Stev. 229 Posamezna stevtiKa 2U stotinK v rrstu« v sredo 10. novembra 1920 Posamezna številka 20 stotlnk Letnik XIV Izhaja — izv*emSl ponedeljek — vsak dan zjutraj. )T. Anton Požar, župnik FrančiSka AsISkega štev. 20, !. nadstropje. — Dopisi nlštvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rok Kopriva_ Izdajatelj !n odgovorni urednik Štefan Oodina. Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaža na L . L.„ leta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave Stcv. 11-57. DINOS Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčun.ijo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57* Pogajanja med Ju§oM]o in Italilo Zastoj v posojanjih — Italijanski ultimatum ? v S. Margheriti Ligurski so začela dne 8. t. m. ob 9. in pol predpoldne v dvo* rani Spinola. Od italijanske strani sta bila navzoča delegata Sforza in Bono* mi. Od j unosio venske: Vesnič. Trum* bič in Stojanovič. Takoj k prvi seji sta bila pritegnjena tudi italijanski načel* nik osrednjega urada za nove pokrajin ne, com. Salata, in jugoslovenski odpo* slanec v Rimu Agatonovič- Značilno je, da so takoj načeli vse veliko vprašanje, kakor, da jim za noh= tom gori ta spor. Neka vest v italijan* skih listih hoče celo vedeti, da bo raz* prava o mejah Julijske Benečije do* vršena že danes v torek. Italijani in Jugosloveni so v kratkih govorili ozntu čili svoje stališče, oziroma svoje zah* te ve, in obojni so izjavljali, da bi bil sporazum v najvišjem interesu obeh držav, oziroma narodov. V tej želji so bili seveda v soglasju. .Ne pa — to je razumljivo — v sta* liščih, ki jih zavzemljejo na eni na* pram zahtevam na drugi strani. Ce so poročevalci tukajšnjih listov dobro obveščeni, zahteva Italija mejo do Snežnika in teritorijalni spoj z vlada* vino na Reki. Glede Dalmacije ne ve* do povedati nič določenega. Omejajo 3c na splošne fraze, češ, da program Sfor-e vsebuje zahteve, ki so n gibne za varnost Italije in v zaščuo itaHjanstva v Dalmaciji. Kaj značil* na, naravnost osupljiva pa je — ce odgovarja resnici — trditev v »Picco* lu«, da Sforza ne predlaga svojega programa z namenom, da bi razprav* Ijali o njem z možnostjo kake izpre* ineinbe, marveč kot diefinitiven okvir, ki se ne da izpremeniti. O stališču, oziroma zahtevah, ki sta iih predložila Trumbić in Vesnič, ne govore poročila \7j italijanskih vis rov nič konkretnega, marveč pravijo le, da sta ministra Sforza in Bonomi odgovarjala na prigovore jugosloveni skih delegatov in da je Trumbić repli* ciral. Dostavljajo še. da so se izme* njavala mnenia glede gospodarskega potožaia, ki bi nastal za Jugoslavijo vs'ed neodvisnosti Reke. Nas tu mora posebno osupliati dej* srvo in nam povzročati skrbi dejstvo, da se pač ugotavlja, da program Sfor* ze pač naglasa zaščito italijanstva v Dalmaciji, da pa ni besede o zaščiti maivšin sploh. Vendar pa ne moremo dvomiti na tem, da je to vprašanje tudi v programu jugoslovenske dele* gaciie; in ne odrekamo se tudi nade, da tudi na italijanski strani izprevfdijo, da teinelinih načel enake pravice ni smeti prezirati ali pogaziti med kultur* nimi narodi. Saj mora biti tudi Italiii na tem ležeče, da bodo nie pripadniki na mejah živeli čim mirneje življenje. * • • S. MARGHERITA, 8. Današnja po* poldauska seja med j u gos I ovenskimi in italijanskimi delegati je trajala od 16'30 do 19'15 in se je pečala z beneško*julij» sko mejo Jutri se razgovori nadaljujejo- S. MARGHERITA, 9. Danes pred* poldne se ni vršila seja, ker se je itali* janski delegaciji zdelo primerno, da se v času od snoči na danes zjutraj še enkrat pregledajo bistvene točke julij* ske meje in položaj neodvisne reške države. Jugoslovensko odposlanstvo se je na to sestalo, da prouči v celoti raz* na vprašanja, ki so se pojavila. Seje se zopet pričnejo danes ob 17. Zastopniki jugoslovenskega časnikar* stva pri Sforzi in Bonomiju S- MARGHERITA, 9. Ministra Sforza in Bonomi sta danes sprejela zastopnike jugoslovenskega časnikarstva, kateri so prišli v S. Margherito o priliki sestanka. Zastoj v pogajanjih T Glasovi o italijanskem ultimatumu S. MARGHERITA, 9. Mnogo je začu* dalo vse dejstvo, da ni bilo danes seje delegatov obeh pogajajočih se držav. To dejstvo se je tem bolj komentiralo, ker ie bilo sinoči rečeno, da se bo vršila prihodnja redna seja danes predpoldne. Mesto tega ste bili obe delegaciji tako* rekoč brez stikov med seboj in edini ko* rak, ki je bil napravljen danes predpol* dne, ie obisk kom. Salate v Hotelu Im* periale, kjer je nastanjeno jugosloven* sko odposlanstvo. Kom Salata ie nesel iugoslovenski delegaciji italijansko noto, kateri se prir" velika važnost za na* daljno usodo pogajanj. Da gre za ne* kaj važnega, bi se dalo sklepati po tem; da so ostali jugoslovenski /odposlanci celo predpoldne v hotelu, kjer so se vr* šila važna posvetovanja o rečeni noti. Med tem so porabili italiianski od po* slanci predpoldne za sprehode. Tako sta se odpeljala grof Sforza in min- Bo* nomi s svojima soprogama do Porto fino. O vsebini taliianskega dopisa jugo* slovenski delegaciji se ne ve nič goto* vega. Ker pa ie bila napovedana seia odložena, se je začelo precej popoldne trdovratno govoriti, da vsebuje rečena nota ultimatum na naslov belgraiske vlade glede julijskih mej. Ako odgo® var i a to resnici, potem bi se nc mogla vršiti niti popoldanska seia, ker bi se morala pogaiania sploh prekiniti, do* kler bi ne prišel odgovor iz Belgrada. Tudi poriMAe seje nI bilo S. MARGHERITA, 9. (ob 10 zvečer.) Danes popoldne se ni vršila običajna seja, toda jugoslovenski minister za zu* nanje stvari Trumbić je šel ob 17 tudi on v vilo Spinola, kjer je imel z italijan* skimi polnomočniki pogovor, ki je tra* jal do 18' 30. S. MARGHERITA, 9. (ob 11Mb zve* čer.) Danes zvečer, ko se je povrnil Iz vile Spinola, se je sestalo jugoslovensko odposlanstvo v hotelu