko bukvar- loga se je lani pomnožila za 411 gold. 33 kr. Gosp. v družbo sv. Mohora in ji podařil raznoterih bukev slo- Pakič je bral sporočilo, v kterem on in gospoda venske literature. Imenovana knjižnica šteje že do 200 Sventner in Ferd. Bilina, ki so bili za preglednike družbinega računa izvolj eni, zboru naznaiijajo, da knj ig. (Novopečena modrost „Tagblattova") se u prikazala je um- „Selbstkasteiung beralnem tandelmarktu", kjer gospoda Dežman in na „U- so račun našli natančno narejen in vse v bukve prav dan pod naslovom zapisano. Predsednik Horák je poročal potem o nekterih bâcher svojo robo prodajata vernikom svojim. Slovenski sporočilih, ki so od zunaj došli družbi in predtagal, naj jezik v pisarnah deželnega odbora jima je strašansk trn zbor velecenjenega predsednika dunajské trgovske zbor- v pêti; vendar tega nočeta reči, zato pa svoje „bole- nice gosp. Rekenschuss-a in pa g. Heilinger-a, čine" ker je rami na dan. predstojnika enake koroške družbe, izvoli za svoja castna uda. To se je tudi soglasno zgodilo. — Ko „oiwcuo«*! jm «« je zbor pritrdil letno miloščino že onemoglemu pa zve- gnal više izobraženega nemškega pustni čas, spuščata pod druzimi maška- Ena maškara bila je ta, da sta rekla: slovenski jezik ni pripraven za kancelije 1 "v * L rinm^lroftxiťí ri r 9 da pre- ; druga maškara skočila s tem-le obrazom na „liberalni tandel- pa je markt": „za kancelije pristrojeni slovenski jezik člověk mora stvar razumeti bi 7 potem more razumeti še le besedo. Nesite take postave v nemškem jeziku izgubil narodni svoj značaj (Volksthumliehkeit) in ne okoli vseh nemškutarjev po Ljubljani, in glavo vam sta razumel bi ga potem narod slovenski". — Na te prêt- vimo, da med 100 jih 10 ni, ki razumejo nemške za- veze rečemo le to-le: Cemu tista večna ohola baharija konike. Nevednega kmeta kak širokoustni nemškutar brž oplaši, ker revež misli, da mora vse razumeti. z „viso omiko nemškega jezika", ker vendar ako bi morale nemške kancelije brž zapreti > veste, da «.w * ^ * ^ , ™ ^ morale čeravno se ni nič ali celó malo učil. uradovati vse le v nemškem jeziku! Saj ga ni hujega To v tatú kakor je v jezikovih zadevah Nemec. Naj to do- kažemo le z nekterimi kancelijskimi besedami, ki jih uradniki vsak dan rabijo za svoje, čeravno so ukradene iz druzih jezikov : Journal, Archiv, Expedit, Registratur, Liquidation, Exhibit, Protokoli, Inventar, Rubrik, Videat, Commission, Cession, Recurs, Revers Clausel, Obligation, Testament, Diát, Act, Offert, Va- Indorsat, Conto corrent, I (Gosp přišel v Ljublj jasnilo „Tagbl." nemškutarskih zvijač dr. Toman) je za dva dni iz Dunaj (F čitalnici) je zadnji lepi bal v nedelj pre segel vse prejšnje, včerajšnja „Sokolova" veselica z maškarado pa je posebno izvrstno pust končala. > Prásidium Rest t Abso- Instanz, Datum, Licitando, Formular dium, Termin, Amortisation , Depositen, Adjutum, Diurnum, Diurnist,^Practikant , Consignation, Controlle, Saldo lutorium, Actuar, Ingrossist, Duplik, Replik, Pare, Original, CaUtiOn, JLUOtCUfl, ^^„«uviv , ^ ----- Decret, Bilanz, Summarium, Certificat, Quote, Curatel, Fascikel, Conduite, Tergalnote, Charta bianca, collau- controliren, incontriren, mundiren, legalisiren, , anticipando, posticipando, appelliren, , vidiren, intabuliren, instradiren inrotuliren, censuriren itd. itd. Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. Državni zbor je tudi na ples šel pustne Zbornica poslancev je tedaj za te dni odložila ob dni ravnavo pridobitvenega davka.~ Cedalj nam žej razprave y da je pak ? kada se davkovske postave bolj diren, intimiren ren, sequestriren ne rešijo skupno; ugovora, da ta nova postava bode v obče fix revidi- bolje memo stare, zato ne verjamemo, ker zadnj ; cilj in konec vseh davkovskih postav je tudi ministru Brestelnu ta, da država Naj 7 con- kaj dobi našim tumaziren, kancelijam te besede vzamemo in sto druzih in re- kovsky ne gresta na političnih zadevah ni nič druzega novega, ka kor to, da voditelja čeških Slovanov dr. Riege »vvottj uc ^icoirt uck Dunaj , uauiui ju jo LUiiiiobcj. Giskra v razgovor povabil, da bi se ž njima pobogal cemo: „rabite nemške besede", vprasamo Vas, kako Sladi kamor ju je minister bodo uredovale? Pojte tedaj rakom žvižgat s svojim zarad sprave s Oehi: zahvalila sta se za povabilo, rekši, „hober entwickelten" jezikom in z njegovo „Volks- da se morejo pogajati le z ministri, ki so prav mirnega thumlichkeit" v uradih. In