Poštnina plačana v gotovini Cena posamezne št. 1*50 D$n St. 18. ^ v Ljubljani, dne 30. junija 1928. X leto. 1" .. —ili (Bj „NAS GLAS“ izide vsakega desetega dvajsetega in Za inozemstvo je dodati poštnino. Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. = Oglasi po ceniku. === Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. — Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/1. — Poštni ček. rač. štev. 11.461. Konsumgenossenschaftliche 'Rundschau No. 21 od 26./V. 1928. Hamburg. Prevedel J. Beguš. Mednarodni zadružni dan v nedeljo 7. julija 1928. Zadružnikom sveta! Mednarodni zadružni dan, ki se bo praznoval šestič letos v nedeljo 7. julija, nam daje povod za ugotovitev, da je vzbudila ideja svetovnega pobratimstva in svetovnega miru v preteklem letu najSivahnejše zanimanje vseh narodov. K temu prispeva v prvi vrsti po vsem svetu stalno naraščanje zadružnih organizacij, ki so 'bile vedno in so čuvarice miru. Pa 'tudi združeni napori narodov, da vzpostavijo gospodarstvo sveta, so pospeševali svetovni mir in so omogočevali mednarodnemu zadružnemu gibanju, da je ta stremljenja podpiraj. Stalno napredovanje zadružnega gibanja v vseh deželah in njegovo razširjenje na okoliše, ki direktno vplivajo na narodno gospodarsko življenje, s pri čuje naraščajočo udeležbo našega gibanja na svetovnih gospodarskih problemih. Zadružniki nimajo vsled tega le dolžnosti, organizirati svojo propagando, da povečajo promet In število članov v zadrugah, ampak morajo razširjati v svetu tudi razumevanje za naše ideale, za pomembne uspehe, ki smo jih dosegli kakor za spoznavanje neskončnih možnosti razvoja zadružnih organizacij, ker le potem bomo odstranili nasprotujoče si interese človeštva v duhu nove družabnosti. Mednarodna zadružna zveza obsega sedaj 45 milijonov zadružnikov, ki so po večini družinski glavarji, tako da obsega vojska, ki dela za mirni razvoj skupnosti, več kot 200 milijonov! Poleg članov Zveze pa je še veliko krdelo zadrug, ki delujejo v enakem duhu in po enakih metodah, četudi še ne pripadajo iMedn. zvezi. Sestanek ca. 450 delegatov iz 28 dežel,- ki so se udeležili stockholmskega kongresa, pometnja sijajno oznanilo duševne skupnosti in socialne .enotnosti, ki nastane po zadružni ideji in obravnavani predmeti in storjeni sklepi »pričujejo voljo premagati sllabosti kiompefivnega sistema in zgraditi nov red miru in gospodarske svobode. Ta dejstva so znamenje zmagoslavja naših zadružnih načel, ki nosijo naše gibanje in o katerih smo prepričani, da zmačijo pravi temelj družbe in pot k novi civilizaciji, ki nas bo vodila iz kaosa preteklosti k novemu razvoju. Vsled 'tega kličemo zadružnikom vsega sveta, da svoje moči mobilizirajo, da svoje uspehe utrdijo in da svoje ideale izkristalizirajo v jasni gospodarski politiki, ki naj ne sledi pred nami stoječi vzpostavitvi sveta, ampak naj jo vodi. Oznanjujejo naj tradicijonalno svetovno mirovno politiko zadružnega gibanja, masam članov naj vsepovsod vzbujlajo upanje na skorajšnje uresničenje svetovnega miru, povzdignejo naj svoj glas in pokažejo svojo moč s pritiskom na vlade dežel, da delajo z dejansko močjo za mednarodno gospodarsko enotnost in za svetovni mir. V imenu 'Mednarodne zadružne zveze: Vainö Tauner, Henry J. May, prezident. generalni sekretar. Občni zbor Glav. Saveza. (Nadaljevanje in konec.) iNaglaša, naštevajoč primere zapostavljanja in redukcij, da so drž. nameščenci izgubili vso vero v Savez in v državo; V Savezu se (mlaiti prazna slama. Stavi več predlogov za resolucijo. Škulj (Ljubljana) konstatira, da je zato prišla na vrsto točka 7 dnevnega reda, da bi ne Mo dovolj časa za 5. točko, ki je silno važna. Lilleg se pridružuje tej konstataciji in pripomni, da bi moral 'govoriti o krivicah, ki se gode upokojencem, toda odstopa od' te namere, ker je temeljito in več kot izčrpno o tem govoril že Meštrovič. Omenja penzioni-ste, ki nimajo nobene stanarine ter