Imperial in seja je trajala črez eno uro. Justtlovenl zasedli desni breg Tlmolia PARIZ, 8. Glasom listov so zasedle jugoslovenskc čete ozemlje ob desnem bregu Timoka, ki ga je Bolgarija odsto* pila Jugoslaviji. Timok postane tako jugoslovenska reka. Bolgarski vojni ujetniki, ki se še nahajajo v Jugoslaviji se že vračajo. Albanija ne bo pripuščena k občnemu zboru Zveze narodov LONDON, 9. Doljna zbornica. Ogo* varjajoč na vprašan i e poslanca Horns* wartha o albanski državi je rekel Bonar Liw, da nima angleška vlada nikake druge odgovornosti razen tiste, l:i jo deli r vsemi glavnimi zavezniškimi država* mi. Kes ni angleška vlada priznala no* bene albanske vlade, ne zahteva slučaj, da bi Anglija podpirala albansko zahte* vo glede pripustitve k občnemu zboru Zveze narodov dne 15- novembra. Cdnofoll trgovinske nolftikc med Čeikoslovensko in Rušilo PRAGA, 7. Trgovinski minister je javil časnikarjem, da zadevajo odnošaji trgovinske politike z Rusijo ob nepre* mostljive prometne težkoče; vkljub te* mu ima ČcŠkoslovenska najboljše nade v zadevah Rusije, ki tvori edino veliko izhodno ozemlje za izvozne pridelke. Trgovinski minister je dostavil, da pro* učuie zelo skrbno stvarni položaj v Rusiji. Nastop češkJh Nemcev proti tajni diplomaciji v narodni skupščini PRAGA, 7. V zadnji seji parlamcn* farnega odbora za vnanjo politiko so predlagali nekateri nemški člani, naj se objavijo vsi dokumenti, ki se nanašajo na mirovno pogodbo, in v prvi vrsti spomenica št. 3, katera je po mnenju Nemcev baie največ doprinesla k skle* pu konference, naj ostanejo nemške pokrajine Československi. Minister Be* neš je odgovoril naglašajoč, da se sovjet* da ni ona spomenica nikakšen uradni dokument, marveč samo propagandna brošura češkega narodnega sveta. Vkljub temu je bil predlog odobren blagoda* reč glasovom socijalistov, ki so jih ute* melje vali s svojim principom, kateri ie nasproten tajni diplomaciji. Minister Be* neš je odobril naglašajoč. da se sovjet* ska vlada ni izkazala nikakor nasprotna tajni diplomaciji, ker je predlagala Československi sklenitev tajne politične in vojaške pogodbe, Česar pa Praga ni sprejela. _ Borba nove Rusije za obstanek Odpor Vrangelovih čet CARIGRAD. 6. Čete generala Vran* gela niso več odstopile sovražniku niti ped zemlje. Rdeče čete se umikajo proti severu od Perekopa; pri Alehadzi so imele znatne izgube. Sporazum med Poljsko in Litvinsko za ljudsko glasovanje na spornih ozemljih PARIZ, 9. Poljska in litvinska vJada ste sprejeli predlog, ki ga je naredil svet Zveze narodov v scii dne 28. okto* bra t. 1. v Bruselj u za ljudsko glasova* nje na spornih ozemljih. Gruzija uvedla metrski sistem TIFLIS, 8. Vsled razvoja gospodar* skih odnosa j ev med Gruzijo in zapad* no Evropo so postavili trgovinski krogi iz Gruzije predlog za nadomestitev starega ruskega sistema mer in tež, ki dela precejšnje težkoče inozemcem, z metrskim sistemom, ki je v rabi v Ev-ropi. . ___ Nemški poštni aeroplani se vrnejo v Monakovo DUNAJ, 8. Nemški poštni aeroplani katere je ustavila ententa, so dobili do* voljenje za povratek v Monakovo. Za rešitev vladne krize v Belgiji BRUSELJ, 8. Posvetovanja v svrho sestave nove vlade se nadaliuieio. Svetima proslova psUesetletolct republike In spomina Milih vojakov na Francoskem Priprave za prenos Gambettovega srca v Pantheon in pogreb trupla nekega neznanega vojaka pod pariškim sla* volokom PARIZ, 8. Ministrski svet je sklenil predložiti parlamentu v odobritev za* konski načrt, ki določa, naj bi se Gam* bettovo srce preneslo v sprevodu 11. t. m. predp. iz Yardeis v Pantheon, kjer se položi v grobnico- Sprevod odide nato k slavoloku, kjer *e pokoplje truplo neznariega vojaka. Ceremonija se za* ključi s paradnim mimohodom čet. PARIZ, 8. Poslanska zbornica. Raz* pravlja se o zakonskem načrtu glede prenosa Gambettovega srca v Pantheon in o pogrebu nekega neznanega vojaka| pod Are de Triomphe. Honnorat, mi* nister za uk je rektl predlagajoč zakon* ski načrt, da smatra vlada 11- novem* ber za najprimernejši dan, da se iz* kaže na svečan način hvaležnost, ljube* zen in občudovanje vseh Francozov nasproti mrtvim velike vojne. Mauitis* son, vojni pohabljenec, poročevalec o zakonskem načrtu je pripomnil ob splošnem ploskanju, da je iziavil mar* šal Joffre, da je republika lahko po* nosna na svoje armade. Maurisson je dostavil, da bo apoteoza 11. novembra tolažba žalujoče družine. Dumond se pridružuje v imenu finančnega odbora poročevalčevim izjavam. Socijalist Bra* cke očita vladi, da izpreminia praznik petdesetletnice republike v slavje gene* ralnega štaba, toda večina zbornice ga je živahno prekinjala. Splošna razprava je bila zaključena. Buisson, rad., pravi, da zmanjšuje pogreb pod Are de Triomphe čast Pantheona. Desnica in sredina protestirate odločno. Ko se je vzdignil realist Baudry d'Asson so začeli socijalisti razgrajati. Zbornični pred* sednik je zastonj klical njih patrijoti* zem in je moral prekiniti seio- Pri zo* petni otvoritvi seje je predsednik ape* liral na modrost zbornice, da se omo* goči nadaljevanje razprave v miru in (dostojanstvu. Da počastimo — je reke! — kar imamo najdražjega, francoskega vojaka (ploskanje povsod, razen levice). Baudrv d'Asson misli, da morate biti počastitev Gambette in počastitev ne* znanega vojaka dve različni slavnosti. Ministrski predsednik Levgnes ie oz na* čil pomen petkove manifestacije. Pro* slavili bomo — jc rekel4— vlaua v^ino, ki ie vzdignila domovino na noge (ploska* n;e razen pri enem delu levice). Renu* blika je ustvarila pokolen'a, ki niso ni* koli zanemarila svojih dolžnosti ob su najstrašnejše skušnje, ki jo je imela dežela, poko'enja, ki so pokazala v vojni na t večje vrline in ki kažejo v miru lep primer hladnokrvnosti, ravnotežja in reda. Poklonitev Gambetti je nameniena velikemu Francozu, ki ni nikdar obupal