LETO IV. # STEVILKA Z APRIL 1965 CENA 30 DIN Po občinski konferenci ZKS OBClNSKA KONFERENCA ZK JE NA PODLAGI SMERNIC VIII. KONGRESA ZKJ ANALIZIRALA DELO IN VLOGO KOMU-NISTOV V NAŠI KOMUNI. POSEBNO JE POUDARILA ZANIMANJE VSEH DELOVNIH LJUDI ZA DELO VIII. KONGRESA IN ODOBRAVANJE NJEGOVIH JASNIH STALlSC ZA NADALJ-NJE POGLABLAJANJE SOCIALISTlCNE DEMOKRACIJE IN S TEM UVELJAVLJANJE NACEL NOVE USTAVE. NAJ POVZA-MEMO NEKAJ ZELO POGLAVITNIH ZAKLJUCKOV KON-FERENCE, Kl JIH BO TREBA CIMPREJE URESNlClTI. Konferenca je daila velik po-udarek razvijanju demokratičnih odnosov v ZK, kar to pogojiuje razvoj talkiih odnosov v naši ce- lotnd družbi. Pri razvijanju takiih odnosov smio doseg1!1! sicer dollo-čeme uapehe, vendar smo še vise (Nad. na 2. strani) Kako smo volili v naši občini V diuhiu kongresnih smemic, zaklitučkov im resaluoije je tretoa prei'tJi na abravniaivanje konkret-miih tekočih gospodarskih in druž-baniih probletmov, pri tem pa i:z-luščliti najbiisitveneaSe in islkait'i njihove takojšnje re&Ltve. Pajmovanje nekaiterih kiom,unii-stov, da je 21a uine6in;ićen.ie na&ih naičel v praksi potrebna oblastve-na vfaga ZK, dokazuje, da 1-e-ti še nišo doumelli vtage ZK v pogttato-ljanjiu sodialiiđtićne demokracije. Taka pojmovanjia zaviralno vpl'i-vajo1 na jačanje idejno politične vloge ZK, zato se je konferenca od'k-nčno zavzela /,a odipnaivo lakih pogladov na vlogO' ZK. Več družbene odgovornosti Pri kriitiični oibraivnavi raznih piroblemov ije še marSi;ki.ie čuititi doiločona ii^miikianda pri reševanjrtj. ie-teh. Nekaterii komuindisltii se v lem, da neođigoviomno apravilijiaijo svoje funkcije, izmikajo družbe-nim, poliitiičnim. in druglim odlgo-voinnostiim,. Vsak komunislt je odigovorein ne le za, de\k>, ki gia opnaivljia, pač pa tuđi m raizmere v družbaniih or-gamih in arganiizacljah, v katertiih neposredno deluje. V ten organih mora dettkjvaitii tako, da se boido t,i čuitiili odgovorne za vse apreje-tu odiločitve in sklepe. V njih smo dloilžni sodidovati in se zaivzemati 7. miočjo doikazovanja za -naijina-prednejša stailiiš'ča. DemdkraitiićiniL odlnosi v diružbi in v ZJvozi komuiniiisitov teirjajo večjo oseibno in druižbeno odigo-van'most visakegia člana tako na de-lovnom mestu, kmt v vseh druž-beniih dejavinosltnh. Za srvtoje javno delovainije je komonlislt odgovoran pireid jav)nos't!j:o. Zaito smatra konferenca, da ne smemo ostajati le pri Uigoitavljanjiu dej-stev in delklarativneim paudairja-nju odigavornosti, ampaik morajo siiedi.ti uHtreani in ucinkoviitli ufcre-pi za krepiltev te odgovonnoslti. V PRETEKLEM MESECU SO TUĐI NASO OBClNO MOĆNO RAZGIBALE VOLITVE V OBCINSKO IN REPUBLISKO SKUPSCINO Za praznik vseh delovnih ljudi in la praznik image čestitojo naiim občanom Občinska skupština Občinski komite ZK Obtinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Združenje borcev NOV in uredniški odbor Kamniškega občana Za nanai je vrata pripraiv na vo-liitv© in opirarwljeine voJitve saime. 26. III. smo izivodii'l'i v zbor delov-n.ih slkaupinOsti, 28. III. pa v olb-ifiinsk'i zbor đkupščine oboime Kaiminik polovico1 novih odborni-kov. Občinska slk:upi&Sina se je v noveim sesitaivu sesia 4. IV. na svojii prvi sejii in izvolila za pred-sednilkai občinslkegia zbora tovariša Naindeta Voderta iz Koroendte, zbora, deilovnih Skupnosti pa tov. Til-ko1 Ltjlu'beiti'č iz Kaminika. Pred^ sedlnilk občinske sfcuipščiine je tov. Franc Vidervol, izvotljen lelta 1963 s 44etno mandatao dobo. Na tej eeg!i so odbornik i izvolila za ipo-silainiskega kandidata v repulbl'iški ^bor itov. Viktorja Repiiča, seda-njeiga selkretairja zveznega zibora Zvezine skuipsiftine, za poslanca v sociatoo zdiravisitveini zibor tov. Srećka Rata, direkitarja Zavoda za uspasalblj'anSje invalidne n»la^ (Nad. na 2. strani) Kl 1 lulip11 nifPli Ti|lniTVlhi I Bilfi :::; H :::: U fl :::: ffl I :::: I ::: I ■ ::: I / :::. I ::::H:::i-: I I ::: II ::: ■ ■ :::: H ::: II I : :::! II :::: llf I ;::: II I :::: I ::: \ ::: I/ ::: I ::::::::::k I I ::: II ::: I :::: II ::: II I : >•■■ ■ ■ ■■■■ ■ ^B ■ •■■• I ■ I ■*" I ••■ ^L ■•" |& •■■ I ■■»■■•■■■•■ ■ ■ •■■< ■^^^ ■■■ ■ ■■•• ■ ■ ■■■ I ■ I ■ :::: Ah :::: IV I :::: III :::: I ::: \ ::: |\ ::: I :::p::::::: I I :- II ::: I :::: mm ::: III : 1 il 11 ili i 1 ■ i IUII li I i »111UIIU1U1 ii i i \ i GLASILO SOČI ALI ST IČNE ZVEZE DELOVNE 8 A LJUDSTVA OBĆINE KAMN I K Sklepe je treba čimprej uresničiti Stališča ZK naj bodo znana vsem občanom Po obči n s ki konferenci Z K S KAMNIŠKI OBČAN (Nad. s 1. strani) premalo gradili politiko in sita-liišiča z aktivnost JO' vsega članstva. Odločneje je treba krepiti jav-noslt deloivanja ZK, saj v sistemu Kinimoupravljainja lahko usipešno đeluijemp1 le z javnostjo svojega dela, k-er le tak načini aagotavlaa čedallje večjd vpilliiv delovnega člo-vc'ka tuđi na politiko zveze na vseh področjih družbeneiga življenja in na njen notranji razvoj. Zato mora ZK paskrboti, da bo-doi njena stališča dosiopna višem dslovmim Ijiudem, s kateili.m.i jiih bo> skupno' preverjaila v boju za njihovo urasndčevanje. Ugoitoviltve komuni stov na osnovnih organizam jah in na kon-terenci sto pokazale, dia nadaljnji razvoj samoupravljanja in uve-ljiavljianje eloveka kot upiravljal-ca v vsem našem družbeneim življenju marsikljie moćno zavirala razine tendence, ki se izražajo v bojazni, ćeš da so detovni ljudje nesiposcnbni upravljati z ustvarje-nimd sredstvi. Tata pojavi so tuđi med nekateritni komunisti, zato je treba proti njim odiločno naistop'iiti. Trajna naloga komiunisltov je, da se o'dloono zavzemajo za uve-ljaviljanije socialističmih družibe-nih odnosov v delovndh organdaa-aijaih, idejino in politično mobilizacijo dalovndh ljudi, krepitev njihovih samoupravnih pravde, razvijanje njdhovega neposredne-gia upravljanja v delovnih orga-ndzaoijah in vzipoisltiaviljanje takih notnamjlh odnosov, v kaiterih bo delovmi č'lovek čim neiposredneje odločail o ustvairjanju in .delitvi' dohodika. Izhodišče za politiko de-litve ofiiebnih dohodkov mara bi'ti dasleidino Kipoštovanje načeil de-litive po dalu, ne samo- neposrednih proizvajailcev, amipaik tuđi administrativnih im strokovnih de-lavcev v proizvodnji in v vseh družbanih. silužbah. Pogoj za razvijanje samouiprav-ljanija je nedvomno v krepdttvi njihove materialne baze, ki pa je odvisna od stopnje produktivnih siil. Zato se inoreuno komunislti nenehno pra zađe vati za povećanje produlktivinoisiti dela, kar je iskati predvisem v tehnični opremljenosti, uporabi sodobne tehnologije, organizacije dela in uporabi najsadobnejših dosežkov znanosti in tehnike v proizvodnji. Pri tem ne srneroo pozabiti na vpiMv človeka na rast produktivnost j, ker je odvisino od njegove-ga osebnega in družbemega standarda, od međisebojinih odinosov, doliitve dohodika in še vrste drugih falkitorjev. Vse to govori za to, da