če na kritično rešeto de- duha in ki niso enostranski, in da bi v taki posvèt se nemo mnogo nemških kancelijskih besed, kako ne- t uv/Luv uuuv^w u \j *JLI o u iu aMuvviiiouiu k/vuu« , umno so skovane, al neumnost je dobila kancelijsko morali poklicati tudi Moravani. Kakor „Neue fr. Presse' časnik dr. Giskre — pjše, se bodo zdaj strune oštro pravico in zdaj se rabijo v „hoher entwickeltem" je- napele zoper trdovratne Čehe, Poljakom pa se dovolilo ziku. haltung držati' Kaj neki na priliko pomeni kancelijsk „Buch- « 7 17 Buchhalter"? kaj druzega kot „bukvě c Tedaj je „Buchhalter" mož, ki bukve drží precej tega, kar zahtevajo, pa tudi nezadovoljnim Slovencem se bode vrgel kos, da se potolažijo, Tirolce pa bodo ze pokorile direktne volitve Tako celi dan ali celi teden ali celo leto bi tedaj bila uradnija i m li kjer vsi „bukvo držé Buchhaltung" dr. Giskre — vprašanje je píše organ u za birta rajtenge? le veliko : ali ne delà „brez u 71 x ituftj une» uiauuijci , njci v o x ^uuj&vu uiuv - i>c* ^ * » Brenceljna" bi bila to kaj dobra podobica. Razložite ves nasprotni veter Beustovi stari „Pressi piše Giskri V odboru, ki pretresa resolucijo nam isto tako neumno „Fliissigmachen' machung < m Fliissig- poljsko, se sama prazna slama mlati; eden druzega ) UCUUiUU „X* lUBOl^ilJav^UCll lil „JL luooi^- ^Vijoau , o ck LU cm pittiiUC« Oiaui« XJ.JJ.CI L ali bi ne bile cele povodnje po kance- skušajo za nos voditi. Kmalu se bode vidělo, kdo na- če bi ves denar bil „fliissig"?! In ali ne zasluži zadnje ostane na cedilu lijah, patent na kovanje uradniških besed , kdor je izkoval Direktne volitve ministerstvo po sili hoče; al 77 za te se potřebujete dve tretjini glasov Gerichtshof" in enake?! Nemec se je te in enacih v državnem zboru; ali jih dobi ali ne, se še ne vé 7 in bilo stojí na čedalj slabejih besed navadil; če tudi so prav neumevne, rabi jih ne misli si več na neumevnost njihovo. Ali ne mogoče kaj tacega — ravno tako neumnega tudi jeziku slovenskemu? Menda prav lahko vsaki hip. regnorum fundamentum v ujanvuvLu auuiuj au jiu uuui au uc , oo oc uc v^, kajti očitno je pred svetom, da sedanje ministerstvo gah Dokler mnogonarodna skovati Avstrija ne dobi ministrov, kterim je geslo „justitia 7 Zdaj pa le še par besedí o „Tagbl." zahtevi, da kan- jalovo mešetarenj celijski slovenski jezik bi moral prav „volksthumlich" — -.„„..w. biti. Dobro! „volksthumlich", to je, narodu prav lahko stava umetnih Je vsak 77 gleichsverfahren" Iz Rima 17. u. m kvenih se je slovesno odprla raz- delk v samostanu umeven naj bode in besede v duhu narodnega jezika sv. Marije. Vsi kardinali in škofje kakor tudi mnogo /211. uri je Ob narejene, ako jih narod še nima. S tem se pa po gori rimske gospode so bili povabljeni. navedenih dokazih ponašati najmanj more nemški uradni přišel papež ; kardinal Berardi z razstavnim odsekom Ce pa mislite, da takrat je kaka postava, kak ukaz, kak razglas v umevnem slovenskem jeziku pisan, jezik. ga je vodil po sila prostornih, krasno okinčanih dvo kedar postavo ukaz ranab, kjer so na ogled stavljene res lepe reči. V dvo 7 razglas vsak Slovenec razume, rani 17 academia di S. Lucca" so se sv. oče vsedli na moramo vam v obraz reči, da sami ne veste 7 htevate, ali pa ste tako hudobni, da od vsacega kaj za-tudi priprostega člověka zahtevate, da mora tako učen biti, misliti brez da vse stvari razume, za^ ktere gré v kancelijah in ki prestol in v dolgem govoru povdarjali, da iz omike narodov izvirajo vede in umetnosti, omika pa se ne more vere ; vera pa je zmirom ista in se ne pre-minja po razmerah časa , zato tudi za vero nikdar ne jih razglašajo kancelije. Če kdo ne razume stvari, pride 1789. leto. Govor ta je bil sprejet z navdušenim U^Aa, i>Q)Tiimj u ~ „ ~ ^ 9 „ ~____il "D^ Ui /s™^ r1™« kako bode razumel besedo? In v tem tičí ona znana „evviva il Papa Re!" (živio papež kralj). hudobija, s ktero nemškutarji sleparijo naše župane in druge ljudi, rekoč: TurČija. — Turška vlada je blizo 35.000 vojakov ~ • 77 kaj ne , w*e* USJ ifliiumcic te uwe |;uoit»ïjia ucwii jjvjvvguTjuvj i mijv y se vé, da ne razumejo tacih besed, zategadel pa se tudi Srbija oborožuje in bode skoro šprahe ? ktere zaznamovajo take stvari da ne razumete te nove postavila okoli Bosne, Hercegovine, Crnogore in Srbije ; ki so jim neznane. imela do 80.000 vojske svoje na nogah. Odgo vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik : Jožef Blazflik v Ljublj