v usodi domovine, (odobravanje) ki ie improvMral vojsko, rešil čast Franc" e in določil našo neovrgljivo pravico do povračila. (Odobravanje.) Vlada in par* lament bosta nerazdrtižljivo zvezana z vso Francijo brez razlike mnenia in miš* ljenja, da se določi, naj se Gambettovo srce prenese v Pantheon in naj se truplo neznanega vojaka položi pod slavo* lok: truplo bodo prenesli mnž*e. H so proslavili ime Francije, vojaki naših ar* mad. v katerih so prelivali junaki svojo kri .za vzvišene principe in za čast Fr?n* ciie. (Burno odobravanje na vseh klo* peh.) Po govoru so poslanci čestitali ministrskemu predsedniku- Radi druge točke, ki se tiče položitve trupla neznanega vojaka pod slavolok, je Tazvnela živahna razprava med levim krilom, ki je zahtevalo, naj bi se voiak pokopal v Pantheonu, in desnim krilom in sredino, ki ste proti t^nvi protestirali. Voini pohabljenec Vidal, neodvisni socijalist, je posegel v raznra* vo ter izjavil, da je prva dolžnost zbor* niče nasproti državni brambi ta, ^'a se ohrani enoglasnost v deželi: prosil ie kolege, nai bi se ob tej priliki r;kakor ne uk var i ali s politiko. Govorniku so odobravali z vseh strani. Nato sta bi1 a oba člana, prvi, ki dovoljuje prenos Gambettovega srca v Pantheonu, in drugi, tičoč se položitve trupla neznane* ga vojaka pod slavolok, enoglasno odo* brena. Na predlog generala Deman'** huvja je odobrila zbornica čl. III., ki določa imena nekaterih Generalov, tfca* tera se imajo vklesati na Pantheonu- PARIZ. 8. V senatu se razpravlja o zakonskem načrtu glede prenosa tmpla nekega neznanega vojaka v Pantheon in prenosa Gambettovega srca. Ta za* konski načrt ie bil že sprejet v poslan* ski zbornici Nekateri senatorji so zah* tevali, naj se izvršiti obe svečanosti ob* enem in v enaki obliki. Vlada je spre* iela ta predlog in je obljubila, da pojde Gambettovo srce skozi slavolok (Are de triomphe) v istem času ko truplo ne» znanega vojaka. Radi tega se bo raz* pored izpremenil- Zakonski načrt je bil sprejet v načelu in enoglasno. fitftn ta Fmtila Vprašan ie obnovitve diplomatičnih stikov pred zbornico PARIZ, 8. Po enoglasni odobritvi ce* lotnega zakonskega načrta glede preno* sa Gambettovega srca v Pantheon in glede položitve krste nekega nežna* nega vojaka pod slavolok je zbornica razpravljala o ureditvi Vdnevnega reda. Noblemaire, poročevalec zakonskega načrta o vzpostavitvi diplomatskih od* nošajev s sv. Stolico, je zahteval, naj se ta argument postavi kot prva točka na dnevni red; Barthon, predsednik komisije za vnanje zadeve, se je pri* družil zahtevi poročevalca in je zah* teval, naj se razprava čimpreje prične. Le Troqueur je naglasa! važnost za; konskega načrta glede preureditve že= lezmc; ministrski predsednik je zuhte* val, naj se ta zakonski načrt, ako je iz* delan, postavi na prvo mesto v dnev« nem redu, v nasprotnem slučaju pa predlaga, naj se najprej razpravlja o zakonskem načrtu glede vzpostavitve diplomatičnih zvez z Vatikanom. Lon* cheur je izjavil, da zakonski načrt o preureditvi železnic še ni gotov, na* kar je zbornica sklenila postaviti kot prvo točko na dnevni red prihodnje seje, ki se bo vršila 16. t. m., razpravo o zakonskem načrtu za vzpostavitev diplomatičnih odnoSajev z Vatikanom. Novo postopanje pri določitvi ]temlk29a povračila PARIZ, 8. Agencija Havas javlja: Po* stopanje v zadevi povračil, katero je bilo, kakor se dozdeva, določeno potom izmenjave not, ki se je vršila v zadnjih dneh med zavezniki, bi obstojalo v šti* rih sukcesivnih fazah. Najprej bi se vršil v Bruslju sestanek zavezniških ve* "ščakov, izbranih iz reparacij ske konti* sije. Na tem sestanku bi se slišali nem* ški odposlanci in bi se setavilo poročilo za reparacij sko komisijo. V drugo bi se držala v Genfu konferenca zavezniških finančnih ministrov, h kateri bi bili po* zvani Nemci v posvetovanje. Ta kon* ferenca bo proučevala, kaka svota bi se imela terjati od Nemcev, in koliko Nemci zmorejo plačati- Nato bi dolo* čila reparacijska komisija cc-lokupni nemški dolg, in sicer na podlagi zaključ* kov.bruseljske in genfske konference in upoštevajoč obenem račune škod, ki so jih predložile posamezne vlade nepo* sredno. Konečno bi še zavezniški mini* strski predsedniki, združeni v najvišiem svetu, odločili, kaj bi se in«eIo "kreniti v slučaju, da ne bi izpolnila Neničiiu svoiih dolžnosti. Ko bodo nekatera še viseča vprašanja rešena, se bo tehnično proučevanje reparpciiskeča problema lahko pričelo v kratkem. Konfe-enca fi* nančnih ministrov, ki bi se ime'a sestati v Genfu, bo lahko zakliučila svoje delo še pred koncem februarja. Francija nima premoga v izobilju PARIZ, 8. Neko poročilo agencije Havas opovrgava vesti iz nemškega vira o domnevnem izobilju premoga v Fran* ciji. Poročilo pravi, da se je za proizva* janje plina v Parizu porabilo do konca iuniia 90.000 ton in do 30. septembra 157.170 ton, ne pa 900.000, kakor trdijo Nemci. Poročilo dostavlja, da je dobil Bero*in tekom tretjega četrtletja t- 1. približno 556,809 ton premoga proti 559,853 tonam v letu 1913, * ar bi bilo čez 99 odstotkov v letu 1913 porabi je* nega premoga, in kar bi prekašalo po* rabo v letih 1911 in 1912. Tekom Hru,fe* ga četrtletja t. 1. je porabil BeroHn 503.696 ton premoga, kar bi znašalo 91'7 odstotkov v letu 1913 porabi i ene koHs čine, dočim dobiva Pariz količino, Vi kri'C samo 75 odstotkov n;ertove nor* raa^c potrte. Kar se tiče trc'itvc re1"'» terih nemških •»stov, da leži orem^. ki ga te izročila .Nemči'a, na sežn»e visoVo na Place d'ArTr»es, ki ni slržil pred vo;* no nikoli kot skladišče, in da so se sta* novalci okolistoiečib Hš že opetovano pritoževali radi premogovega prah", ki se dviguje in povsod po'e'V. nravi či-o, ^a ie Pariz poln tfic^v. ki stanu* V:o ob Place d'A'rmes in ki lahko «oj di:o. kako neutemeljene so nemške trditve. Konfere^n porlHif!w in ''nicnja mo.crjev Diesel v Hemči-I PARIZ, 8. Konferenca poslanikov je proučila vprašanje likvidacije nemškega vojnega materijala. Razen tega je zašli* šala delegate reparacijske komisije in T,oročila pomorskih svetovalcev o raz* dejanju motorjev s Diesel. Pri seji je bil prisoten tudi maršal Foch. PARIZ, 9.