bo treiba bistveno sipireme-niiti raKmor;ja inveslbicdj in težiti, d.a borno pred vsem zamenjaii s'a-ra dotirajaina osnovna sredstva ter hiitreje reševali vprašanja druž-baneiga in osebnega strandiarda. Le taka usimeritev v apremermbi investicijskih razimeriij bo omogo-čila nemoten prehod na nov gospodarski sistem in na močnej-šo vkiljučitev v med.narodno de-litev dela. To zahteva močinejšo orieimtG'Cijo v intenzivno gospodarstvo, za kar se moramo komunisti s po! no odgovornost jo zavaemati v samoupravnih orga-nih. Javno delo samoupravnih organov Uveljavljianje vloge otočana kot upravljalca zahteva močnejiši vpiliv vseh o^rgamov siaimauiprav-ljanja in javnega mmeinja na sipre-jemiamije sklepov. Orieinitacija našega, gospodarskoga sistema za hi-trejši razvoj osebnega in diruž-beinega standarda nalaga odgovorne naloige ,in aktivno sodelo-vanije viseh občanov pri formdna-njiu in uresničevanju take politike. Komfeirenca je v tej zvezi še pasebej poiudanila poimemtonoist vlose kraijevn.i h skuipmosti in diru-gih qbldk saimoupTaviljanija v komuni, ki vkljuićujejo oibčane v od-ločanje in otoilikovainje Sitališč sskiupišoine. Za uvel javi janje teh samoupravnih oblik in sploh uve-ljavljanje otočana kot uipravljalca se moramo koimumiisti odllo6no za-vzeti. Javnost delovanja obciiiniske sikupščiine in informiranost oibča-nov o njenem deilu sta pogoj za močmej'še uveilijavijianje in kon-. struikLivno sodelovanje otočana koit upravijalca: zato si moramo ko-mundslti priizadevatii 71a hitrejše uveljaviljanje takega načina delo-vanja občinske skupščine. Vlaga odlbornikov je pri razvijanju samouipravn&aa roahainizjma v komunii vse pomemibnejša in se boimo morali predvisem koimu-niisiti odločneje /opereta vi ti vsem zaviralniim biro'kraitisikim teinden-cam in to zmoliraj organov samoupravljanja (slkupščini), ne pa iz-ven njiih. Pozornost družbenemu uveljavljanju mladih KomfereiniCa je poudarila, da mo-rajo biti piroblemj mladine in njihovo, reševainje neinehna skrb vseh koimiunistov. Osnovni elementi pri raztaševanju teh problomov1 je predvseim- v naravi jamij u pnfiojev lin možnosti za atotlivno' vključevanje mladine v vse procese naše so-oiialistične gr.aditve kakor npr. da se jo* siprejema v organizacije, ki zbirajo okoli sebe mladino, v odbore celolinc diružibene politične dajaivnosiiii, v organe družbenega upiravljianja im dirugia družbama telesa. S teim se. veća njena driiž-bena odgovoirnost pri sprejema-nju in urasinličevanjiu skilepiov o bistveinih vprašainjih našega raiz-voija, kar je hkrati osnova njene vzgoje in najpomembnejša miloga komiurtistov v oMlli kovan ju njene socialistične diružbeme zavesti. Komonjsti moramo za do-sego tega cilja progi'amsko zasta-vi'tii inaže dedO' in se nenehno za-vzemati za hitrejše vlklpiučevanjc miladine v nazireiševainje naših družbenoelkonamislkdh priablemov. Prcdvsnm jo treba, posvetiti vso po'zoirinoslt strokovnemu izobraže-vanjiu in zaposli ovan ju mladine ter krepati odgovornost deilovinih O'i'gainliizaciij, oibćimsike skupščine in družbenih pogojev življenja tor Sol zia razvijanje vseisfcrainsike skrbi za. urejanje miaterlalnih in dl^užibani.ih pogoijiev življenja Uji1 vzigajanja mladr.lne. Družbene službevskladiti i gosodarskfm razvojem komune Moano zaoS'tajanjc diružbenih služb na sipdoh, posebno, pa še šol-stva in otro.škega varstva, poveču-je razkorak med njima dn gospodarstvom. Posledica tega je, da j" to vp'rašanijfi' vse1 bodj perece in dosega atopnjo, ki dosega odknV no rešiitev. Zato je naloga kioimiu-nistov, ki daLajo na podiročjiih, kjer lahko kakonkO'li pirispevajo k reševaindu teh problemov, da se za njihovo rešitev odločno zavze-miajio. To pa ne srne izvenetd kot enikraitma aiko:ija, temveič mora bifti to njihova neinehna skrb. Poslediica teh nerešenih vpra-■šarij. se čuti nia gosipioda.rsikem podiročjiu in ostalih družbenih de-javinioisltih. To pomeni, da .moramo v veđjli meri skrtoeti za_ človeka, ker borno le tako zaigoitovilj nt»r-malno rast proizvodnje in produktivnosti ter krila potrebo po karfirliih. Doseći moramo, da boiJo ta ataliišča samoupravni or;;aii;i siprejelj za svoja ter dojeli )k>-memtaoisit reševainja teh vprašanj k'oit nuijnii se.sitavn.i dol materi;i!-ne baze v proizvodnji. F. Sveietj Kako smo volili v naši občini dine v Kammiiku, v oirg;and:zacijsko politični zbor republiške slkupšči-ne pa tov. Franca Svotelja, usiluž-beinca pri Glavnem odiboru SZDL Slovenije v Ljubljani, doma iz Podgoirja. Kalko so potakiaile voldtvo za odbornike v ob&insiko sikupščjino? V 14 voli Inih emotah delovnih organi zaci j, ki so vključevale 21 vollišč, je bii oibisk volivcev 94,2%.. V inovo polovico1 zbora delovnih skupnosti o|bči niske skupSčAne so bili jzvoiljani naslednji oidborndki: 1. Juvan Franc, ''Du.pLi.ca 32, Industrija ipohištva »-Stol«; 2. Hrabar Franc, Kaminik, Par-movo 19, Mizarsitvo »-Menina« Kamnik; 3. Rlun Ainitom, Kaminik, "Ti-tan« Kaiminik; 4. Muršak Zinka, Mekinje, »Svi-lan.it« Kamindik; 5. Koišiir Maitevž, Sredinja vas, ►'Podijetije Kamnik«; 6. Iskra Pavel, /duša, »G-radi-teilij« Kamnik; 7. Uršič Jože, Kaminik, »Utok« Kamnik; 8. Ijj'ubeitič Tilka, Kamnik, Ko-munailina, banka Kaimniik; 9. Podgoršek Blaž, Kamnik »Mc-aiy Kamimik, 10. Jerob Karei, Duplica, AE — obrat »Peruitn ima«; 11. Janlkovič .loižc, Stran je, CXsm. šr>l.a Stranje; 12. Pucelj di". Franc, Kamraik, Zdraivstveni dom Kamndk; 13. SušLar d.r. .ludijama, Duplica, Obratna amtoiuilanita »Stol«; 14. Zupain Slava, Kamndk, Obč. 6:ind. sveit Kamnik; V 14 voliTnih on odah z,a voliitve v občdinskd zbor, ki so vključeva- le 23 voliSč, je bil obisdc volivcerv v povpreičjiu 92,6 %. V novo1 podo-vico1 tega ziboira oibčiintske skuip-ščine so bili iizvoiljeinii nas'lednji od'borniki: 1. Semiprimo/.nik Mm?:, M<»tin,ik št. 56; 2. Pestotndk Jože, Kostanj 7; 3. Goiloib Peiter1, Nevlje 29; 4. Portjoionik Jože, Zduša 6; 5. Roim&ak Valenitdn, Krivčevo2; 6. Šimkovćc Joiže, Sp. Stranje 8; 7. Juhaint Ja rako, Gmajinicia 6; H. Vode Namde, Komeinda 19; 9. Kočai1 Vikltor, Podigaije 97; 10. Rems Antom, Zg. Palovče 6; 11. Leimič in-ž. Zvone, Kaminlik — Kovinarstka; 12. Je:rman Miha, Kaminik — JuTčičeva 6; 13. K.risitdč Dragan, Kaminik, No-vj trg 33; 14. Keiržič Kazimir, Kamnik — Med) vodova. V zibo-T- delovnih skupnosti jobil prjnovno izvoiljein eden, v občin-fiiki ztoor pa diva odbornika s prej-šnjo 2-leitno maindaljno dobo. Celotna obići niska sku/pšeina ima po izvolitvii nove polovice 45 od-boT-nikov ali 80,4% im 11 odbornic aili 19,6%. Po panogi udejistvovanjia je: 23 od'boirnikav ;i,z indUsitirije in rudarstva ailli 41 %\ 12 ođboirnikov iz kmetijstva im Rozidatnsitva ali 21,4%.; 3 odibomdk'i iz gradibeindišitva ali 5,4%; ' 1 odbornik iz trgovine ali 1,8%; 4 odibormiki iz obrt.i ali 7,1 %; I) ad;bormiikov iz kulture in