prosi, naj se Gl. Savez energično zavzame za monopolske delavce, ki so na slabšen kot prosjaki na ceslti. Stavi predlog, naj se lc-tem odmerijo take draginjske doklade kakor jih imajo služi tel ji. (Tu mu seže v besedo Jankovič (drž. monopol), češ da ti delavci ne spadajo v vrste drž. nameščencev.) Delegatje iz Slovenije pojasnijo, da so v Sloveniji v vrstah organiziranih drž. nameščencev tudi monopolski provizijonisti. Indič (Novi Sad) predlaga, naj se označi vse one d riž. nameščence, ki se nočejo organizirati, za korupcioniste, ker ne čutijo potrebe po zaščiti v Savezu. T. Jovanovič izvaja v daljšem govoru, da nikakor ne gre, da bi drž. uradnik ne imel pred očmi tudi interese države, kadar ga kliče dolžnost, da povč, komu hoče zaupati zastopstvo svojega blagra in dobrobit sodržavljanov. Stavi predlog: Bodočnost domovine je v profesljah, zastopanih v parlamentu; zato se naj ventilira vprašanje lastnega stanovskega zastopstva v narodni skupščini. Ker se je sklenilo, da sta smela k 'tej' točki govoriti samo po 2 delegata vsaktere Zveze, se je izvolil 6-članski odbor pod vodstvom dr. Braitanlča, ki mu je bila poverjena naloga, da zbere ves predlagani materijal in da sestavi resolucijo. Vsi predlogi so bili v pismeni obliki izročeni temu odboru. Cim dobimo to resolucijo, jo objavimo. Na vrsto pride točka 5. dnevnega reda. ('Referat o sistemu organizacije Gl. Saveza.) Prvi je govoril za opustitev pokraj, zvez Ž. Brajkovič (Beograd, zastopnik služiteljev). Priporoča centraOizacijo, vertikalno metodo. Za njim se je oglasil g. dr. Ferjančič, ki je pobijal to metodo v temeljito zasnovanem govoru. Ker je bil ta govor odločilnega pomena za obstoj statusa quo ante ter mu oči-v id no niso 'mogli odoleti tudi vsi ostali delegatje poikr. Zvez, prinašamo ta govor v celoti v prihodnji številki. Dr. Benkovič (Zagreb) se pridružuje v celoti pregovorniku ter pledira za horicon-talno linijo. . Šobajič (Beograd, fin. kontr.) se upira decentralizaciji ter grozi z izstopom. Bugjdelič (Skoplje) je za stališče Zveze v Sloveniji, prav tako Čukovič (Sarajevo), Ka-tunarič (za Dalmacijo) in dr. Bratanič (za Hrvatsko in Slavonijo). Le-ta je zato, naj ostane vse pri starem in naj se ne grozi organizacijam. ki so 'včlanjene mimo Zvez v Gl. Savezu, s sankcijami. Predsednik dr. Jovanovič izjavlja, da mu je zelo ljubo, da se je stališče zastopnikov Zvez izkristaliziralo docela. Ugotavlja z zadovoljstvom, da so se čule tako precizne izjave za obdržanje sedaj veljavnega statuta ter zavrača 'mnenje, da je bila morda celo nakana Gl. S-a, spremeniti statut. Cula so se nekako mnenja, da bi bila vertikalna metoda uspešnejša, zato je hotel čuti naziranja vseh interesentov. Sedaj pač ne kaže drugega, ko da se izvršujejo statuti. Za tem se prečita bilanca za prošlo leto in proračun za prihodnje leto. Vsem Zvezam so se naložiti obvezni prispevki. Sprejme se poročilo nadzornega odbora, pa tudi predlog, da vstopi GL Savez v mednarodno uradniško Zvezo. Prihodnji kongres is e bo vršil v Skopi ju. Ob sMepu si dovoljuje poročevalec pripomniti, da v dnevno časopisje zavoljotega ni poslal nobenega poročila, ker na kongresu ni bila .»formulirana niti resolucija, da bi vsaj 'z njo zamogel razveseliti tudi' nemvročnike '»Našega Glasa«. Občni zbor Nabavljalne zadruge. Velik napredek! 3 % dividenda! Na delo! Vsj v zadrugo! V '»beli dvorani« Uniona se je vršil 22. t. m. občni zbor »Nabavljalne« ob častni udeležbi članstva. Po pozdravnem govoru predsednika g. Lili lega, ki je opozarjal na velik pomen te gospodarske institucije za vse drž. nameščence, je poročal vestno in točno g. Beguš kot tajnik o delovanju v upravi, o stanju zadruge tako v trgovini kakor tudi v čevljarni, ilz tega izčrpnega poročila smo zaznali, da je Nabavljalna srečno prestala težko krizo, v katero je zašla v letu 1925, da si je uredila poslovanje in da zabeležuje v preteklem letu znaten, nepričakovano