- Konferenca poslanikov sc je bavila z vprašanjem motorjev * Die* sel. Kontrolna komisija je zasledila v Nemčiji 300 motoriev ter zahtevala niis hovo razdejanje. Nemška vlada je od* govorila, da bi se morali ti motorji pre* dielati za trgovinsko rabot Konferenca pričakuje še dodatek zarkazane preiska* ve in bo baje zahtevala jamstva za uporabo omenjenih motorjev. Pogoji za vzajemno zaupanje angleško« nemških trgovinskih odnošajev BEROLIN. 8. Govoreč o odpovedi Anglije od neke klavzule mirovne po* godbe je rekel v državnem zboru Si* mons. nemški minister za vnanje zade* ve, da bo vzajemno zaupanje v angleS* ko s nemških trgovinskih odnošaiih mo» goče edino le tedaj, ko se Angliia od* pove likvidaciji nemških imeti i in vrne nemška imetja, ki so bila zasežena te* kom vojne. __ Kako le m sklenjeno premirje mej ZGVtznikl In hčmčtio Kako je postal Foch za\ezniški vrhov*if poveljnik PARIZ, 8. Dnevnik »Matin« pri« b* čuje razgovor z maršalom Fochom. i'o* slednji pripoveduje o raznih dogodkih, ki so se odigrali pri sklepanju premirja in miru, in o naključjih, ki so imela za posledico njegovo imenovanje vrhov* nim poveljnikom zavezniških vojska. Maršal Foch izjavlja, da je mislil že davno pred koncem vojne na mir da ie tudi meseca septembra 1918 prosil Cle* menceaua, naj ga sproti obvešča o mi* rovnih pogojih, katere so zavezniške vlade pripravljale, da ga je pa Clemen* ceau zavrnil- Nato pripoveduje maršal Foch podrobno o svojem prvem sestan* ku z nemškima polnopooblaščencema, ki sta bila prišla prosit premirje. Ko iima je bilo naznanjeno, pripoveduje Foch, da dobita odgovor v 72ih urah, sta prosila Erzberger in \Vinterfeld, da bi se sovražnosti takoj ukinile, pri čemur sta se sklicevala predvsem na pošast boljševizma, v drugi vrsti na okolščine tehnične narave. Maršal Foch pa da sc je protivil tej zahtevi in poslal vsem za= vezniškim vojskam zadnji poziv k neiz* prosnosti, na kateri so vsi višji povelj* niki odgovorili: »računajte z nami, mi se ne ustavimo več!« Ko se ie bilo ob desetih zvečer istega dne zvedelo, da je na ,Nfcmškem ^izbrrVnila revoIrcHa. ie vprašal Foch nemška polnopooblaščen* ca, koga pravzaprav z^ftopata, in ona sta mu pokazala brzojavko, v kateri ju pooblašča feldm^^šal Hindenburg zu podpis, in brzojavko, s katero potrjuje predsednik Ebert niuno m^č. Pr^mi-^ ie bilo podpisano 11. povem^a ob 6*1^ ziutraj. Ob 7 se te odpelal Foch in r>ri* šel ob 9 k Clemencer»"ii. k^tce"* ;e n*>* letel v slabem r«7po'^n'n Noto Foch. obrnien k rprn^s^^^m" sednikn: »moie dc]o t-^r-^o se začne vaše.« Tn v-^č'vš« rr»" nof' no premirno no^'^o. doda: s' VnHe mir: -» V "i na-ekuiem « P*V"41og, r°1 ^^ do'^vlia korr^-n ma^ša* ^o^ ' gent'**"! H;»»" in r^^-i--1 ' Mi1!ner. dočim »e »^»-edlfl^aJ r^u, pii se mu nr.\vi s-'»r»o po*""' «fvo čet, so o^^-i^nle v oko'i^** A p-tlpri^p Fppli Tolf'injjinp SC 'f* '•>—»'! edinole vpr:čo H":"ove.^a nastojanja- Angleško * nor^^tiki o plovbi po Crnrm morju LONDON, 8. Odgovarjajoč na neko vprašanje, je iziavil Llovd Ceor^e, da je angleška vlada preie'a od itn!i' -»nske^ ga poslanika noto o plovbi no Čr^em mor'u in proučava sedo;. knko bi dp1^ zložiti itaM^apsko sta'išče s politiko, ki jo je orbazložil Bonar Law. Izgredi sinfajnovc-v v Dublinu in Londonderryju DUBLIN, 9- Polici;a in vojaške čete so krožile z oklopnimi avtomobili po glavnih ulicah v Dublinu, vsled česar je bil prekinjen promet po mestu nad 5 ur. Nove vstaje so izbruhnile v London* derryju, kjer so sinfajnovci zažgali ve* l:ko mirodi'nico. Streljanie je trajalo pozno v noč. Promet na krajevnih že* krnicah je bil popolnoma ustavljen, T^ror^ot na glavnih progah pa znatno skrčen. _ Konferenca poslanikov odobrila ustroj nove avstrijske vojske DUNAJ, 8. Korrespondenzbureau j a v* lja: Konfcrcnca poslanikov je odkazala nemško * avstrijski republiki štiri monitorje, dva 70 ton in dva 128 ton, ki so spadali svojčas k donavski fott'i bivšega avstro * ogrskega cesarstva. Poročilo do* stavi'a, da sta medzavezniška voTa^ka komisija v Versai^esu in poslaniška korf^renca odobrili nač la ustroja nove avstniske vo;ske, katera odgovarjajo določbam mirovne pogodbe in ki so zahtevala 8;'mo nekaj sprememb teh* n?čnega značaja. Za označil! JeholnvllB" in „Ja2flslfluijaM (Dopis.) Čehoslavija in Jugoslavija naj bi bila * edina in splošna označba za državi 1 Cehov in severnih Slovencev, oziroma Srbov, Hrvatov in južnih Slovencev! Prav in dobro ste storili, da ste zavrgli izraza »Slovak« in »slovaški«, ker se ta narod imenuje Slo ven a in slovenski; ker ga tako imenujejo Cehi in v obče tudi Rusi (dočim zadnji v razlikovanje imenujejo nas Slovinci); in ker je beseda »Slovak* mac;..arskega izvora. Oz* načenje države s »Ceškoslovenska« se mi pa ne zdi na mestu. Konkretno bi bilo imenovati čcškoslovensko državo »Češkoslovenijo« ali * »Cehoslovenijo«. Mislim pa, da je najboljši izraz »Ce* hoslavija« in kot pridevek ^češkonlo« venski« ali »čehoslovenski«, — analogno besedi »Jugoslavija« in »jugoslovenski«. — Mesto besede Jugoslavija se še več* krat rabi izraz »Kraljevina Srbov, Hrva* tov in Slovencev« in je ta celo oficija* •EDINOST« Mcv. 23». V Trttu. doc 11 lomtbrt I9M, len. Zdi se mi to neodpu&ten greh drfivn>(>v. O tem ste ie dosti in do* bro pisali ter bi bilo pričakovati, da si vendar če ne državniki vsaj časopisi preodčijo nevarnosti, Škodljivosti in nesmiselnost takega imena države. Kas ko naj se izraza to kot pridevek n. pr. mesto »jugoslovanska država«? Ali »država Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«? Ali