piro- isvete adi 8,9%; 3 odiboirndiki iz, zdravsilva din soc. varstva ali 5,4 %\ 1 odbornik đ,z družib. polit, or- ganizacij ali 1,8%; 2 odlbowniika liiz T^anBnlštva in zavarovalslfcva ali 3,6% in 2 odbornika iz dte'javnosti ekup-Sčiine ali 3,6 %. UdeleŽBncciv in sođedavcev NO'B je v oibčinsiki slkupščiind 25 odlbornikov ali 44,6 %. Od tega sta dva nosiiilca Spomenice 1941. Obrcmenitev odbornikov občinske skupščine z drugimi funkcija-mi kaže, cJa je pet odbornikov brez drugih funkcij, 51 odbornikov pa ima skupaj 12Si i'unkcij ali pov-prečno 2,5 funkcije na enega. To kaže, da so odborniki zaradi svojega ude.jstvovan.ja v dru/.benopoli-tičnih organizacijah, društvih in samoupravnih organih prizadevni, deflavinii in zato razgledani Kjudje, ki bodiO1 pri delu v slkuipšičim\ veliko pomeni li, razbremeniti pa jih bo treba več drugih i'uinlkcdj. Pri volitvah zia pioislanca v re-pubildškii zbor Skupščine SR Slovenije je kandidira! tov. Viktor Rapič. Na viseh predrvoililnih raiz-govon-ih is predsltavniki družbeno politiičlndh organizacij, diruštev in samoupravnih organov soi ga naši voiliilcd, zelo1 toplo sprejeli jn se /. ■.njiten raizigovarjali največ o zadnjih ulkrepih v gospodarstvu, vlo-g'i isiaimioiupiraviljanj«., kmetijiski poli tiki, vloigi Juigoslavije v svetu iitd. Volitev v republiški zbor se je udeležilo 94,2% voiliivcev. Za poalanca tov. Repica, je glasovalo 92 % udeleižerah voiliivcev. Novim, odlbornilkoim in poslan-com želimn.O1 pri delu v oibčinisiki in ropublišlkii skuipščini veiliko uspehov. Voldlna komisija pri oibčdniskiem odlboru SZDL Kaminik 2 OSS in OOSZDL Kamnik o družbenem planu občine Na skupni seji občin. sind. svela ,in občinsikega odbora SZDL v Kamnitoi so razpravljali o osno-vah leto.šnjega občinskega druž-benega plana in proračuna. C'eprav občanom oz. volivcem in krajevnim skupnostim tor de-lovnim organizacijam posredovano gradivo vsebuje predvsem podatke o proračunski situaciji v letošnjem letu, so vendar člani obeh družbenopolitičnih vodstev dali poudarka problemom proizvodnje in produktivnosti. Zlasti so načeli vprašanje realnosti planiranja v gospodarskih organiza-cijah. Menijo namreč, da bi morali biti delovni nacrti gospodarskih organizacij predvsem mobi-lizacijski. Vzpodbudno naj bi vplii'vaJii n.a povećanje proizvod-nje, produktivnosti dela in tuđi na izpolnjevanje delitvenih sistemom . Na seji so opozorili tuđi na to, da bi morali proizvajalci v delovnih organizacij ah tuđi v letošnjem letu še tesneje povezo-vati vprašanja gospodarjenja z V Rudniku kaolina v Crni razpravljajo o novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Pred dnevi so člani delavsfeega sveta in družbeno-političnih organizacij v Rudniku kaolina v Crni raspravljali o onutku novega pravilnika <> delilvi osebnega đohodka. Živahna razprava na tem posvetovanju je pokazala, kako potrebne so nekatere spre-membe v sedanjem pravilniku. Nekatera določila v obstoječ«m pravilniku o delitvi osebnih dohodkov so nanireC že začela negativno vplivati na notranj« odnose, v kolektivu. Ena tinlkiih potmiainjkiljivoisti je bila v določUu, da vsak zaposlen čla,n kolektiva, kii vse leto ni bil na boliiiišikem dioipusitu, oz. ni bil bolan, prejme «b koncu leta posebno nagrado (25.000 dimairjev). T:> đoločilo je dpkaij .negativno vplivaio na raspoloženje zlasiti tii-stih članov kolektiva, ki so1 si cer dobri delavci, vondar rahilejšega adravja in so morali zato po ma-svatu zdravnika večkirat izostali od dela. Ker jih je pa to doilo-čilo prigarajailo, so' zelo pogoislto, čcpirav so bili resneje bolni, opiu-ščaJi zdiraivmiške preglede in pri-hajali bolni na delo, kar je še po-slubišalo njihovo d olovno apoisob-nosit. Naimeisto izplaičevainja posebnih doda'ttkoiv zdravim delatv-com, predlaigaijo sedaj za opravi -tene izostanke, za neplačain do-irvislt itd,, zmamjišainje vređinioisiti li,'..ke, na podlaci krntore se obračun arva mesečni osebrui dohodefc, za naj već 5 %, medltem ko naj bi su vredmost točke za neopraviče-nc izostanke zmanjšala za 10 '},,. Prečoj se je tudd govorilo o predloigu, naj bi v novom pravilniku uvodili dodaitek na stalnost, tu pa zaradi tega, ker je doseda-nja moćna fluktuacija delavcev prečoj ovi ral a potok proizvodnje. Po tem predllogu naj bi se delav-cem,, ki so več koit ono leto zaposleni, povei6a!li osebnii dohodki za 5 %, delavcem od 3 do 6 let za 7%, od fi do 10 let za 9%, nad 10 let pa za 10%. Nekaiteni čla-ni samoupravnih orgainov so predlagallii, naj bi to povećanje ne bilo izraženo v odsitotlkiih, pać pa naj bi vsii zajposlenii, ne $lede na deloivmo mesto, prejeili za dolo-eono' dtotoo zaposilitrve v kolektivu CMinko' vredno, oz. enaik diodaitek. O tem vprašaimjiu ®e bo verjetno še precej raspravljalo v kolektivu. Poileg tega pa predlagajf) v novem pravilniku tudii uvedibo me-rila za kvaliteto dela. Manijo namreč, da bi bili prejemki zap<>-tsljniih na posamezniih delovnih inestlih doslej premalo odvismi od kalkovoisiti iizde!l!ka. Po> novem pied.lofiiu pa naj bi delavec, ki je zaiktiiiviil doloičeno slaibšo kvaliteto izdatka, to neposredno obću/til tuđi na osebnih dohodikih. PoJeg teh poglaivitnih sprememb bonov j . aviilniik vseibovai tuđi nove ce-nike del za nekatera dela, zlasiti reševanjem problemov družbene-ga standarda. V tem pogledu je bil v začetku letošnjega leta v ne-katerih kolektivih napravljen pre-cejsen korak. Gospodarski kolektivi kažejo vse večje razumevanje za potrebe šolstva, zdravstva, otroškega varstva in ostalih druž-benih služb v komuni. Zbori volivcev so pred dnevi sprejeli predlog o uvedbi krajev-nega samoprispevka, ki naj bi pomagal hitreje urejati pereca vprašanja, zlasti ureditev čest, poti, pokopališč, prostora za družbene dejavnosti itd. Na seji so poudarili, da bo treba s strani krajevnih skupnosti poskrbeti, da se bodo na ta način zbrana sredstva res uporabila za tište na.mene, za kar se bodo odločili občani v krajevnih skupnostih. Kot kažejo že dosedanje izkuš-njc, ni bojazni, da krajevne skupnosti teh sredstev, ki jih bo letos za obrat kalolta. Povi&ane bodo nagrade za vajence, tako da bodo v prvem letu prejemali 9.000 di-narjev, v diruflem 11.000 in v treitijetm 13.000 dinarjev. Olaivna značilnost novega pra-viiiliniiikia pa je, da daje v pogledu doiločanja visine osebnih dohodkov v posameanih ekonomskih enotah siaimoiupravnim oirgainom v teh enotah poipoilino sarnositoijinioslt. Sklad, osobnih dothodlko^v v posa-meznii enOtii pa se bo lormiiral na podlaigi doseženiih enot proizvoda (tona rude, pirevoženi ton/km. itd.). Prav zaradi tega m>anijo, da bo poitrebno temeljiteje in »proti iSipi'timijaiU piroiizvodinijo v pusa-meandh enotah, ker bo le-ta v vočji meri kot doslej vpliivaila na gibanje osebnih dohodikov v po-saimeianemi mesecu. Delavskii svet im ćlani družbe-nopoliičiinih organizacij so na zadnjem posvetovanju precej govorili tuđi o meri 1 ih nagriajevanja vodilnega in stirokovnega osebja. Monijo namireč, da bi morali i;z-deilaiti taka merila, po katerih bi bili oisebini dohodikii teh člamov kolektiva bolj neposredno odvis-ni od gosipodair jenja in proi/.