velik napredek. Vsa izguba iz II e ta 1925 je poravnana, a leto 1927 izkazuje celo 67.828 Din 35 par čistega dobička. Iz tega prebitka se je po soglasnem sklepu občnega zbora v smislu statutov doti ral rezervni, penzijski in bolniški fond, določila pa tudi 3% dividenda za kupujoče članstvo v letu 1927. Če pomislimo na vse silne notranje težave, zmede, krize ter perturbacije, ki so stresale Nabavljalno v letih 1925, osobito v letu 1926 in začetkom 1927 v njenih temeljih, potem se moramo samo čuditi ter čestitati upravnemu in nadzornemu odboru na tako lepem uspehu. Vsi, ki so kdaj že sodelovali v zadrugi in. ki imajo opravila v pisarni, nam bodo rade-volje pritrdili, da ima premnogo zaslug za konsolidacijo te 'ustanove njen dolgoletni tajnik g. Beguš, ki vzlic vsak 'hip se pojavljajočim, na videz skoro nepremostljivim oviram nikdar ni klonil in se ustrašili, ampak je z vzgledno vztrajnostjo, bi dejali — z plemenito 'trdovratnostjo in z 'neupogljivo voljo vedno ponavljal: »Boste videli, da bo šlo — saj mora!« — in je delal, delal ter nanovo zamišljal načrte. Našel je v preizkušenem predsedniku Lili egu popolno razumevanje, v ostalem upravnem in nadzor, odboru pa, ki je prav tako vskočil v najtežjem časoi, vsestransko, četudi tu in tam nekoliko kolebajočo podporo. Zdaj gre! Občni zbor je izrekel odboru javno zahvalo za njegovo skrb, trud in delo v korist zadrugarjem ter mu s ponovno soglasno izvolitvijo dal najlepše priznanje. V upravnem odboru zadruge so 'gg. Lilleg, dr. Ferjančič, Skallar, Rostan, 'Beguš, Tum-pej in Mislej, v nadzornem odboru pa gg.: Strnad, 'Ilovar, Šega, Junc, Horvat, Kos ter Paternoster (names>to prostovoljno odstopiv-šega g. Jana). Kličemo še enkrat: Na delo in vsi državni nameščenci v zadrugo! Iz strokovnih orga r z; c j. Na seji strokovnega sveta Zveze dne 10. junija so poročali v poteku kongresa načelnik g. Paternoster Mi., g. dr. F e r j a n či č , gosp. Lilleg in g. Ilovar. Naše glasilo je že prineslo poročilo v glavnih obrisih. Pri otvorjeni debati je vprašal g. iM|a r t i n š e k, kakšno stališče je zavzel Glavni Savez protv novi uredb' o nabavljalmih zadrugah. Načelnik izjavi, da so proti tej uredbi protestirale vse Zveze, prav iako tudi proti uredbi o stavbnih kreditnih zadrugah. Gosp. Jan vpraša, kaj je z revizijo uradniškega zakona. Načelnik odgovori1, da se mora po sklepu kongresa objaviti načrt v treh Tiesc-cih in da re proučujejo zdaj francv ,d, nemški »n čehoslovaški sistemi. Gosp. dr. Stegenšek pujasnuje izjave predsednika Glavnega Saveza, dr Jovan'vtča, glede revizije zakona. Kako,- :e on (dr. Stegenšek) doumeval, se vse suče okoli vprašanja, ali bo prinesla revizija poboljšanje ali poslaošanje za državne nameščence. Namerava se zvišati osnovne plače, znižati pa draginjske doklade. Po njegovem mnenju je ta zasnova ugodna, ker se bodo potem zvišale pokojnine in zmanjšala se bo opasnost za našo eksistenco, kadar se ukinejo draginjske doklade. Gospod Svetek ugotavlja, da se bori peščica organizi-ranili upokojencev za groš neorganiziranih pen-zionistov. Vseh v Zvezi včlanjenih je samo 294! Tudi železničarski1 upokojenci so proti vstopu v Zvezo. Poizkusilo se bo z novim sestankom vseh upokojencev, da se jih združi za skupni boj. Će bo zmagal razum! in uvidevnost, se bo članstvo ,pomnožilo za več tisoč. Gosipod K a 1 u d ž i ć očita Glavnemu Savezu, da premalo dela. čv bi bili na čelu Glavnemu Savezu drugi ljudje, bi bilo vse drugače. Gosp. dr. Ferjančič poudarja, da je mogoč preokret na boljše še le tedaj, kadar postanejo Zveze’ drugačne. Pokrajinske Zveze je treba okrepiti. Najprej evolucija, poiem revolucija! Zaenkrat mora pač ostati vse tako, kakor je, ker ni drugega izhoda. Gospod Lilleg predlaga protest, da so nekitere organizacije udružene direktno v Glavnem Savezu — teh je menda 28 v državi. Predsedniki teil organizacij so nekakšni kardinali. Na ta protest se naj opozori vse