ni skrajno nepraktično rabiti šest besed mesto ene?' Kako naj si pomagajo drugi narogi in kako se naj zahvalijo nam, ker odklanjamo njihov konciljantni sprejem naše be* *ede Jug in Slavij a — Jugoslavija? Ali ne začno rajše rabiti izraz Siidslavien. ali kaj podobnega, mesto Jugoslavien, Yougosluvie? Tujci nas smatrajo za enotno državo in narod; mi pa naj se delimo še v SHS ter Slovenijo, Hrvat* sko in Srbsko, seveda Se kraljevino Črnogoro, Dalmacijo, Bosno, Makedo* nijo? Vsi, posebno časopisje, se mo« ramo upreti proti slepoti separatistov. Ti so namreč zagrešili omenjeno ime države. Srbi so imeli svojo kraljevino Srbijo in kralja: zato se nekaterim zakrknje* nim monarhistom zdi nedopustno, da bi opustili ime kraljevina, a napetim šovi* nistom, da bi opustili imeni Srb in Srbija. Hrvati so imeli seveda pred 900 leti svoje kralje, i no, sedaj morajo to po« svedočiti vnovič. Zlasti je pa treba do* kazati, da so še Hrvati in vse nekaj drugega in različnega, nego Srbi, dasi govorijo in pišejo isti jezik, samo ne — Bog ne daj, — s slovansko azbuko, marveč s svetovno latinščino. In končno Slovcnci? Tudi ti hočejo Ari odpotovala U ro4n«tfa kraja, aa piko h mo jo željno rpralal po novicah iz Kobarida. Gospića ic rmajeia z rameni in rekla, da ona ne ve za mM posebnega. Vprašal sem jo o zaplenjenem orofjn, aretacijah itd., pa je zopet zmajala z rameni. Ko bi bik> le kolifk&j resnice na senzacionalnem poročilu v onem listu, bi morala vendar vedeti oseba, ki je bila dlje ćasa doma v Kobaridu. Radoveden sem, kako in od kod je priiio tako poročilo v laiki list? Ako ni torej nič na stvari — bi ostajal le zloben namen obrekovanje; in to je tudi zelo verjetno. Proti krivim prorokom! Zgodovina se ponavlja. Zato pa ostajajo v veljavi tudi nauki m svarila pred nevarnostmi, ki jih dona&a narodu zgodovina v gotovih časih. V našem listu od dne 20. jan. 1897. je priobčil dr. Matko Laginja, sedanji ban Hrvi_iske s sveto jezo pisan članek proti krivim prerokom, ki hočejo zavajati narod in ga ičuvati proti svojim poitenim roditeljem. Zaključil pa je tako-Ie: Nekdaj, ko Je zavladala kuc'a, je nosilo ljudstvo dolge palice, da se ne bi dotikalo dragih. Storite tudi vi t&kof S krivimi proroki in pogovorov, ni boterstva. ni prijateljstva. Oni so prava, kuga za pravi napredek naSe stvarL Oni bi hoteli porušiti, kar fc naša narodna stranka zidala s iciko muko 25 let. Ako oo ie zmotili katerega pošteai-h, naj se povrne v neie bratsko kolo po vaši pemetni besedi in bratskem opominu. O onih pa, ki hotč vrže sltižbo krivih prorokov, se n# trudijo, pa vendar dobro žive, smete biti overjeni, da ifve od Judeževih groiev. Za to je ie d*v-no rečeno v grobu redovnikov: Oproižoo {• grelnikom, razbojniku, ubijale«, odpuičeno fa tk«, samo z« izdajico ni odpnlSenfaJ Diplomatski incidenti. Godi se, kar se je moralo £ ^diti, in zgodilo se bo, kar se bo moralo zgoditi, da se namreč faiizem prigabi v®em poštenim ljudem v Italiji, a radi njega Italija sama vsem njenim poštenim prijateljem v inozemstvu. V dokaz je balo najprej poročilo v angleškem listu »Tfanes« o tržažkih razmerah, sledfl mu je protest Čehov, ki ga je priobčil »Lavoratore«, a sedaj prihaja tudi glas iz Amerike, glas obsojanja in zgražan i a. Kakor angleški »Times«, tako je tudi ameriški dnevnik -The New York VTorld« priobčil poro- biti kraljevina Slovenija, kolikor toliko' čUc dopisnika o Izgredih proti -Lavora- samostojna, vsekakor pa različna od z $tram mm*ma ^TžtTZZZ1 • i- ' ć i .. . mT ' . vT-i i- k tem zadevam tn nrcpusfamo nnh rešitev izravno kraljevine Srbije m Hrvatske. Najbolj ^i^etim. Toliko pa naj le bo pribite, da p« * jim Te pa na srcu narodna samoodločba ! obsto> ±0 „QO zvedeli za ta poročila, čustvo neka-V jeziku in višji kulturi. [ kega moraličnega zado*č«ija. Ni vrag. smo si rekli. Na srečo zavzemajo pri Srbih, Hrva« ! da bi vea »vet odobraval taksna javna nasilja m tih in Slovencih zgoraj omenjena Sta*! iavtu> strahovlado. kot ae ic bila začela izvajati v Hšča skoro sami stari birokrati nem* i na5em m"tu j" f° dežeU 5 oro*ia> * skutanskega ali madžaronskefia. aJi po.j ialoslJ1*> !rae __ dobne^a kova. lojalni uradniki rajnke ga režima, nelojalni narodni šovinisti, kjk prikrit sovražnik, ali zaslepljen prijatelj države. S takimi treba pome? «ti ali iim dopovedati, da je Jugoslavija lahko kraljevina hkratu država Srbov, Hrvatov in Slovencev, da pa za njeno označanjc ni treba abecede dolgih stav* Uradni vMfi Omejitev uenbe M\ — neobhodni pogoj, d« se odvrne lokot Agcrcija S tfan? objavlja ocHo1* komi- sarja za aprovizacijo o omejitvi porabe žita. Vsled sedanjega težkega položaja opozarja glavni komisar nadzorujoče službenike na kazenske določbe. kov. marveč zadošča lepa naša beseda ki po tozadevno v veljavi v svrho, da bi poostrili Jugoslavija, ki jo rabi tudi Ves drugi j nadzorovanje. Nove omejitve bodisi glede porabe svet. | tita, mesa, mleka ali svinjine so neobhodni pogoj -—-—--- --—-—— za to, da se prebije zima brez sunkov in da ae do- r^ u čaka no\-a žetev. Državljanom vseh razredov mora : » " ■ » w VCIftl ■ po?tati jasno, da zahtevajo najvišje potrebe ljud- ! t Tranjo Jeluiić, Dne 5. novembra t. m. fc umrl ske P™*™** najvestne}še izpolnjevanje izdanih na-v Kastvu v 40. letu svoje dobe učitelj g. Franjo Nepotterrf pridelovalci in trgovci, ki ne JcluSič. Poko^li eo ga v ncdeio popoldne na razumejo potreb sedanjega hipa in ki zapostavljajo grob ju sv. Lucije pri Kastvu. Pokojnik ie oatavil »P^*™ k°net svojim lastnim računom, naj vedo, * globoki žalosti svojo soprogo m tri otroke. Franjo da zakrivi*©. ako se izognejo določenim odredbam, Jeluiić je bil uzoren učitelj in vzgojevalec naroda/ velik zločin ™ skopajo »™> talco velike ka-»»fjleden član hrvatskega učiteljskega zbora Utre. V n^topnem nazvažnejže kazni: Tish. ki s® > .... f.k n lr« t .1/ .' 