-vodinje. Pi^ecej živahna je bila tuđi rarz-prava o predlogu, naj bi pri obračunavam ju osebnih dohodikov uvodili točko, kaitere viedlnosit naj bi se spreminjala glede na dosežemo vredinost oz. na dosežemo količino izikopane rude. Letoišinjj <»eibni diohodlkii maj bi se obračunavali po osnovi 1.270 din na tono proizvodnje. V razpravi so člani delavskega sveta in ostali člani vodstev družbenopolitičnih organizacij precej govorili o ocenjevanju delovnih most, zllaisiti tistih s težkimii de-lovinimii pogojli, kot je delo pri pečeh, na mraizu itd,, kjer pa ni-so prišli do konlkretnega zaikljuič-ka iin bodo morali pri tem reci svojo beisedo tuđi delavci, kj de-lajo na teh delovnih rrrasitih. Celotna razpnava o osnutku novega pravilnika v Rudniku kaolina je pokazala, da se bo praU-eb-no s strani diružbenopolitičnih or-giamiizadij, alaisllii sindiilkata, precej zaivzernati za to, da se bodo pinoizvajailci bolj zavedali svoje odigovonnosti in svojega vpldva na delitev dohodlka in ptusebej osebnih dohodikov v kolektivu. Tu in tunn je še vedino čutdti ostanke okrog 90 milijonov, ne bi znale učinkovito in koristno uporabiti. V mnogih krajevnih skupnostih so že dosedanja sredstva, ki so jih dobili iz občinskega proračuna, podvojili ali ćelo potro-jili s svojim delom, s prispevki v materialu in podobnim. Vseka-kor pa bo potrebno — tako so poudarili na seji — da bodo krajevne skupnosti sproti seznanjale občane z uporabo teh sredstev, ker bodo le na ta način občani z zaupanjem uresničevali sklep o plačevanju samoprispevka. Občani bodo od svojih čistih dohodkov od 1. maja letos dalje pla-čevali 2 %. Predlagali pa so, da bi sklep o krajevnem samopri-spevku veljal tri leta. Poleg sredstev krajevnega samoprispevka pa bodo krajevne skupnosti iz občinskega proračuna letos dobile še 8 milijonov di-narjev. p $. Foto-kino klub Kamnik je organizirat v prostorih Doma ljudske tehnike v Mckinjah loto krožek za otroke. Krožek je vsako sređo in petek od 17. do 19. ure. Na sliki so prvi obiskovalci tega tečaja. Sliko so sami i/delali Prosveta v Tuhinjski dolini Prosvctno društvo v Zg. Tiihi-nju je v dvorani na Lazah uprizorilo že drugo igro v letošnji sezoni. Prvič so naštudirali Lepo Vido. Dvorana je bila pri obeh preds tavan pol na. V aprilu so spet dosegli pri dveh predstavah lep uspeh z Molierovim Skopu- meadme miselnosti. Gre za to, da bi. se proizvajalci boilj seznanili z načinom, deliitve dohodikia, z ele-mentii, kii vipilivajo na njihovo gibanje in podobno. V tem pogledu so v Rudniku kaolina dosilej že pirecc'j storili. Ob zaključku posveta so se dogovorili, da bodo o osnutku novega pravilnika o de-IMvi asehnih doihodkov organizirali v celoti raziprave v vseh šestih ekonomskih enotah, kjesr naj bi člani kolektiva dlaJi činuveć konkiretnih piripomb, nakar bo pravilnik sprejel delavski svet. -U hom. Obe igri je režirala učiteljica Vida Drovenikova. S Sko-puhom so marljivi in požrtvoval-ni igralci iz Tuhinja gostovali tuđi v dvorani ina Vegradu. MUZEJ KAMNIK odkupi izvode Kamniškega zbornika letnika II. in III. Informacije dobite v pisarni muzeja ali telefonično na St. 83-223. KAMNIŠKI OBC.\X Dopisuj v svoj list! 3 KAMNISKI OBCAN Občni zbor Zveze borcev Kamnik Še večjo skrb borcem »Obdobje od zadnje Ietoe kon-ference naše občinske organizacije ZB NOV je vsekakor obdobje največjega izboljšanja položaja naših članov teh vsestranskih spremenib našega gospodarskoga napredka.-« To je bila osnovna misel občnega zbora občinske organizacije ZB Kamnik, ki je bil pred dnevi. Na zboru so ugoto-vili, da šteje sedaj organizacija borcev 1622 članov, od tega je 9 sporaeničarjev. Organizacija ima 11 krajcvnih organizacij, ki so bi- le v preteklem obdobju zelo de-lavne. Sekretariat organizacije se je moćno trudil, da bi čim bolj uspešno reševal vloge za priznavanje posebne dobe za organizirano delo v NOB. V pretekli man-datni dobi so razpravljali o 147 viogah. Polovico teh je bilo ugodno rcšeno, 49 vlog je bilo za-vrnjenih, 26 vlogam pa je potrebno še dopolnilnih dokazov. Lani je bilo v obliki priznavalnin za borce izplačanih 3,277.000 dlnar- jev, od tega pol milijona že iz kvote za letošnje leto. Stalna ob-činska priznavalnina je bila do-deljena 16 članom, za dan žena pa so dobile pomoč tuđi vojne vdove. Za letos je sekretariat organizacije menil, da bi vse vojne vdove dobile stalno mesečno prizna-valnino po 6.000 dinar je v (ražen onih, ki so se ponovno poročile). Za nekatere vdove pa bi se ta znesek Se povečal. Priznavalnino naj bi prejele tuđi prve parti- Obračun dela Ljudske tehnike Pred dobrim mesecem je občin-siki odlboir Ljiudsike tehnike Kan>-niik poidal obračun svojega dela za preteklo mandaitno obdobje 1963—1965, ki je bilo zelo uspešno. Detta, ki smo jih izvršili, so poteikiaiia po naipirej pripravilje-neim prtugraimu, ki ga je izdelal oboiinslki svet Ljiudlske tehnike Kamnik in po> najpotkih IV. kongresa Ljuđlske tehnike Slovenije. Program dela je pdtekal v treh etapah: a) v prvi etapi smo s široko' akcijo uspeli dotoii'ti prostore, kišimo jih funkcionalno preuredili in popravili, z nabinalmo akcijo po pod-jieftjih pa zagotovili materi dine pogode; b) v drugi etapi simoizveđli program JPI, ki je bili precej dobro izdiellan; za svečan zakljueok pa simo1 na rojstni dan maršala Tita 25. maja 1964 odlprli dom Ljudske tehnike, za kar smo pre-jeli repuiblitško nagrado; c) ko smo zagotovili osnovne pogoje za normalno delo, simopri-tegniili v maše klube predvsem šolsko mladino, da se spoznajo s tehnriično vzigoijo. Tako smo začeli sedaj z raznima tečaj i, kot so mo-delarski, folto-kitno in radioama-teirski, ki se bodo po pro@ra.rnu še naidaljevali. Osnovni pogoj za uspešno delo katerega kali diruštva je primer-na lokacija z odgovarjajočimi prostori. Povsem razumljivo je, da je težto za prostore in da smo lahko zadovoljni, da smo dobili svoj Dom v Mekinjah, čeprav lo- kacija ni najtooljša za noirmailno deto, ker je Dom precej odda-Ijen od središča. Prostori so da-nes lcpo urejeni, za kar gro zahvala vssm, posam-aznikom, ki so pomagali z udarniškiim delom, prav tako pa tuđi nekaiterim pod-jetjem in diružbenim organizacijama v naši občini, ki so. nas pod-prli z materialnimi ali i'inanćni-mi sredstvu. Danesi je ta Dom na-menjen predivsem mladini, da si ptridobli tehniičinega znainija, ka-kršneiga ji šola v celoti ne more dfliti, prav tako pa tuda, da doba veselje do dela, spretnost in diru-ge vaščine, kl jih potrebuje čJo-vek že pri isabiiri pokliča. Dobnih stiroikorvnjakov nj niko-li preveć, kaj'ti danes živimo v dotoi modernizacije in avitomaiti-ziacije, ko Sipremeimibe tehnodoških procesiov bistveno vpilivajo na oibiiko in ceino> izdeflikia. Zato je naša maloga, da dvigamo tehniič-no kulitiuro, da sipremlljiamo' mapre-dek tehnike doma in v svetu, da prdEipavamo z zavestaiiim delom k boljši organiiizaciji deila itd. Siste-maitiično je treba pri ljudeh vzbu-jati zavesit, da raamii.