ostale Zveze. G. načelnik dodaje da se bodo opozorile Zveze ob tej priliki, da je naš postopek posledica izvrševanja določil statuta. Nadalje oznani, da se snuje akcijski odbor, ki naj zveže po naših smernicah vse organizacije v Hrvatski. Gosp. dr. F e r j a n člč .predlaga, naj Glavni Savez pozove Udruženje sodnikov, da se včlani v Zvezi. Prehajajoč na. »Uradniški dom«, priporoča vsem zborovalcem, naj prečrtajo poziv glede prispevkov za ta dom. Zbirajmo kapital, da pridobimo podlago; potem bomo pa šli v Beograd po posojilo, kolikor ho še primanjkovalo. Kdor more, naj vloži vsaj 10O Din ter se naj odpove obrestim! — Nato poroča tajnik g. Bekš o do-šlih predlogih okrožne skupine v Kamniku, ki zahteva povišanje stanarin, končno prevedbo kronskih pokojnim na dinarske, izplačilo »razilik in poboljšanje prejemkov poštnim provizionistom. Tajnik poda pojasnila in zagotovilo, da prejme okrajna skupina tudi pismeni odgovor. Prečita nadalje predlog iz Murske Sobote za obvezno pokojninsko in bolniško zavarovanje državnih nameščencev. Predlog se ho proučil; Glavnemu Savezu se bo stavil primeren predlog tudi za uvrstitev 'Murske Sobote v I. drg. razred, ker je draginja v tem mestecu kot obmejni, postojanki notorično znana. Preden se pa stavi predlog, naj se preskrbi Zvezi statistične podatke o draginji. Gosp. Gabrijelčič (Murska Sobota) uteme-juje poslani predlog ter obljubi, da predloži dokazila o draginji. Gosp. dr. Ferjančič sporoči, da je v teku dogovor, naj se v vsej državi .na določen dan skličejo protestni shodi, kjer se bo jasno, precizno in odločno zahtevalo reme-duro, kajti razmere so postale v resnici že neznosne. Po zahvali g. načelnika za obilen obisk se je zborovanje zaključilo. Retina letna skupščina »Udruženja poreskih činovnika« se jc vršila 4. junija t. 1. ob navzočnosti 150 delegatov v Novem Sadu. Otvor,M jo je predsednik sekcije Novi Sad g. Stojanovič s kratkim pozdravom in pozivom, da se. vsi še gosteje strnejo v vrste za dosego skupnih ciljev. Gosp. Kat itn a c predsednik Udruženja poda kratko iporočilo o vprašanju davčnih uradnikov, ki so z dosedanjim delom dokazali, da so na višini položaja, kar so priznali tudi merodajni krogi. Sicer se to niti ni hotelo priznati, a prišlo je to priznanje nenamerno in je zato upati, da pridejo v doglednem času davčni uradniki, a tudi ostali državni uslužbenci do svojih pravic. Za davčne uradnike je bila ob razvrstitvi napravljena taka izjema kot skoro za nobeno drugo uradniško stroko ker se jim je zaprla pot v 1. grupo II. kat. Upravi je sicer uspelo spraviti nekaj tovarišev (cca. 80 v celi državi) v 1. skupino, kar pa nikakor ne moremo smatrati za posebno velik uspeh. Komisija, ki izdeluje načrt za izpremembo uradniškega zakona pri ministrstvu financ, se je uvenita, da je bilo napravljeno največ krivic baš davčnim uradnikom, kar hoče sedaj popraviti. Novi davčni zakon nalaga davčnim uradnikom mnogo več dela in odgovornosti. Zakon lx> treba sprovesti, če tudi je nepopolen. Od davčnih uradnikov bo odvisno, da najdejo hibe in nep polnosti. Sicer je pa boljše imeti’ slab zakon, kot pa nobenega, odnosno toliko raznih sistemov. Tudi je najboljši zakon v slabih rokah slab in nasprotno. Zamerja, da se je iz novega davčnega zakona odpravila dohodarina, ker je to edino i pravična davčna vrsta, odn. regulator za pravično obdavčenje. Kot vzrok za odpravo dohodnine se je v davčnem odboru poudarjala od poslanca dr. Šečerova nesposobnost davčnega urad-ništva, ki bi te davčne vrste ne znalo odmerjati. To je bil pa le izgovor, ker bi dohodarina zadela v prvi vrsti jačje sitnirane sloje, čemur sc je hotelo izogniti. Sicer je on kot predsednik Udruženja to insinuacijo zavrnil, a dolžnost jc sedaj A. tfe E. SKABERNE, LJUBLJANA Velika zaloga češkega in angleškega sukna Miguel de Unamtino: Štipendija. (Nadaljevanje in konec.) »To je slkiöaj, izvan .siulrmenage’.« »Kako, sur...?