1 «»1 * A Q If \ »rilAtlrt f IVtlfl krtmen^t značaj, pripravljen *a vsako žrtev za korist svojega naroda. Smrt njegot'a poinenia težek udarec liidi za narodno stvar, izl&sti v sedanjih težkih časih. Razen rodbine, tesnejih znance« in prijateljev žaluje po njem vse naie značajno učitcljsivo in ves naiod v tužni Istri. Rodbini po* kojnikovi izrekamo najiskreneje sožalje. {Osmrl-mca, ki bi jo imeli priobčiti v nedeljskem izdanju, izogibajo rekviziciji, ki pokvarijo ali uničijo živila« podvržene rekviziciji ali pa kakorsibodi prepreč:jo izvršitev rekvizicije, bodo kaznovani s 30 mesecev zapora in 5000 lir globe/ Vrhu tega se jim roba zapleni. ManiJe kazni so določene tudi za sokrivdo (nemarnost in neprevidnost). Težke kazni so določene tudi za tiste, ki bi tudi po nemarnosti ne vpo«tevali izkaznic za mletje, lri imajo velik po- nam je srečno dospela šele — včeraj popoldne.) roen ^ ** "K>rajo po vsaki ceni uveljavljati, ker so V osmrtnici je rečeno, da jc pokojnik preminul najsigurnejte sredstvo za ugotavljanje, ali je žito. po težkem trpljenju. Da, pa. ne samo fizičnem, ampak tudi vsled moraličnih muk. Trpeti jc mora! mnngo radi svojega političnega prepričanja. Naj ki se primila v mlin prosto rekvizicije kot domaČa potreba lastnikova, ali pa je bilo utihotapUeno. V tem zadnjem slučaju kaznuje zakon prestopnike, prej je b:l interniran v Veroni, zatem premeščen in aicer katnih mbnarje a 100 hrami glo- v Gardolo in končno — na temelju iolikih inter- bc « ^-mtal, a roba se zapleni, drčim M vencij — zopet premeičen na Pro«ek, kjer je pre- mKn Iste kazni 9*e m slaSčtčane. ■rtal mnc«go. samo nič dobregn. Sicer pa je žive! ■— brez plače Oblast ga je naštela med najnevar ntise Jugoslovane. Moraličnemu trpljenju j« sledilo seveda tudi fizično propadanje, dokler ga H bolezen pulužila v prezgodnji grob. Bodi mu v ljubljeni domači zemlji podeljen mtr, ki mu ni bil usojen v življenju! ki odtegnejo moko od porabe, za katero jim je bila izročena. Med najbolj žalostne zločine v tem pogledu spada pokvarjanre lita z namenom, da se potem proda v industrijske svrhe. Ravno tako je prestopno krmiti živino z žitom in kruhom. Za te zločine je določena kazen 3 let zapora in globa do 30.000 lir. Da sc slednjič prepreči zlorabo živil- ^ „„ . . w .. . skih izkaznic, predvsem prodajanje brez izkaznic V pocascenje spomia* gospe Man,« Mahorčic aH t,ajanjc prevelikill odmerkov, se določa za v Naklem. Ker trn rad: oddaljenosU pokopališča ^ ^^ kaMrr i l«ta zapora in globa do 2000 in stabega s-remena ni bilo možno dragih sorod- ^ Tetke ka2n; krozijo tudi trgovcem m pridelovalcem. ki bi brez upravičenega vzroka nc hoteli ciikov in prtjateljc-v. ki so izkazali dragi nali pokojnici iadnjo čast, povabiti na kratek sestanek, j. r"dajati po eradnih cenah. Za takine slučnje ie ■podarjam podpisani 200 Ur za tiskovni sklad »E- ludi določena tekvizicija. Ravno tako so podvrženi diDosti . rerdinana Mahorčič. Keko lažejo! Prejeli smo: Pred nekoliko dnevi kazni tudi tisti, ki bodo agitirali, da sc nima blago prodajati po uradnih cenah, posebno vkolikor gre sem čital v nekem tukajšnjem listu scnzatijonolr.o 2a olje, svinjino in mlekarijc, za katera živila so vest. V Kobaridu da se je posrečilo nekemu oroZ- fcile pre;l kratkim določene uradne cene s poseb-niku v civilu izslediti cele zrJoge laških pošk. i ni^ ukrepom, strojnih pu?k in nc vem ic kaJtvga drugega mo-rilnc^a orožja. Računal sem, da bo radi te straine orožarne zaprto uajmanj polooca kobariikih bratov in sestra! Pizno sem zasledoval nadaljne Tržalki strahovi. Preteklo noč so slišali ljudje, vtsti, a rastoni. Nobenega n^daljacia poročila ki so *li po ulici della Pieta, klicanje na pomoč, ni bilo in ker vem. kako lažka glasila glojcjo k.:ko ki jc prihajalo ir hiše it. 21. šli so pred hišna vra- slično kost — ako j:> le dobe — sera se poniiriL ta, toda ista »o bila zaklenjena. Iz hiše je Se vedno Včeraj pa cii jc prišla pristna Kobaridka, ki je te prihajal oni bolestni klic: »Na pomoči« Pred vrati Iz tržaškega iivlleni* •toicč* Hmiim m> evodtt fa kficaM hi—tkn, Js U prite! odpret vrata. Toda m klkinjs je bflo ca-mat, Konečno n vdrli škod vrata. Ko so prišli v vežo do stopale, so dodali, da se čuje klicanje iz prvega nadstropja, šli mo pr«4 vrat*, kjer i« bilo v sobi vpitje. Udrli bo tudi ta vrata. V sobi so le* j žali trije dečki, ki so se bali strahov ia vsled tega] kričali na pomoč. Eden izmed njih je imel ie celo j toliko poguma, da je šel v sosedno sobo, kjer je visela na steni nabasana lovska puška. Prišel ie zopet oborožen s puško v prejšnjo sobo in ustrelil v steno. Došli ljudje s pomirili dečka in jim dali za omenjeno noč »pestrno* v osebi moža postave. Aretacija. Včeraj popoldne so aretirali varnostni organi v starem mestu pet mladeničev, ki so pijani razgrajali po ulicah. Na kvesturi »o dognali, da so ptički brez stanovanja in brez dela. Fri njih so našli okoli pet lir denarja. Skoraj gotovo je, ko bi enkrat zapravili zadnji beKč, bi kje vlomili. Radi te aumnje, jih je policija postavila na varno, kjer so gospodje v ulici Coroneo dobili takoj meblirane sobe s hrano m to vse ie brezplačno. Ujeti tičiu se pišejo: Alojzij Mattiom, Andrej Cinch, Angel; Lcaardon, Marjan Sazida ia Natalij Tedesco. Se-daj imenovani se popolnoma nič nc ravnajo po naši narodni pesmi, ki pravi: Poj, poj, ptiček moj, kak' bom pel, k'sem se vjel; namreč gospodiči v zaporu pojejo in vriskajo menda od samega veselja, ker imajo sedaj vse »gratis«. Zanimiv dogodek. Uradnik računskega oddelka finančne straž« itefaa Balvan, je *el včeraj po uradnih urah, ki jih je imel v prostorih finančne straže v postransko službo, k mesarski zadrugi na Corso Garibaldi. T» fe imel Bab«, svoj postranski zaslužek, ker aamo ob plači, ki jo je dobival od financ« ni mogel preživljati