šljiaijo o raiz-nih izboljgavah, njith dalo pa je seveda treba primerno nagradlitii. Pri nas je diruštvo izum;iiteljev že obravnavalo ite probleme din v kratkem lahlko' pričakujemo', da, bo njihovo P'rizadlevanje, posebnoi po podjetjih, le prodrlo skozi obroč zastarelc miselnosti. Tuđi delo po drugih društ.vih je precej razgibano. AMD Kamniilk po svojih usipehih vidno izsitiopa Tekmovanje mladih šahistov Mtodi šahlilsti iz H osnovnih &>1 so odigrali leitošnje ekipno prvenstvo 15. aprila v mali dvorani Doma. NastopilO' je 18 ekip, sode-lovalo pa je 80 mladih šahistov. Borbe so bile nude, ker se je vsaka ekipa trudila, da se uvrsti v madaljmje medobčinsko tefcmo-vamje. Rezulttaiti so 'bali: MilajlSi pionirji: 1. Komenda — Mosite 15 točk, 2. Osnovna šola F. Al'brehta — Katmnik 8, 3. Me-kinje 7, 4. Tunjice 6%, 5. Vranja peć 3^. Mlajfee pionirke: 1. Tunjice 3, 2. Vrainja peć 1. Stairejše pionirke: 1. Osnovna šola Toma B.rejca Kamnik 13, 2. Osnovna šola Doimiinika Mlakar-ja v Zavodu za rehabilitacijo in-validne mladiine 12, 3. Vranja peč 11A, 4. Osno'vna šola Frana Al-brehta 5K, 5. Tunjice 2. Mladinci in starejši pionirji: 1. Osnovna šola Toma Brejca Kamnik 14 točk,, 2. Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik 18, 3. Osnovna šola Dominika Mlakar-ja Kamnik 12, 4. Vranja peč 8, 5. Komenda — Moste 7% in 6. Stanje 5Y,. Z. od ostalih, morda že po svoji spe-cifićnoslti in tradiciji, prav tako pa tuđi ipo doseženih re'ziultatih. Organiizliirailii so državno prvenstvo v hiltrostai vožnji, imajo odlične tdkmovalce — državne prvake1, orgianiziiirali so tečaj e za voanike armateirje in mopediste, poučeval'i paomeltino vzgojo po' šolah, sode-lovali v Titovii štafeta itd. ftadlioaimaiterjli so preuredili in opremili kabtimeit za sivoje potrebe, iadelali so več aparatuir, sode-lovaili na raianih teikmovanjih teir začeli z zaćetnišikim tečaijem za radiioiamiaiterje. Foltonkiiino klub je prav tako utredlil in opiremil laboratorij — teirntnico'. Člani so sodetovali na raznih raizistavah (ob otvoritvi Doima, na dan občinske(ga praznika v Tržištu itd.). Začeli so z dvoma tečajema in to enega za šoilfiko mladino, dru gega za odrasle. Modelarsko-brodarsko diruštvo je dtubilo novo opremljeno delav-nico v Domiu LT. Clani so sode- zanske hiše (za stare očet« in matere) ter starši, katerih sinovi in hčere so padli v NOB. Želimo, da bi občinska skupščina čim preje sprejcla odloik o kriterijih za priznavalnino borcem NOV. V preteklem letu je bilo še 40 primerov nerešcnih stanovanjskih vprašanj borcev. Organizacija je predlagala občinski skupštini, da bi letos in v prihodnjem letu v celoti uredili to vprašanje. Posebno skrb je organizacija posvetila tuđi šolanju otrok borcev (313.000 dinarjev štipendij), za zdravstveno pomoč borcev (zdravilo se je 16 članov ZB) ta zaposlovanju borcev. Ker praznu.jemo letos 20-letnlco osvobođitve, bo tuđi kamniška organizacija. ZB sodelovala pri vseh prosiavah. Kazen tega bo še bolj pospe&ila zbiranje zgodovinskega materiala, s pisano besedo pa bo skusala ohraniti kronike partizanskih borb. Vsa omenjena diruštva so isto-časno bila veziana tuđi v progira-mu JPI, ki so ga. v celoti iapoT-mili. Poleg tega pa smo- sodelo-valj kot ekipa »ob žici okaipiiirane Ljuibđijaine«. Gpravlijenoi je bilo veliko^ deilo, ćeprav je osltailo še precej manrj-ših problemov. Tu miiislim pred-vsem na obveane težave, ki jih borno imeli pri fđmainisiiiranrj'u in-sitrulktorjev, prediaviateljev, honio>-rairno zaposli enega, tajmlka itd. zaradi odvajanja siredltl^iv, ki po no-vem- pilačilnem siistomu preka&a naše zmoglljivotsitti. To bo vseka-kor vallik daivek za blagajno LT, ketr bi ddtiaaije v lanski visini ko-maj zadostovale za predwiđema honorarna liapllačila. Za plodno in Prcdseđnik Občinskega sveta Ljudske tehnike tov. Silar je na obč-nem zboru izročil najzaslužnejšim članom priznanja te organizacije lovailii' na raznih teikimovainjih, na razstiaivi otvoriiltive Doma LT, sedaj pa so zaceli z začetoiSkiim1 tečajem za pionirje, ki je številčno zelo. obislkan. Drušltvo -fcrafctorifiltov in kme-tijslkih tehnikov je specifično vezano na kmetijska posesitva oai-roma na Agrokombinait iz Meng-ža. Sodelovali. so na naiznih teik-movainjlih v oiranju, organiaiiraM razna predavanja, piredvajali fSl-me ittd. usipešno delo na področlju tehnic-ne kultiire je pa vse to potrebno 'm nujno, če hoćemo., da bo LT vzgojilla dober kiadeir, ki bo prt-neisel naši inidustriji novih moči. Program, ki je bil izdelan za le-totšinje leto, je še obsežnejšii, 2saito bo monatl. novi odboir posvetiiti do-stji več truda in delovnega pogiu-ma, da bo zadiane naloge uHpeS-no nadajjeval. Predsednik LT Kamnifc AVjgJtist Siler 4 Ob občnem zboru PD Kamnik Naši alpinisti gredo na Himalajo V začetku aprila je imelo tuđi Planinsko društvo Kamnik svoj redni letni ofočni zbor. PoroMla so bila prečej obsežna, pa tuđi razprava Je bila zelo živahna. Tokrat si oglejmo đelo alpi-nističnega odseka, ki ni samo ed i; najbolj delavnih in uspešnih odsekov planinskega društva, ampak sodi med najbolj ugledne al-pinistične odseke v Jugoslaviji sptoh. Načelnik AO tovariš Tone Skarja je opisal đelo svojega ođseka tafcole: Tuđi lami se je povećala alkltiv-noslt našega odiseka, povečaii se je dotok mladih alpiniistov :in lahko rečem, da je za, namii nauisipešlnej-še leto v zgodovini kamniškega alpinizma splloh. Zima 1963/64 nam je bila z vremenom naklonjena, ftazen normalnih zimislkdh vzponov 'na vrhove Kaiminiiškiih in Julijsklih alp nam je uspelo opraviti Hudli me-fcaj težjih plezainih podiviigov: Rumena' zajedia v južni stani Ko-gla, južni raz Turske gore, prvenstvena smer po< zajedli v severe»-vzhodinii stemi Kalške gore, prva ponovdlev centralne simeri v 800 m titrav visoki vizhodinii. steni Brane, ipoileg 'toga pa še niiz lažjih in težjih vziponov in greberaskiih prečeinj. Oid rmnožice leitinih vapo-nov naij oimenihm le nclkaj nalj1'-težjih: ponovitev centralne sime-ri v Koglu v izredlneim času, prva im druga ponovitev smeri čez p'ošiče v jugozapadni siteni Skute, prvenstvena smer v sevemi stend Dolflefla 'hrhta Oplazaila Skair-jia im Simemc, diva dini, ^krajino te-žavino, VI), centralni si'ebar v sr-vermd atieinii Deidca, srner Modec — Režek v'SltajertsIki Rinlki, šesta po-noiviltev direlkltne smeri preko Glave v sevennoizaipadind steni Plia-nijave, centralni siteber Kalške gore, Herletova smer v OjsiUucii čeitrta panorvitev ■srneri Modec — Režek v »everni sitend Rzemiiika ter mnogo drugih. Nekaj članov odiseka je bilo v mladinslci odlpravi n.a Durmitor, kjer so plezali predivisem v oslte-nju Bobetovega Kuka, v Prutašu pa so' opravili ćelo prvenstveni vzipnin. Huimiar in Gradiišek sita se v Svii.ci povizpela po sevenniOBa-padihcm grebenu na Eigar (3997 metrov) ter na najvišji vrh Berner Oberlanda Finsterarhorn (4235 m), Muilej jn Grilje pa »ta opravtila vrsto sredini je težlkih plezalnih vzponov v Doloimitih. Ražen teh već ali manj oirganizirainiih odl-prav SD se maši alipiminstii. povzpeli tudli na GroisBgloickner (3790 m), tovariš Repič pa je opravil već vzponov v palljisikih Visoikih T:a-trah. ppiananje kamniškemu alpinizmu je udeležba Simenca in Slkar-je v ju'goisilovaniskii todlpnaivl oa Kavlkaz. 