« ».Surmenagic’, iljuba unojia, prehlud napor.« rtpoq »j 350 ygoq,ßi ^ujvjio^s iq. Teu IBM' y »Ubogi moj lotrok!« — in mati je izbruhnila v solze — »Svetnik je, svetnik!« In ko se je zdelo, da se svetniku spet vra-čaijo močii in je .lahko že stal pokonou, je zahtevali' iknjige. Ko mu jih je mati prinesla, je spet vzkliiknilla: »uTii si svetnik, sin moj!« P-o treh dneh je rekla: »Glej, danes je lepše vreme, lahko vstaneš. Pojdi k preda’vanju, toda toplo se obleci, si eul? In povej Donu lAlifonsu, kako 'bolan si bil in da naj oprosti...« Ko se je Agustinitto vrnil od predavanja je povedal: '»Dom Alfonso mi je rekel, naj ne pridem prej, prodno popolnoma ne ozdravim.« »A tisti red’ »oum laude«?« »Dosežem ga!« In dosegel ga je in potem so prišle počitnice, ki iso mm bile maj višja žglja. »Na kmete!« je rekel zdravnik. Na kmete? A odkod vzeti denar? Z dvema pezetama ne moreš visoko poskakovati. Mar nalj se Agustim, oče, odpove svoji vsakodnevni kavi, edinemu tre-notlku, ko je pozabljal na vse skrbi? časih je poskušal, da se jej odpove, toda vzot-sin mm je govorit: »Ne, ne! Le pojdi v kavarno! Zaradi mene se ti jej ni treba odrekati! Saj veš, da sem zadovoljen z vsako malenkostjo . . .« In tako mi prišlo do odmora ma kmetih, saj do‘ tega ni moglo priti. Ubogi faimt ni smel nasloniti svojih trudnih prsi na poživljajoče 'grudi matere zemlje. Ni smel osvežiti svojih trudmih oči s pogledom na zelene travnike, mi smel okrepiti svojega trudnega srca. In semester je znova pričel im z njim trda borba in Agustinito je spet zbolet. 'Ko je nekega jutra študirali, ga je posilil napad kašlja im odprte strani knjige, ki so kakor za nalašč obravnavate jetiko, so se pordečile. Ubogi mladenič je pogledal najprej na knjigo, nato ma rdečo liso in nato preko tega v praznino in s pogledom v praznimo, so mu oči otrpnile in obup se mm je vsesali v srce. Ta dogodek je zanetil v njem veliko otožnost, otožnost 'duše, tisto otožnost, ki stoji onstran slmmti im življenja, ki počiva na dnu duše v mas vseh, da s hrupom' življenja poskušamo pregBušiti mjej glodajoči glas. »Takoj mora pustiti 'učenje in knjige,« je dejal zdravnik, ko ga je videl. »Ampak takoj! Brez odlašanja!« »Pustiti iiččenje!« je zaklical Don Agustin. »A od česa naj živimo?« »Delajte!« »Toda» ko 'Vendar iščem dela, pa ga ne najdem, ko . . .« »če vam umre sin, bo po vaši krivdi!« iln .gnolbi Don Jose Antonio je zapustil hišo mrmraje: »Zločin! To je Ijudožrstvo! Ti starši žro 'lastnega otroka! . . .« Im res sta ga ižrla, sušica jc pa pomagaila. Žrla sta ga lepo polagoma, kos za kotom, počasi ipa dosledno. Zrla sta ga, dočim sta kolebala med strahom in upom, dočim jima je žrtev grenila vsako moč. Toda vsako jutro sta pričenjala spet iznova. potrt maokoili, poln 'črnega obupa. Im medtem ko je z žličko mešal kavo1, da. raztopi košček sladkarija', je govorili predse: »Kako grenko je življenje! Kako mičvredma. je družba! Kak' šne svinje so ljudje! Zdaj treba samo še t0, da nama umre . . .« Nato pa naglas: »Natakar! Dajte mi .Vida. Alegre’!« Fant jle prestal1 še skušnjo za ilicenciiia'ta ;in v 'tolažbo |je smeli' podpiisiati listino, podpisal je z mrzlično trepetajočo roko' svojo smrtno obsodbo. Nato je prosil za kako1 knjigo, za kak romam. .»Ah, te knjige! Vedno knjige!« je vzkliknila mati. »Piusti ijih zdaj! čemu sc hočeš toliko učiti ? Piusti jih!« »Mati, vsaka reč O' svojem času!« »Zdaj se moraš odpočiti in se pobrigati za kako' službo!« »Za službo?