s«be in svojo več glav broječe družine. Včeraj, ko je prišel v pisarno k mesarski zadrugi, j« delal samo kake pol ure. Potem se je napravil tn odiel. Pri sebi jc imel okoli 300.000 lir in zlato uro brez verižice. Ne ve se, ali je omenjenega uradnika kdo napadel, ■Ji se je zgodila kaka druga nesreča, ali jo je pa e denarjem — »pobrisal«. Baban j« bil majhne postave. slokega stasa in popolnoma obrit. Nssreča z erofj«ss. Včeraj dopoldne so pripeljali v mestno bolnico kmeta Benleva Jožef, 26 let starega iz Vižnjana. Doma |e basal lovsko puško. Pri tem opravilu je bil tako neoprezeu. da mu je naboj v puški eksplodiral. Naboj je razgnal cev in ranil ubogega Benleva na levi roki. Sprejeli »o ga v IX. oddelek. Zastrapljenje s ptinosa. Včeraj dopoldne sta popravljala v ulici dei Bachi dva delavca Rudolt Cercevoz. stanujoč v ulici dei Lavoratori it. 2C8 in Jožef Piriavez, bivajoč na Prošeku št. 29. pli-novo napeljavo. Pri popravljanju j« plin močno uhajal na hodnik, kjer sta se nahajala imenovana delavca. Cez nekaj minut jih je omami! ter sla s» nezai-estna zgrudila na tla. K sreči so prišlj stanovalci hiše na lice mesta in videli delavca ležati kot mrtva na tleh. Hitro so jih prepeljali v mestno bolnico, kjer so jih sprejei v II. oddelek. Siti tatovi. Včeraj zjutraj, ko je odprl uslužbence mlel-' — - Miklavž Cheril v ulici Malcanton it. 19 mlekarno, se je jako začudil, ko je stopil notri. Ponoči so tatovi obiskali mlekarno. Pokradli niso masla, ne slaščič, ne likerjev, ampak malo ročno blagajno, v kateri je bilo nekaj črez 3000 lir. Cheril je tatvino takoj naznanil kvesturi. Tržaška burja. Tržaška burja je zopet začela metati Tržačan« ob tla. Včeraj zjutraj je vrgla dva. enega dečka in en*ga starčka. Deček je Fr. Haffner, 12 let *iar, stanujoč v ulici della Guardia it 2. Pripeljali so ga v bolnico v X. oddelek. — Leopold Bartelich. 74 let star. bivajoč v ulici deli Molino it. 70, Včeraj popoldne, ko sc je vračal domov, ga je burja vrgla ni tla. Pri padcu fe dobil težke poškodbe na glavi. Pripeljali so ga v bolnico v IV. oddelek. Poizkuiea T, Včeraj popoldne eo pripeljali v bolnico Ano Plahuta, stanujočo v ulici Ri-borgo. Na včerajšnji dan se je imela poročiti s krojačem Adolfom Maviič. Poroka je bila določena ob 1. uri popoldne. Nevesta je bila ie popolnoma oblečena v obleki Bilo jc ie poldne, a ženina ie ni bilo. Vedno ji je pogled uhajal proti vratom, a ženina le od nikoder nt Naenkrat se vrata odpro — nevesta vsa v veselja skoči k njim, toda glej. — mesto ženina pride v sobo mleka-rica. Minulo je ie pol ure, ienfai ie ni prišel. Vse je bilo tiho v stanovanju, le njena mama je »men-drala« iz »obe v kuhinjo in nazaj. Uboga Anica ni vedela, kaj bi storila. Zopet zapoje, hišni zvonec, Anica gre sama odpirat, toda skoraj začne kričati. Pred njo stoji mesto ženina — berač. Jezno je zarenčala nad njim, zakaj prosi, ko bi 5e vendar lahko delal. Po tem neljubem ji dogodku, je šla v sobo. Mečkala in trgala fc obleko in cepetala z nogami nad nesramnostjo svojega ršpoža«. Vsa obupana je izpila v samomorilnem namenu neka) čez en četrt litra samega ipirita. Ko je enkrat že imela želodec napolnjen z alkoholom, ji je postalo slabo. Prihiteli so sostanovalci, ki so dali ubogi revi pno pomoč. Ribali in močili so ji vrat in telo. Tudi piti je morala. Tako- se je v njenem želodcu napravila prava »trapa.« Na rešilni postaji ji je zdravnik vzel itrapo« iz želodca, a iz glave ji pa' skoraj gotovo ne bo trapa« odšla. Dane« smo pa I izvedeli, da je njen ženin spal ob 1. uri popoldne najsla-iio spanje, spanje pravičnega, ker je na dan prej dobro krokal. a na dan poroke pa imel velikega mačka, takega, da če bi ta maček enkrat za-zjaL bi vse tržaške podgane in miike naenkrat požrl. Zaročenec, ki )* nabil svojo zaročenko. Sinoči okoli 21. je prišla 20letna Marila S. od Sv. Ane iskat pomoči na rešilno postajo v spremstvu nekega. orožnika. Omenjen« mladenka, ki nosi že bitje pod srcem, fe imela več prask po obrazu. Na zdravnikovo vprašanje, kje da je dobila rano, je namesto nje odgovoril orožnik sledeče: •Ko Mm ptttnftrsl po dti C-vonso, ofceU 20. ur«, sem % cl ssoikega te tfensko, Id sta s« med potoma nenavadno glasno pogovarjala. Pogovor ni trajal dolgo, ko udari mladenič mladenko • pestjo po glavi. Jaz sem takoj skočil k prepirljivcu ter ga vzel na zapisnik, žensko sem pa pripeljal sem, da ji daste primerno pomoč.« Službujoči zdravnik Franceschi jc dal mladenki' primerno pomoč, ter ji povedal, da bo v teku treh dni zdrava, ako sc poškodbam ne pridružijo med tem časom kake posebne komplikacije. IJUGOSLOVENI! Dopisi Gimnazija in realka v Idriji. Ravnokar je izšlo Izvestje državne višje realke ter nižije gimnazije v Idriji za Šolsko leto 1919 -1920, ki jc je sestavilo in izdalo ravnateljstvo, to je začasni vodja dr. Pavlin. Izvestje je od prihoda Lahov dvojezično in se laščtna šopiri na prvem mestu. Mimogrede omenjeno je idrijska realka bila svoj čas slovenski zavod, sedaj se ji pa vedno očitneje daje videz in značaj utrskvistične Šole. Dvojezična so tudi spričevala, štampi lic itd. Iz izvest ja posnemamo sledeče statistične dodatke. Na realki je poučevalo koncem iolekega leta 21 učnih moči, med temi 1 pomožni učitelj. V učnem načrtu je imela slovenščina 3 do K ure na teden, italijanščina pa 3 do 6 ur. Med novo nabavljenimi učili so navedene samo knjige ultralaške vsebine. Ker ravnateljstvo pripominja, da se vsled spremembe v vodstvu realke — pravi ravnatelj dr. De Micheli se namreč nahaja »na dopustu v Studijske »vrhe« — niso izrabile vse svote, določeno za nakup živil, pričakujemo, da ravnateljstvo z ostalo svoto nakupi slovenskih knjig in slovenskih učnih pripomočkov. S tem bi pokazalo, da hoče voditi zavod utrakvistično tudi takrat, ko gre za podpiranje domače književnosti in ne le pri zapostavljanju