2,al si je Humar na sikuip-n:em itreningu zlomiid nogo, sicer bi Ituidi om odipotoval v Rusi'jio. V Kavteagu so se najprej povzpeli na naijvišji vrh Ellbruis (5633 m), aato pa sta Kaminičaina slkupaj s še divemia članoma odlprave pre-pilezaila dno haljtežijih pilazialnjih simeri v leidiu sploh — Križ Užibe. Vzpon, ki je slkrajn© težaven (VI), je trajali z dostoipom in sesitopom do taibora celih ois?.'m dini. ■ Z taredinimd uspeihi v dioimiaifiiJi in 'tmjih gorah, z vzgiojo številine-ga mlađega kadra, z aikitivnođSjo v razimih vej,ah planinske organi-zaciije sodi AO Kamnik breiz divo^ m.a v va*h slovenelkega in jiugio-akjvainiskeiga alpinizma. Zail naim^ za zlimisike vzpone in za od'praive v Cenitrailhe Alpe primanjkiuje drage, toda preportrebne opreme. PD nam po' svojiih moteh parrn<-ga, toda vsieh sitrošikov ne zmnv re. In pri tem, ko se tricje1 naši člani piripraviljaijo za udeležbo v letošmiji jugoslovanisiki himailaćlsfci odlpnavi, se upravičeno spirašuje-mo, zalkaj dmajo pristojni organi razumevTinjc zta neskromne potrebe nekaterih drugih športov, ki ne pomeniijD nBćesar ni'lti v slo-vcnskenn, niti v jiufiioslofvanisikeim meirilu — im zalkaj ga nimajo za ailpiniate, ki zadmja leta ziaisltopa-jo ne samo KamnAk, aimpak1 Ju-gosOaivijO' v najtežjih sitenah sve- ta. Ne gre samo aa denar, gre tuđi za moralno podporo in javno prianainje. Lani je moral odpiasti ledeinišlkii tečaj v Grossglockner-ju, toer mladli alpinisti nišo do[bdli potnih listov. Kakšen kriterij ve-Ija v Kamniku za to? Ce bi v prošnjah navedli, da gredo v Celovec na izlelt, bi ustpeli. Cas je, da se pričine na špoirtoiike, ki zia-stopajo svojo domovino, gledati nekoliko drugače. Letos niameravamo nadialjevati z vzgojo novih pripravnikov, ki SO' stopili v odisek zadnje tedne, dalje nameravamo poslaiti več mlaijSih članov v tečalje in tabore PZS ter podpretii posameizne naveze pri olbiskiu bollj odđalje-nih jugoslovainsfcih in bližnjih tu-jih goeltov. Dvignitii 'bo treba diu-hovino naivan mladih ailpinisltov, sag za sistematično gojitev altpo-rai'zma miso dovolj le močni prsti. Zaradi vse večjega števila čla-nov bO' treba letos iziboljšatj tudli notrantjo organizacijo odseka in priitagniitii mlajse čilane še v druge dejavno&ti Plandnskega društva. Naši trije »himalajci«: Tone Skarja, Metod Humar in Pavle Simenc po ležkern plezalnem podvigu Ustanovitev zavoda za telesno vzgojo Glusbena šola Kamnik je moćno prerasla svoj okvir. Ze več let dctluje pri soli odidelek za ba-lcit, v zadnjem letu pa se je soli še priključi! oddelek za mladinskc zibore, odidelek za umetniško beso dio in oiddelek za narodne pleše. Zato je oibčinslka sikup&člina na piredllog šollskega odbora predme-novaila Glastoeno Solo v Zavod za cfi'ietHko vzgotjlo. Sedaij je na zavodu 310 učen-cev. Zavod ima svoje podružnice v Du'plici, v Zavodu za invalidno mladino in v Mostah. Na zavodu ;jn najiveč instrumenitalisitov1. Moč- ^at™*9^*311 od tu intarn JEKLENA PLJUCA MILIJON- SKE.GA MESTA M«d neštetimii škodljivimi vpli-vi, ki osrožajo zdrav je in življenje v velikih mestih in industrijskih pođlroč'jih, zavzema prah prav gotovo zelo ugledno m«sto. Ker pa prah ne izhaja samo iz dimnikov, kjer ga je mogočc — čeprav ne naibol pocent -- tuđi uloviti, temveč še iz neštetih drugih iiEvorov, jp, prvi korak v borbi % njim merjenje količine prahu, ki se useda na posameznih pod- roftjih. Teh meritev se .Je prav resno lotila hamburška občina. Na sto petdesetih toćkah so v Hamburgu postavili merilnc ztoi-ralnike za prah. Nekaj časa jih bodo pustili, potem pa bedo iz-merili količino prahu v njih. Ker se namreč okrog prahu v zraku križajo najrazličnejši interesi med kale rimi skrb za zdrav je žal ni vselej na posebno vidnem me-silu, morajo meritve najprej dokazati, kje in kako škodljiv je prah za zdrav je — pri tem pa so seveda odločilnc meritve. no prevladujejo' harmonikaši in j.iiainisiti. V zadlnjem letu so1 se še okrepiflii kiitiaristii, dioč;im> je zanimanje za violino prečeg upadllo. Trotoila in plilbala so po> dlailjSi stagnaciji spet v porastu. Zavod počaisi postaja mentor in on gainizaitor glasibenega življenja med. mladino. Giasibenim pedagogom pomaga z glaisbeno literaitu-ro in z organizacijo seminarjev in pasvetov ter z vsalkoJetno »Revijo milaidinsklih aborov«. Solskli mladini se je zavod zelo približni /. redinimd visakoletoiimi »Koncerti v razredu-«, ktjeir priđe visak otrok v doi'JikO' z glasbo in spoznaiva fClaslbeni svet in druge estetske vrednote na piriistopen način (glas-bene pillipoivedke, ugamke, prizori, plosi, žiivljenjepdsi skiaidaitell'jev itd.) obenem pa se vagaja v dised-pilininano konceirtno publiko. Zavod je organizira! po svojih moižnostih (pomanj|kan[ie pedago-škeiga kadra) gil,asibeno. življenje povsod tam, kjer so bila za to dani osnovni pogoijli — prostori, jn-s'tirumonit'i, učenci — in poslal svoje pedagoge v Zavod za invalidno mladino, kjer je organizira] oddeileik glasibene sole in mlaiddn-ski pevskd zbor, v D-upldco, kjer prepevaita. dva zbora in dtelujeod-deHe(k z.a lumetaiiBko 'besedo jn narodne pleše in prevzeJ oddeileik glasibene šale in tamburaški or-keksiter v Mositah. KamniSka mladina je tako do-billa široke možnosta esltetiskega iKžlvlijantJia. Doraiščajoča mladdna se prav rada uči katare in harmonike in pleše narodne pleše, šođooibvezna mladina pa posega po ostalih instrumenitih, deikleto pilešejo balet, mnogo- pa se jiiih pniglaša za umotniiško' besedio, kjer lahko izživiijo svoje igradslke^ spo-sioibnosti v kratkih, živahnih prizor ih. Dejavnost zavoda se nepresitar no manifestira na znotraj z vedno kviailitetnejšim pioukomi, na zunaj pa z mmogiimi javnimli mamiifesta-oijamii in na stopi. V sezoni 1963/64 je imel ziaivod. 