« davčnih urad ni kov, da z delom na novem davčnem zakonu dokažejo neutemeljenost dr. Se-čerove trditve. Gosp. Valtrdvič poda tajniško in blagajniško poročilo, iz) kateröl je posneti, da je bilo v prošlem letu izvršenih 450 intervencij, izposlo-vanje nagrad in borba proti znižanju draginjskih doklad. Za Srbijo in Crno goro se ustanovi sekcija Beograd. Blagajniško stanje je povoljno. V debati, ki sc je nato razvila, je najprej zastopnik sekcije Novi Sad prečrtal poročilo o občnem zboru te sekcije in resolucijo, v kateri se poudarja, da so davčni uradniki na slabšem kot drugi uradniki, kar treba čimprej izboljšati in izvejevati v kratkem novo uredbo o potnih stroških. Tovariš iz južne Srbije dokazuje z drastičnim primerom, kakšni ljudje odločajo in izrekajo mnenje o naši sposobnosti. Inšpektor, ki je še nedavno bil v drugem resortu (železnice), pride in trdi, da se naredbe ne tolmačijo pravilno, na kar mu on in šef obrazložita njegovo pogrešno interpretacijo, kar inšpektor končno uvidi in odide. S takšno prakso naj se preneha. Na vse odgovornejše .položaje naj se nameščajo le strokovno - sposobni ljudje. Nadalje zamerja, da sc je v finančnem zakonu za leto 1928/29 za višje položaje doseglo nekaj uspehov, dočim se za nižje ni nihče brigal. Predsednik sekcije Split, g. S tu k, dokazuje, da je v Dalmaciji nemogoče urade dovesti v tekoče stanje, ker je tam doli že sedaj 80 uradnikov manj nego jili je bilo pred vojno, če tudi so se posli povečali. V celi državi je 1800 davčnih uradnikov, a od teh odpade 1100 na Srbijo in Vojvodino s 6,000.000 prebivalcev, a le 700 na ostale pokrajine z istotoliko prebivalci. Zato pro-t ds tira proti uredbi o ukinitvi dopustov. Nadalje navaja naredbo, ki je došla spričo bližnje reforme finančne uprave. S to naredbo se nam preti z odpustom in drugimi kaznimi, ki niso v ničemer pravno utemeljene. Redukcije je treba ustaviti. Dokazuje, da je zadovoljiv finančni efekt nemogoč, ker je kredit za eksekucije nezadosten. Za sekcijo Ljubljana prečita podpredsed. R i b-nikar pozdrav, tajnik IK1 cmie n č ič pa spomenico, v kateri zahteva čim prejšnje izposlovanje imenovanj na izpraznjena mesta, posebno povišanje tovarišev 4. skupine v 8. skupino, ureditev avtomatičnega napredovanja, kakršno je veljavno ,za učitelje, in določitev novih nazivov fza davčne uradnike. (Konično zahteva, da se uredba o reformi finančne uprave pošlje v oceno vsem sekcijam in da sc 'tovariši, ki bi v zvezi s to reformo eventualno morali biti prčmeščemi, o tem pravočasno obveste. Član iz Srbije predlaga, naj Udruženje čim prej protestira pri poslancu dr. Šcčerovu zaradi Tazžaljenja časti celega stanu. Član iz Vojvodine navaja, da je znak slabega gospodarstva, ako so vsi oblečeni, samo finančna stroka je nagi. In vendar fin. minisiter vse druge'' oblači. Ako ni mogoče nič doseči, naj bi uprava v znak protesta podala ostavko* »Ko je"'sit, taj gladnome ne veruje.« Poreska slulžba izgleda, da je organ generalne direkcije poreza, ker ne sme vsega publicirati, kar jej člani pošiljajo. Delegat iz Zagreba dokazuje fizično nemož-noist, da bi se mogli davčni zaostanki do konca leta likvidirati, ker zaradi pomanjkanja personala računi še od i. 1922. dalje niso sklenjeni. Sedaj absorbira uslužbenski davek skoro ves personal, česar v 'Beogradu ne uvidijo. V zalivalo za požrtvovalno delo sc ukinjajo dopusti. Na ta način se davčno uradništvo prav gotovo ne more navajati k izdatnejši delavnosti. Clan iz Južne Srbije žigosa vmešavanje političnih strank v davomo službo in nemoralni postopek, da se v fin. zakonih dajejo privilegiji onim, ki so jih najmanj vredni. Nato odgovarja predsednik Katunac na nekatera vprašanja. Zahteve in protesti raznih sekcij in članov se vneso v resolucijo, ki se bo izročila fin. ministru. Navaja več primerov, kako se je izamieril raznim ministrom in poslancem, ki so intervenirali ncMpravičeno v .