Politika cen kmetijskih pridelkov v Zahodni Nemčiji
Z aakonom o kmetljstvu, ki ;a stopil v veljavo septem-bra 1. 1855, 90 bili po3tavljen; loločenl okvir,i ta dejaivnost dr-iave pn podpiranju kmetijstva. Sama 9ktivnost države je na vtm po'iu prej reiultat dolače-o;h političnih razm«r:j sll ka-ior pa graditve nekega dolo-rtnega sistemia podpirania kme. Jstva. '*' bi ob drločonih pogo-:.iTn  delyvsl  celo  cvtomaMčno.
Zakon sam s« nt opredeljirje ?.a neko vrsto a'<-epov, temvei &; postavlja za stnoter. da z taznirai vrkrepi . područja ti-"^vina, davkov, kreditov in p-o-'itike cer. us-josobd nemško kmetiij3tvo, da nadomesti svo.ie ¦r,03t.ajanje v ra^merju do dru. gih gospodarskih vej. Dg bi se mogla cirfava &d!jftitj za kakr-Sen ko't s.:st-sm uKrepov, je tre. &a prsdhpdno- vjako leto izde-lati pregled o ofoV.kovanju do-hodkov v kmet-istvu. Kmetij*-rko bilsico je tceua izde^ati m 'emelju knjigovorickih pr^dlatkov u posl"v?nju 6.100 do 8.000 go-Lpoda.Tdt6v. Na osnovi takega pregleda. se vlada Iz]av1ia alil us-trezaio metde iTajetlh 1n dru-žnskih delavcev mezdam t UEitreznlh po.k.l.ie:h. ali So tet-nlkl gospodarst«1' floseglt *n-zurnn:.« dobiček n alj je b:l Sosežen U3treza;'>f.i dohodek oi kppitala, k,; ie oll 1fix*est:rrn v kmeti.is*\o. To •nneni? mori tpmeljitl n.a an^'"'?i poslovania guspod.-.vrstev. 'ki delajo v po-vpre5n!h cogojih '•"¦ ki iaft-otav-ljajo — f« jih 'jjtrezno vodijo — stalen -:n edinf \4r eksistence r-vojemu lastnilku ln njeg-ovi dnižini. če misli vlada, dn fe v kmeUjftvu doi«ženi dohodek
rezadostfti, mcra podvzetl ukrepe ra izbojSanje takega položaja.
Čeprav »o ukr^p; za podpu-ranie kmefijstva precej nejasao označeni, je vendarle državna ititervcr^cija v kmttiistvu močna, femalji pa na štipih za-konih, ki regulirgjo. trg: ni žltu ln krmilih; na sladkorju; na ml~'K'3. mlečnh izdelkih ln maščohfch; na g">vi>du in mesu. Eegulirsnje tržiSča teh izdejkov 'n dolži.-o^t »Upravf- za uvoz in zftloge«. f"eprav kmetljska pro-izvodnia zadostu.'e za 70 do 75 odstotkiv doma^ih potreb v hrani. i«r Nem'i.ia pomemben uvoznik hrane. Uv<iz hrane ;n drugih kmetijsJr.ih prMelkov tvori 3*S do 38 od^totkov vsega uvoza tivo? kmetfskoh pridal-kov je imejen nn ? di 3 ofl-stotke 'kupnega 'zvoza Najvaž. ne.iSa naloga te uprave ie. • da uf.inkuje z dolo!-en.o poHtlko uvoza na tvorb.i zatog n tako na gibanie notran.lih cen ti.itr.h kmetii?kih pride'kcv. k1 soads-j.1 v njnno pristolnost, da Jib vr.držu|» na di>l^fen1 ravni in dn pi>d>."'.Fma ukrepe. s kater!-m' se or,y,ej-o v>^)f fhiktuac:'';.! ccn. Zikon prfldplsui«. ds' je treba 'rdflatf clne ppf^grema preskrb? z žitiTi s1a«1kor^em ln me ¦- >-n jti na temel 111 teh program^v vod:|j nato doltv5e-r.o po'.if.iko uvoza tti tvp.rbe zs1i>?. TJi^avnp zana^ Sit'a so Pu prim^r v letu'1!>51-S5 porn-sie za 7-.'ii.0O0 toa. StroSki tak> poKtike bremene državni pro-rafun.