61 nasitopov, v le-tošnji pa jih ne bo dosti manj. Diružlbene organizacije in ob-čiiinska sikupsčnina giledajo na. rasit zavoda z vedno večjlim razuime-vanijeim. To se kaže prd urejanju kadrovskega viprašanja in mate-rialnega stanja. Zavod, pa se bo lahko popolno razvil in zaiživel v vseh svojih zmožnostih, ko' >bo izpiopodndl bivo^ ja učila, instrumente in se pire-seldi v nove prostore. A. W. KAMNISKI O B C A N" 5 »Koze« še vedno ogrožajo svet KAM NISKI O B C A N Današnji človek v Evropi si sploh ne more več predstavljati, koliko so ljudje nekoć pretrpeli od crnih koz. Obolevnost in smrtnost sta bili tolikšni, da je ob njihovem prvem pojavu domala vse obolelo in pogosto skoraj vse pomrlo. Zgodovinarji trdijo, da je bila ta bolezen znana na Kitajskem in v Indiji že več tisoč let pred našim štetjem. Zaradi slabega prometa po morju in po kopnem pa se dolga stoletja ni pojavila v za-hodnih deželah. V Evropo so ba-je prišle crne koze prvič okrog leta 570. Kjerkoli so se pojavile, so povzročile epidemijo širokega ob-sega, ki je terjala ogromno žrtev. Višek razširjenosti v Evropi pa so crne koze dosegle pred 18. sto-letjem, ko je komaj kak otrok doživel deseto leto starosti, ne da bi prebolel koze. Skoraj vsi ljudje so bili zaznamovani 7. nelepimi brazgnitliinamii na obrazu. Se huje je bilo to, da je marsikaiteri bol- nik siicer preboileil bolezen, izgubi! pa je vid. Tako so bile koze med glavnima vzraki za veliko števiio silepih ljudi vise db polovice 19. sltoletja. Ni nakJljućje, da je Svetovna organizacija za zdravstvo posvetila letošnji svetovnii dain zdravja problemu ko.z, saj ta strašna bolezen še vadno ogroža svet. V Evropi se pojav'ljajo koze le občais-no. Z naraščanjem letafekiega in pomorskoga prometa v zadnijiih l?'1h pa se veča možnos't, da bolezen, ki je bila v Evropi že w-korendinjena, ponovno vzplaimitli. V siplo&nem bnijiu proti koizaim irniamo za danes edli.no orožijte ce'p-ijon.jo, ki ga je konec 18. stol. od-kril veliikli aingleški zdravmik Eđ-ward Jener. Med ljudstvom, ki je dobro ceipljeno, .se koize ne mo-rejo širiti v oblOki veildikiih epide-mij. O tem danes ni več dvoma. Labko pa nas'.anejo rraanjše epidemije med tisitiimi ki so ositalH necepljeni a Ili pri kaitenih je od (J)išma bt'iiLceo Gostinstvo na rešetu 0 Prav gotovo kamniško gostinstvo ni izjema v gostinstvu naše ožje domovine. Ne more-mo ireči, da je skrajno slabo, niti da je izredno dobro, lah-ko pa rečemo, da bo treba marš i kaj spremeniti in izbol.j-šati. Pred kratkim smo dobili pismo izkušenega starega ka.111-niškega gostinskega delavca, ki tse je zlasti uveljavil pri oskrbovanju planinskih do-mov. Morđa ste že sami uga-nili, da mislimo na Stahovća-na tovariša Andrejka. Takole piše: »Kaj »nnogo-krat sprašuje domaći ali tuji turist gostinskoga dellavoa o Iepotah in zanimivostih našega kraja, o naših planinah, planinskih domovih in dosto-pih do njih, o cestah itd. Ve-Hkokrai. se odgovor glasi: .Tega pa ne vem.'« Res je v Kamniku le malo mladih gostinskih delavcev se-znanjenih z vsemi temi stvar-mi, še bolj /alostno pa je, da zlasti po izrazito turistu nih in planinskih domovih strežno osebje n<> ve niti za svojo naj-bližjo okolico. Kazalo bi, da bi prav resno začeli s sistematično izobrazbo gostinskih delavcev prav glede na spoznavanje kraja, v katerem slu/bu-jejo. Drug primor, ki ga je nave-del tovariš Andrejko, je hrana, zlasti domaća. Huduje se nad ug'lednim gostinskim obratom v Kamniku, kjer je gost naročil »pravo kranjsk!* klo-ba*:o« — dobil pa je pravo nte-sarsko. »Bolžnost osebja, ki streže, je,« pravi dalje Andrejko, »da se pred nastopom svoje službe posvetuje s kuharico o jedil-nem listu oziroma da izve, kiikšna jedila hndo ta dan pripravljena. Ce gost ne želi tega, kar je pripravljeno, naj bo strežno osebje toliko uvidevno in iznajdljivo (hkrati pa tuđi gospodarno), da bo takoj slušalo posredovati hrano po go-stovi želji. Danes ni ve6 pro^ blema o nabavi različne hrane, pa naj bo to še tak.šna spe-cialiteia. Pravemu gostincu mora biti vljudnost in ustrež-Ijivost žc prirojena. Pogosto-krat se zgodi, da je kak.šen gost nataknjen ali ćelo robat. Za takšne mora imeti debelo kožo in kosmata usesa.« Ko piše |o vođenju gostin-stva in gostiln, pa se posebej obraća na Stahovico in pravi: »V Stahovici, kjer bi moralo biti zanimanje za turizem prvo, je edini gostinski obrat pri poišti, a še ta ima vsak te-den na petek prost dan, kot da bi bil dan posta. Ostale šti-ri go.stiliH' so zaprie, ker go-stilnićarji n« opravljajn svojega pokliča. Ce jih vpraš..š, za-k;*j, ddbiš odgovor: »-Predrage i-ijaće odbija,;:) pivce — go-siincu pa d.elaj» višje davke, kot sn gore.« Na koncu pripo-minja, da bi morali tuđi odgovorni činitelji kazati mnogo več razumevanja za pomen turizma, saj Iahko na najraz-ličncjše načine pomagajo, ko sndelujejo pri ustvarjanju po-gojev za razvoj gostinstva in turizma. Takšne so misli znanega go-stinskega turističnega do.lavca. Prav bi bilo, da bi o tem sprc-govorile turistićne in gostinske organizacije, zlasti pa po-samezniki, ki imajo izkušnje pri delu na teh področjih. S tem člankom želi uredništvo najširšo razpravo o problemih kamniškega gostinstva in turizma. cepljenja preteklo že mnogo časa. Pri nas je okoli 15% ljudi ne-copljenih, števiio tišti h, ki so bili cepiljeoi samo v otroški dotoii, pa je veliko večje. Tako bi Iahko poja v koz pri nas imel nedoglcdlne posledice. Torej si velja zapom-nli'i, da bo koze bolazen, fci se ji Iahko ognemo, toda le če se cep-Ijonje izvaja pravilno, nacrtno in strogo. Zato pa nišo zadositl samo zdravstvene eikliipe, ki ne glede na dostikrat kaj velike težave prina-šaijo lijudem1 vso blagodait ceiplijie-n;ja, te'miveč je predvsem, pogrebno tuđi tesno sodelorvainje ljudi, xlasi'i pa staršeiv tisitilh atroik, ka-tortm je cepljenje narneinjano. Dr. M. 2. Za javni red in mir Svet za siplo&ne in notramje z.a-deve naiše občine je pred krait-kiiim naizipraiVljal o problematiiki jiavnega reda in miiru ter mda-dinskega prestopnišitva. O'tej probi ematikii bo na enii iizimed pri-hcijinjiih sej razipiravljailia tuđi Ob-čiinska skiupščiina. Iz poroci la, seslavljcnega z;i razipravo1 na Svetu, se vidi, da je bilo lani sfcuipaj 273 primerov prekrškov jiavmefia reda im miru, od tega je bilo1 najveič razgraja-nja na javmem kraju (108 prime-merioiv) ter pretepanja na javineim kraju (64 primerov). Pregled pre-kršlkov po dinevih pokaže, dia jlih je naj'več od 16. do 20. v mese-cu (ob mstsećnem izpilačilu oseb-nih doihodkov), pregled storjemih piiekinškov po dinevih pove, da jih je največ ob soboiah in nedetljah, pregled storjeimih prekrškov po dnevnem čaisu, pa da jih je nao-vc:ič med 18. in 22. uro (slkoiraj ipotovico vsch). 