škodo posameznih davčnih uradnikov, ki jih 'je on kot predsednik Udruženja vedino 'ščitil. Uredba o ukinitvi dopustov je bila izdana najbrž zaradi napačnih informacij in je protizakonita. Proti tej uredbi je sklenil že glavni Savez v Sarajevu vložiti prellest, a tudi Odružonje bo proti njej najodločneje protestiralo. (Res je sicer, da smo bili z dosedanjim uradniškim zakonom in z uredbo o razvrstitvi prikrajšam, to pa le zaradi pogrešne interpretacije in nebrige merodajnih faktorjev. Uredba o povečanju dnevnic leži že več mesecev v miznici fin. .ministra in ni do sedaj uspelo še nobeni deputaciji, pripraviti ministra do končne ugodne odločitve. iGn ibd ioseb.no čestital tistemu, ki bi se mu to posrečilo. iVendar se v dosego tega cilja ne bo smela zamuditi nobena prilika. O okrožnici, ki je bila izdana in razburila toliko tovarišev (ono o razpoloženju), ni bilo Ufi emu do sedaj nič znano, ker je kot upokojenec dalj časa odsoten od Beograda. IBo se pa za njo interesira!. Priznava in podčrtava, da vlada v drv.lavni upravi kaos. Tako je n. pr. glede mest prelimi-niranih v J. skupini število označeno v budžetu, ni pa o tem nobenega pooblastila v fin. zakonu, zaradi česar so na dnevnem redu konflikti z Glavno kontrolo, ki upravičeno odreka veljavmost takšnih imenovanj. (Nadalje bo Udruženje odločno protestiralo proti napadom o nesposobnosti davčnih uradnikov (pri posl. Šečerovu in drugje). Čudi se vrhovni upravi, da ne uvidi potrebe pomagati uradnikom', kar se mora slej ali prej maščevati. Na protest delegata iz Bosne, ki je bil pri zadnjih imenovanjih zapostavljen, pojasnjuje g. Katumac, da so za imen-dvanje merodajni le predlogi delegacij in se bo obrnil na delegacijo za informacije o upravičenosti pritožbe. Glede zgradnje sanatorija za davčno uradništvo ob Jadranu se je razpravljalo dalj časa, vendar pa do definitivnega sklepa ni prišlo. Novi odbor sc je pooblastil, d'a skuša to delikatno vprašanje na vsestransko zadovoljiv način rešiti. V zvezi z novo ustanovljeno sekcijo za Srbijo in Crno goro s sedežem v Beogradu so se končno na novo- redigirali vsi ustrezno členi (22. 30, 618 in 71) pravdi. Vestnik. Opozorilo. S 30. junijem zaključujemo drugo četrtletje. Naročnina je pri večini c E. naročnikov v zamudi; pri nekaterih ne le za zadnje, marveč tudi še za prejšnja četrtletja. Današnji številki prilagamo za vse naročnike položnice. Prosimo vljudno v.se, ki jim naročnina s 30. junijem poteče, da jo z njimi obnove; kdor pa ima naročnino plačano že preko 30. junija, naj porabi položnico za pridobitev novega naročnika ali prispevka za tiskovni sklad. Vsem naročnikom, ki so kakorkoli v zamudi iz naročnino, smo danes označili s 30. IM1. 11939., po odbitku vseh doslej danih odplačil na naročnini še 'dolžni znesek poleg naslova z rdečildm. Prosimo vljudno vse prizadete, da to upoštevajo in nam dolžne zneske nemudoma nakažejo. (Kdor me Zmore vsega, naj plača vsaj polovico, ostanek pa drugi mesec. Z vednim odlaganjem dolg le narašča in postaja odplačilo vedno težje. UPRAVA. Vabilo na občni zbor »Okrožne skupine državnih nameščencev in upokojencev v Novem mestu, ki se bo vršil dne 14. julija 1928 ob 20. uri v porotni dvorani okrožnega sodišča v Novem mestu. — Dnevni red: 1. Poročilo dosedanjih funkcijonarjev in absolutorij odboru. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Pravico do glasovanja imajo le člani, ki so poravnali vsaj polovično članarino. Zdravniška in zobotehniška dela izvršujeta po izredno znižanih cenah in proti plačilu na obroke vsem organiziranim državnim nameščencem im njihovim rodbinskih elanom gosp. dr. Milan Perko, zdravnik in zobozdravnik v Novem Vod-matu (Vodmatska ulica 3) in gosp. Henrik Franken, konces. zabotehmik v Vodmatu '(Mostah). Podrobna pojasnila (prospekti i. t. d.) so na raz-polago pri Zvezimem tajništvu. V stoletju živčnih bolezni je treba imeti jeklene živce. Uživanje zrnate kave pa jih ubija. Najboljši nadomestek za kavo je zato Žika, ker je ob enem tudi redilna. »Seveda, govorita' som z Don Fclizom. Obljubil mi je, da te priporoči za Robtedo.« Ndkaj dni kasneje je 'Agustmito z iicen-cijatsiko ilistino' pod vzglavjem — to si je sam zaželel — in s knjigo v rokah odpotovali za zmiirom m počitnice. Njegova 'roditelja sta bridko plakata. »Zdaj, ipraiv zdaj, ko naj bi pričel živeti; zdaj, ko maj bi bit naju potegnil iz 'revščine, prav zdaj . . . Alb, Agustin, kako žalostno je življenje!