sioveničine. Sicer pa smo mnenja. da je nesmiselno nabavljati knjige, ki jih nihče ne čita, dočim manjka knjig, za katere bi se v^e trgalo. Med podporniki zavoda čitamo v laškem izves»ju imena društev, triih odbornikov In članov, ki jih nihčo ne pozna; tako drzno so poitalijančcna. Kdo ugane, kaj je to: II Gabinetto di Lettura e di Cre-dito di Idria? Najmanj, *kar podporniki lahko zahtevajo, je pač to, da se ne kvarijo njih slovenska imena. Ali. da bi bilo ravnateljstvo %-sa.j do»ledro in bi tudi laška imena v £lovenskem delu izvestja pisalo slovensko. Pa ne! Idrijski občinski komisar ni Alojzij, ampak Luigi Briganti. O zavednost in doslednost, naj vaju nihče nc išče pri sedanjem vodstvu naše realkel Posebno lepo sn popaćena imena dijakov. Miloš - Granziano, Slavolfub - Sla-vofilo, Dušan - Dusciano. Cveto - Floravante. Bogomila - Diodato. Bogdan - Teodoro. Bogomir - Pa-cifico. Slavko - Aurelio, Milovan - Milovano, Lju-bivoj - Guerino, Milan - Milano. Savica tn Savo-Saba. To je nekaj izbra-nib cvetk, pa že te zadoščajo. da se človeku obrača v želodcu. Učencem je imela realka začetkom šolskega leta 258, koncem leta še 227, same Slovence. Napredek je bil srednje dober? 14 odlik in 160 zrelih za prihodnji razred. Za zrelostne izkušnje je bilo v Šolskem letu 1918-1919: 5 terminov, maturo jc napravilo !3 kandidatov, in sicer eden z odliko. V šolskem letu 1919 - 1920.. jc delalo maturo vseh 20 rednih učencev VII. razreda in dva eks-ternista. Vsi so bili »poznani za zrele, tudi l z od-liko. Državna gimnazija je imela 12 učnih moči, od katerih so bile pa le 3 prideljcne temu zavodu, »»-stale so bile privzete iz realke. Učencev je imei* začetkom leta 24, koncem leta 27. Začetkom leta so bili prvi trije razredi, koncem leta samo prvi in tretji. Dijaki vsi Slovenci. Učni vspeh: 2 odliki in 21 pomaknjenih v višii razred. V učnem načrtu je zavzemala slovenščina 4 ure, Iaščina pa 7 ur na teden. Kot lokalni patri jot je ne moremo imeti niČe«o» proti namestitvi tftmnazije v Idriji, če tudi vemo. da gimnazija v Idriji nikakor ne more odgovarjal) zahtevam vsega slov. prebivalstva v zasedenem o-zcmlju: -pač i pa bi raje imeli en dobro vspevaiočl srednješolski zavod kot dva zanemarjena. Z realko, tako kakor je danes, nismo in ne moremo biti ze dovoljni. Ne glede na učni načrt, ki nata vsled zapostavljanja materinščine ne ugaja. grajamo brezbrižnost šolskih oblasti, ki so zakrivile, da sc pouk ie danes ne vrfi v vaeh predmetih, če tudi je od otvoritve šole minolo že več nego mesec dni. Mnogo učnih moči 5e sploh nI nastavljeni, nastavljenim sc ne reiifo disciplinarne zadeve i*d. Otroci pa hodijo v šolo ob 11. ali pa prihajafo že ob 9. domov. To so pač kričeče razmere. H koncu omenjamo še. da smo dolgo molčali, da pa ne bomo več. ker fe realka Idrijo preveč stala — realko je namreč ustanovilo mesto, ki je zidalo poslopje, oskrbelo zavod z naj modem eiSimi učnimi pripomočki in vzdržavalo realčno upravo s svojo davčno močjo, dokler ni bil zavod podržavljen — da bi jo sedaj po nemarnosti ali nenakonienosti pustila priti na psa. Zbirajte pridno u „T 3-KOVNI SKLAD EDINOSTI". PODLISTEK TUJINEC Danilo štmtmovil. A ko je Stanko tu pa tam kraj polja, pod brdi, uzrl po kako lučico po hišicah onih vasi, jc za-drlitel zopet ter sc začudil, ker se je »pomnil potiva stare ciganke: »Pridi mladenič, pak ti po veta. zakaj si tako zamišljen in otožen.« Na brdu je bilo občutiti hladen vetrič. ki je do-na.-el seboj vooj gljiv in novega vina. a vsa ta hladna noč kasne jeseni je vzbujala zakopane misli in željo po toplem domačem ognjišču. — Kaj vam je ipraz? In res, po teh dolinah je dovolj mrzlice, a zrak je nekoliko hladen, pak bi bilo dobro, da se zagrnete — vidite, tako... je rekel doktor. Ali. Stanko ni obrnil oči od Ustih rdečih okenc v daljini in se je zganil te le tedaj, ko sc je voz začel hilro spuščati nizdol in se je pijani razmr-Šeni kmet začel na sprednjem sedežu zibati tako pilno, da so vsi trije stegnili roke, da ga pridržc m prehude. — Sin ti umira, a ti si tu pijan in spii — je za-klical dr. Mirko srdito in je kmeta krepko stresel za rame. Ta se jc res zdrznil in si fe, ie vedno zibajoč se, trH oči in gleda okolo sebe. da izve, kje da j«- — na upravo. 524 KUPUJEM srebrn denar po najviijth cenah. Alojzij Povb, Piazza Garibaldi it. 3. 440 DVE POSTE.1 JI iz trdega leta, novi v zrne'i sinf-forJer, dve nočni omarici, omara $ 4 predali tn dvojna vrata, sc proda po nizki c*.ni v ul. Mastimo D'Atcglio 3, I. nad»l. 51ff ZGUBILA se je med 5. in 1!. uro na južnem kolodvoru, lelemiika legitimacija, glaseča »e nu Morija HerSčak. PoSien najditelj je nnpr<-*cn, da jo izroči pr» upravi. 514 TRGOVSKA TVRDKA Jos. Bruss, v Logatcu, sprejme trgov&kcga pomočnika, mani'f a k turista prvo moč. veščega slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. Ravno tam vprejive tudi vrtnar. 521 DOBRO IZURJENI ključavničar in aut. niont-r, iiče službe v kaki delavnici. Pijma je poslati na Poste restante. Grahovo 33/5. 503 IŠČE SE posojilo 30C0 L na dobro idočo »%'ovin< G E 3 ■Dl- 3 Žunič & D.ri - Natulle izvrstna Istrsko, dalmatinska In Italijanska vina na debelo. Cene zmerne* (203> Cene 2mtrne. i i—- JADRANSKA BANKA Del gliv.: K 3;»,000 000. Rezerve K io.J«»0 00 hdgrad, Celje, Dubrovnik. Dun -J. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor. Metkovtč, Op*-tija, Sarajevo, Spttt, Šibenik. T Ra T, Zadar, Zagreb Obavija vu v bančno stroko spadajoče posle. n* hranilne knjižice ter ji>i obrestuje po J'/a'V a v bancogfro prometu po 4 /«,. Vloge, ki se imaju dvigniti samo proti predhodni odpovedi sprejemi po po-tebno ueodnlh pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (sifesi. Bančni prostori v Trstu se nahaj.tjo: ask (assa « Ms^raMo, uk S. N*co»«a Telefon : Itev. 14«a, 1791, 2*7« Blagajna posluj« od 9 do 13