1.7. tega Iahko jais-nn zaiključimit), da so vzroiki zia te ipreikršk© predvsem prekioimieirno uživanje alikohola. Vmjane osebe OiSrožajo druge in svojo družino in so sitatai. kiršltelji javnega reda in nTiru. PrizoirišiČe izigredov so' naijvečlkrat gastiinslki lokali, ve-selični prostori in diruga zaiba-v'išča. Rršitelji se pod! vplivom aliknihoHa upiraijo uslužibencem,muliće in jih pri opravljainju službe žalijio. UsiLužbenci Milice so bili zaitio prisiTjeni 49 o-seb pridržatii do izitreizinitve. Zdo zainimiva pa je primeirga-va števiila prekrSkov v letu 1964 s števiiloim v letu 1963. Lami je bilo kat rečeno 273 pirimerov kr&iitve javnega reda jn miru, leta 1963 pa le 192. To kaže, da je bilo lani kar za 70 % voč preikrš-kov. Se bolj pa je staintje postalo zai-lkrbljlujoiče leitois, saj je bik> v prvih dveh meisecih kar za 80 % več izigredov kalkor lani ob istem času. Ugoitov'ili so, da je ludi mladina udeležeina pri krši tvab javnoga reda, in miru, kar kaže na pirotiiramo obj'es'.inost mladih. Da bi kar najbolj omejili krSi-tve javnega reda in miru, so spre-jeii na sejii Sveta nekaj čisto kon-kreitni'lh predloigov, o katerih naj bi raiziprav'ljaila ob6iniska sikupšči-na na eni svoj:ih nasilednjih sej. C. itilopralnice i domati m\\\ Mnogokrat bi prav radi oprali svoj avto — tuđi takrat, kadar nimamo v dosegu vodovodne na-peljave. Delo s polivanjem iz vedra je većini preveč nerodno in zamudno, zato ostane avto ali umazan ali pa ga zapeljemo v javno čistilnico1. Zato verjamemi) vestern, ki smo jih prejeli iz Za-hodne Nem«ije in ki govore o ve- likem zanimanju za novo, prav dnmisclno napravico, malo električno črpalko, ki jo priključimo preko vžigalnika za cigarete ali drugega kontakta na 6 ali 12-volt-ni) bateriji) avtomobila. Crpalko potem lepo spustimo v vedro 1. vodo, s priključeno cevjo in gobo pa Iahko udobno očistimo avto. Delavska univerza Kamnik je ob začetku letošnjc izobraževalno, sezone kupila iz lastnih sredstev 20 pisalnih strojev (vcl.jali so skoraj 2,000.000 dinarjev) in organizirala začetne ter nadaljevalni tečaj stro-jepisja. Koliko so bili ti tečaji v Kamniku potrebni kaže števiio slu-šateljcv (rednih tečajnikov je 115) ^^( POZDRAV VSEM DELOVNIM LJUDEM OB HB 1. MAJU IN 2fl-LETNICI OSVOBODITVE aH Rudarski poidra> ob PoSILJA kolektiv O I- tttaiu SGP < i. * 2Q~ieUua GR ADI T E L J JJ osaofoditve 1Z2IMNIK ■■ kOlektlV Kolektiv poidlj eftj.a as čvha kammik &oit PoBBđrave ob 1. maju in 20-1 etnici asvo'bodMve po-Silja visern, delovnim ljudem kolektiiiv J i ^^_ ^^ _ _ ^_ ^^^ MH ^Hi < teistiita vsem obtanom Ka praznik dela in praz-■ II lff^^L IV'N'V* nik <>svobCldlitve ™ ^^ ^ "^™ B^ ■ » ^M Naši jgidielki slove po svojti kvaliteti: polirna in ■ ■ 0^ MB ■ JH ' brusna sredstva, varilmi ptraišiki, tepila izotecijski 1 1 ^^^ W^t 1 11 ; maiteriail, inprcgnaicija tefkisttila in pnapirja, elektrc ^^ '^ * ™ ^^ m ^ ■; porcelan, galaoterija iz plastiičnih mas itd. ! KAMNIK '—~—-------------- To-varna usnja Kaoiuilk ye"h^iđ^fe' Wama » . Srećno vožnjf> lin mMg°l de'lovtnih uapehov ob J' ^J'u in 20" | . . I f letriiici osvotodiitve želii vsem otočainam koleklUv t svintJHko usnije v Jugoslaiviji. Naše posebniostd iso: f | galainteirlija, nabuik, veluir, za otoiutev in oblaKil- ' ' | -**rfo&ur. prometnega podjetja S tevaliitetniimi izidelki si je tovarna prMobila — i LJUBLJAfA-TRANSPORT poslovna enota Kamnik Qhrtno podjeitje pVijporoČa' vsem cenjemim od-jeimaloem svoje mizanslke, te-'"|§J *T ^\ ^jj- jS^ siarake in. šćeitairske izđelke ter Izvi-iSujemo uđuge v pdčiitniSkeim promeitu, v obratih čeiStita za Prvi maj in 20-let- avtiomiehainićnie delavnice ter vse tuipistiičine usluge. Z žičnico MOSTE PRI KOMENDI nico; oevobodlitve vag popeljemo v prelepi plamiinslkii svet V«»ke pUMne] ZA PRAZNIK DELA IN ZA OBLETNICO ZMAGE 7 J W SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM KOLEKTIV AdVOU "B siren. za, . i zaposovame i Hitili f Alflk ^SS\ AIIII1 t^^\ 1 HM II11III f ^^^ ^^^ ^^ ^1^ ^1^ ^^ ^1^ 1 ^^ 5&T. ^V ^^^k ^H^^^2^fe^fe^fe^^fef čestita delovnim I.judem za praznik đela in 20-letnico os-^m ^H^^^^^^^^t^^^H^B vnhnditve z željo, da bi imeli šc već delovnih uspchov pri ^^fl^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^B ^^^^B izgradnji na.se nove družbe ^B ^m ^^ Gostinsko podjetje f F »JHanLnka« J se prijporoča za obisk i,n čestita 7-a 1. maj tei- 20-letnico osvoboditve OPOZARJAMO POTROŽNIKE NA NAŠE SEDEZNO POHTfiTVO T7. UPOGN.IENEGA BUKOVEGA LESA PO NAJSODOBNEJšIH OSNUTKIH IN MODELIH. NA.7-NOVEJSE JE SODOBNO PISARNIŽKO POHIŠTVO IZ ob dvojnem prazniku ^.^ vsom delwnim ljudem KOVINE IN LESA IZDELANO PO DOLGOTRAJNEM STUDIJU LASTNEGA RAZVOJNEGA BIROJA SplOŠnO ITlizarStVO MENINA - KAMNIK GOZDNO GOSPODARSTVO Kolektiv Zavoda KOZOlTOCf OBRAT KAMNIK Kamnik y Za 1. maj — praznik dela in za oibletnico amage čestita vsem obtanom za pi-az- _ čes,ita občanom za h maj ta nik dela in obletnico zmage ' praznik zmage čestita 'kolektiv Tovarite Koilekitiv Živilske industrije Kamnik koi/anega orodja se pridružuje ćestitkam vseh detovmih ljudi otb iprazniku dela in ipašUijia borbeni pozdrav ob prazniku osvoboditve. ' W/ fk»^«»«-2B/-niiiiiiuii Kolektiv obrtnega podjetja Kolektiv . . Izdelujemo: specialna karoserijska orodja, dele »Usluga« Kamnik Komunalne banke 7,a;tekgtilino ««^0, r«» 1«™» «««. ^ ^aine čestita vsem občanom za 1. „ , , .. . ..,,,.,... maii in 90 i«tnirn vsitaip odikove za avtomobilsiko in traktorsko ind'uistriio ni*«! ni 4u rownu, vsiajc čestita ob prazniku dola in .-.-----------------------------------—-------..____________._________ ter pnpoPoca svoje tapetruske, obtotn-lci osvoboditve vsem krojaSke, Sivvljske in cevljar, vlagateljem in o-bčanom ske usluge ■■* a;«'?;%■'<'■■>:■%.*"%''" OB PRAZNIKU VSEH DELOVNIH LJUDI TN OB DNE- Z 2ELJO ZA SE VECJE GOSPODARSKE VU ZMAGE ČESTITA KOLEKTIV . USPEHE SE CESTITKAM ZA PRAZNIK DE-■ LA IN OB 20-LETNICI OSVOBODITVE PRI-m' DRUZUJE TUĐI KOLEKTIV 1 tovarne poDjnjA r;r | in livarna I TITAN 1 KAMNIK k\>IVIK Bi Iskrene čestitke za 1. mag vsem delavnim ljudeim ,na oibmoč-im ju maše komune. Wm Pr'iporočiamo se za visak ohisk v naših pirodajalnah kjer bt>ste m »odobno positrežen.i. 1 JCaČna ♦ Kamnik [ZDEI.UJEMO: AMONITRATNA PRASKASTA RAZ-STRELJIVA, V2IGALN0 VRVICO, RUDARSKI IN-----------------------------------------------------------------------■-----■----------- ' LOVSKI SMODNIK, VŽIGALNA SREDSTVA, IZDELKE ZA OGN.IEMETE, PIROTEHNlCNO GALANTERIJO IN LOVSKE PATRONE SE VEC USPEHA PRI DELU V PRIHODNJE ŽELI OB PRAZNOVANJU MEDNARODNE-GA PRAZNIKA DELA IN OB PRAZNOVANJU 20-LETNICE OSVOBODITVE KOLEKTIV Vsema delovnim, kolekitivoim im poslovnim prijateljem če-sULtajo za pinaziniilk dela im za obiletnioo1 zmage piroizvajalci ...... Obrtno montažnega podjetja gradbenega montažnega podjetja ZARJA ALPREM - Kamnik kamnik KAMNIŠKI OBCAN unmmciiA nHiiitiionH 10 ZA MESEC FEBRUAR 1965 POROKE Ahčin Janez, star 28 .let, delavec iz Velikega hriba 15 in Marija Jerais, Stara 24 let, kmećka delavika iz VeL Hriba 6; Dragair Peter, star 25 let, md-ZđirBlki pomoćnik iz Krašnje 35 i>n Viikltoniija Pavič, sltara 22 lat, de-lav