« »Ros, kako' žalostno!« je mrmral oče in pomislil, da zdaj me bo nekaj časa mogel .več v kavarno. A Don Jose Antonio, zdravnik, je dejal, ko mi je povedal' vso zgodbo: »Zločin več. Nov zločin staršev nad lastnim otrokom!... Kaliko sličniih sem mora! že opazovati! In potem nam še prihajajo z roditeljskimi pravicami in roditeljsko' ljubeznijo . . . Laž! Gota laž! Večina deklet, ki sc zgube? Prvo so jih prodale 'lastne matere! . . . Tako se godi med reveži. 'Lahko to razumemo, čeprav ne moremo 'odobravati. A še,le drugi? Še niso trije dnevi tega, kar je Gonzales Garcia poročit svojo hčer z bogatim jeti crnkom, — ki ima — kajpada! — več pezet nego bacilov, dasi je slednjih nad milijon. Poročil joi je, čeprav je natančno vedel, da stoji ženin z eno nogo v grobu. Računa, da mora zet kmalu umreti in da potem njegov vnuk utegne dobiti vnetje možganske mrene . . . In tak oče se drzne še govoriti o nravnosti . . . Zapreti bi ga morali! Im zdaj ta ubogi 'bant, ta nova žrtev . . . Pri tem smatrajo državo za nekako ipreskrbovalnico in kriče po redih «cum laude« in . . . Ljudožrstvo da, tjudožrstvo je to! Požrli so ga in izsesali. Snedli so njegovo meso in popili njegovo kri! če starši po-žro svojega otroka, kako pravimo termi, gospod helenist? »Gonofagija«, ali se ne glasi tako ta beseda? Prav res, da: gonofagija! če damo stvarem grške nazive, potem zgube nekaj strahotnosti, ki je v njih. Spominjam se 'še zgodbe iz Herodota, ki ste mi jo bili pripovedovali, o ljudeh, ki so očete pokopavali' v sivoOih trebuhih, potem ko so jih požrli. Že to' je dovolj grozno, toda še istraš-mejiša je zgodba o Saturnu, iki je pojedel lastne otroke. Če kdo požre preteklost in še oe-16, ko je že mrtva, to bi še nekako šlo. Toda žreti bodočnost! In če opazujete, kolikokrat požro bodočnost; — kako zmečkajo najleipše popke, prodno se še razcveto. Da ste videli pogled tega ubogega študenta, te oči, iki so zrle 'kakor se je zdelo, onstran zemeljskih reči, v neko iz-vestno bodočnost . . . iin potem očeta, ki si ni mogel odreči svoje vsakdanje kave! In da ste videli njegovo bolest, pravo, odkritosrčno bolest — ne dvomim o njej! — toda bolest, ki je pod svojim živalskim značajem, pod svojim ranjenim nagonom vsebovala nekaj mrzlega, otožnega, plašečega! In potem knjige, te proklete knjige, iki niso razumu hrana, temveč strup, te proklete šolske knjige,- o katerih1 sb-pod varstveno znamko zna- nja in vede zbira vse, kar je najbolj nepre-b avlj iv ega i-Z oedotne znanosti.« Zdravnik je umolknil in tudi jaz sem molčal Zakaj bi še j zgubljal 'besede? čez nekaj časa isem izvedel, da je Teresa Martin, hči Don Rufa, šla v samostan, iin ko som izrazil zbog tega svoje začudenje, so mi povedali, da je Mia nevesta štipendijata Agu-istinita 'Pereza. Upala je, da se bo mogla omožiti z Aguistinitom, čim dobi službo'. »A starši?« mi je padlo na um. Ro sem kasneje pripovedovali, na kakšen način sta ta dva roditelja požrla svojega sina, mi je grobo odvrnili: »Pä! iDa ga starši niso požrli, bi bila to storila njegova nevesta.« '»Ampak,« seim vzkliknil, »kaj smo obsojeni k temu, da mora drug drugega žreti?« '»(Brez dvoma,« mi je odgovoril sobesednik, ki je zelo rad diiihovif in paradoksen, »brez dvoma, saj veste, da mora na tem svetu drug drugega žreti, 'če noče biti sam po-žrt, dasi mislim, da ne žremo neprestano' samo drugih, temveč da tudi drugi nas neprestano žro. To je vzajemno goltanje.« »Potem bi raje živel v samoti.« A odvrnil mi je: »S tem prav ničesar me dosežete, ker bi potem žrli samega sebe, a to je najhuje. Zakaj k bolečini nad tem, da vas žro, pride še naslada, ko sami žrete in to bolečino' in nasladio združiti v isti osebi, je najbolj žalostna stvar, ki je možna na svetu.« »•Dovolj!« sem mu zaklicali D. C J Hamarm Vam nudi naisolštinei$i yžr nakupa perila, opreme nevest e • 1 lOB ■ l<8Hla BS S9| MOuoroienZIeou. BAria in m