P.redpiii, s katanmi regulira-lo tr?'šče. so ia pos-amezne pridelke   različn-.    V   NemČiji
prlp.isujeio velik po-tnen vzdr-ževaniu tioiočene ravni cen ži-tfi ker znatno vpHvajo na splošno ravej cen kmetijskih pridelkv Vsako !eto z zako-nom dol-čajo najvišje ioi naj-n:ž.ie cene žita. • »Uprava za uvoz ki zaloge« je dolžna od-kupovat! od pr-iizvajaliev lito p? min'mafni ceni — 6e se ce-rs. na trgu zniia pod nrrnimal-n<-, ceao — tin d& ga pr>odaja predelovalnl industriji 'n po-»roSnikom po nvjksimaln.l cenl tudi teds^ ko I; cena na do-. mačem t'gu v'3ji od te cene. Uvožene količine ž:ta' prodajajo na domičem trgu po d.>lo6en.t cenj. Kar se ti*e proizvodnth ctn ta pSenlco in rž, imajo štirj cone cen. Ravni cen so pri-lagojene pro^nftnim strn-škom. d«. hi u.?rier!ali gtbanje žHa !z proirvaiainih v potroš* i:.h sr«d'žfa. Nr.(-,ini> n'vo cert 1e nižii od medn iTOdnega in *e ugodcn GT«dv em t» vp!'ka bo-sp-odarctva tot »0 n.a1vefjt pro-i7va;'ale'. Cenio •.'.adk-orne pese dr>1ofi1o ».••-ako let.o * dekrptom vlad*.
HegiifranJ« trS;5f* t mleltom sionl na mon^poMjiitnem poio-žgju tr,i<Nk.arskiih podleilj, ki imaio rto^ofenfl ooitrnfja ?-a zbl. ranie m!fka. Da b' ».aSfK.ill f*>. troSntki Je cen* mioku v tr-sruvrtni -la (Jrobno TnskMtnlrana Csne i7?n.9fuieio tako da r.i»-g',lav!3^i9- pfolzvajalcem enflke dohodkfi. Davek r.a potroSnlo mlclca fe vV »r»d3t*v za skla<l podrža/ljenih  cen  mleka
Regulirfn.}«  cen  mesa  opra^-liaio z uv07.no k ntrolo
Zadruvne orKan^^cije  n'Tna'r kakšn^ga    possbn^Sa    položajb
pr,i   rejulirarvju   notranjega  tr-ži^ča s krretijskira' pridelkl.
Oblikovanje Jen vrtniinskih pridelkov je svobodno, vendar 1e njihovo proizvodnja zaSčite-na s carinatn!. Carina se spre-minja r skladu .« sezono. Naj-v.lš.ia yi tedaj, kc pride-jo na trž!S5e dcma^l prtde^ki. Carlna r.a uvoz fveže vrtnine znaša 25 c-dstotkov od njene vrednostl. Kondenzirsno in poinomastno mleko v t,"-ahu j? skupno 5 sve. ž.;m sadjetn tn vrtninam! glavnl pridelek. ki  nl  liberalizt.ran.
Za uvoz sadja 1n vrtnin sta '' v.eljavl dva režima. Eden ve>lja /a države ^lanice »Orga-nizacije ?s evr-opsko gospodar-?ko 8olelovanje« drug! pa za d-uge države. SUtem takoime-novanih »rokov, kc ie uvoz za-branjen' ki so ea uve^javšii prott v<eTri državFtn 1e bi) na tpmeljti speclalnih sD!>razu.tnov s pni3»ftPtn1tn1 8r?avaml-?'^l-nicam,1 gr^rn^e '>r8«niz.aciie ta-mHnlan s sistemnm mlnt.mainin cen V *rgovir»! ¦• Ni/nzp.mskio ,te določtno. da g» i»voz Badia •Ji vHTVfl-l" Nt7o«rm-k» tftavl k->rtnr se znliaio cea^ t?>i prl-deikm- na tifrnzertirltCi fivkc,!frah pod doiof^ne m!piimal«e cefte. 7. TtaViT «* t^etfSn vtv«t vr«U pr'de1kr-v Iti v-ne k! Vb rt(v sp?Ho p«>l*v>Milčl v Wptr»*i!1l. padpio "rofl flMT*"*«1 fn'n,!m.a1ne ce-ne. ¦pofi^ti ' *pfr«"-'Mrrtl so v vt^liavi t frMM t«' B"1»Mo «a ncV.Htff y»rv)*«*-'¦ pr.'H»1ke. V «t-5etkvi V« 1WW "" -»n'*pit ea-rlti?k» po'fnvV0 ¦¦ rcTTi?1;! na-r.n«kii    ta.rif)     vfrnff**    tp   n'so
M. H.