stran 5 stran 16 stran 23 Kanalizacija v Blagovici Intervju: Matjaž Markovšek Olimpijska prvakinja v Krašnji OGLASI Rokovnjač PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 2 oktober 2012 UVODNIK 3 Požarna otroci Oktober je že tradicionalno posvečen varnosti pred požari. Tokrat gasilci opozarjajo, da po potresu lahko tudi zagori. V ta namen so pri Gasilski zvezi Slovenije izdelali plakat in zgibanko, v kateri si lahko preberete, kako sami ukrepate pred, med in po potresu. S tem želijo opozoriti prebivalce na nevarnost požara, ki je pogost pojav po potresu, obenem pa podati napotke, kako lahko zmanjšati možnost nastanka požara po potresu. Prav o mesecu požarne varnosti, o gasilstvu na Slovenskem in v Občini Lukovica smo se pogovarjali s tokratnim osrednjim gostom Matjažem Markovškom, predsednikom gasilske regije Ljubljana III. Obsežen intervju z njim si lahko preberete na strani 16. V oktobru poteka tudi teden otroka. Gre za del programa Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki temelji na obeleževanju svetovnega dneva otroka. Po priporočilu Združenih narodov ga v Sloveniji obeležujemo prvi ponedeljek v oktobru. Letos je bilo tako od 1. do 5. oktobra še kako živahno na Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu ter na podružničnih šolah v Blagovici in Krašnji. Glede na zapise na spletni strani šole so si v Blagovici ves teden otroci na različne načine popestrili bivanje v šoli. Na Brdu so predstavniki razredov na skupnem sestanku podali ideje za aktivnosti in se nato odločili, katere so primerne za popestritev tedna otroka. Vsak dan so se nato dogajale različne aktivnosti od ustvarjalnih delavnic, petja, plesa do zaključne prireditve z naslovom Pokaži, kaj znaš!. V Krašnji pa so poleg obveznega vzgojno-izobraževalnega dela učiteljice in vzgojiteljice za otroke organizirale program dejavnosti, tako da so se tudi tam otroci medsebojno družili, se zabavali, ustvarjali in zadovoljevali svoje osnovne potrebe po zabavi in pripadnosti. V istem tednu je svojo 10. obletnico praznoval vrtec Medo. Seveda so bili s petjem in plesom v ospredju otroci. Podrobnosti o praznovanju vrtca, ki ga trenutno obiskuje 274 otrok, si lahko preberete na naslednjih straneh Rokovnjača. Leon Andrejka V S E B I N A Vstop v občinsko središče 5 Musica creativa 18 Ples in petje ob obletnici vrtca Medo 6 Prenova in povečanje učilnice 19 Novi most v vasi Petelinjek 8 Ena najboljših sezon doslej 21 Razpisi 10 Začetek nove sezone nogometašev 22 Kakovosti iz domačih krajev 14 Iz društva upokojencev 24 Slikati je treba takrat, ko kaj je 15 Rokovnjaška druženja 25 OBVESTILO OBČINA LUKOVICA objavlja poziv za opravljanje zimske službe na območju občine za obdobja 2012/2013, 2013/2014 in 2014/2015. Pogoji za prijavo: - registrirana dejavnost, lahko tudi kot dopolnilna dejavnost kmetije ali druga ustrezna statusna oblika (vlogi priložite kopija registracije), - razpoložljiva mehanizacija za opravljanje zimske službe (traktor, plug), - navedba območja, na katerem bi lahko opravljali zimsko službo, - osebne podatke. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, s pripisom »Zimska služba 2012/2013, 2013/2014 in 2014/2015«. Za pojasnila pokličite na telefonsko številko 01/72-96-316 ter 01/72-96 300 (tajništvo), najkasneje do 8. novembra 2012. Občinska uprava OBVESTILO ZA JAVNOST Vse zainteresirane občane obveščamo, da je župan Občine Lukovica, dne 10.10.2012 pod številko 350-011-1/2012, sprejel SKLEP O SPREJEMU STALIŠČ DO PRIPOMB IN PREDLOGOV Z JAVNIH RAZGRNITEV IN JAVNIH OBRAVNAV DOPOLNJENEGA OSNUTKA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU OBMOČJA L1 LUKOVICA CENTER. Stališča do pripomb in predlogov so na vpogled pri pristojni službi Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica (I. nadstropje), dostopna pa so tudi na spletni strani Občine Lukovica: www.lukovica.si. Občinska uprava Naslednja številka Rokovnjača izide 23. novembra 2012, rok za oddajo člankov je 12. november 2012 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v julijski številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, vnesite na spletno stran www.mojaobci-na.si/lukovica. Za pomoč smo vam na voljo na e-poštnem naslovu: rokovnjac@lukovica.si ali na telefonski številki uredništva: 051/365-992. ROKOVNJAC je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juter-šek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1,1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake; trženjeoglasnega prostora: grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake; naklada: 2.050 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. I. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Članki v rubriki politika in pisma bralcev niso lektorirani. Nenaro-čenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: pevski zbor Pojoči medvedki vrtca Medo; foto: Leon Andrejka 4 ŽUPANOV UVODNIK Dvanajsta jesen I Spravljam se pisati uvodnik za oktobrskega Rokovnjača, pa sem pred dilemo, kako naj »jamram«, da ne bom preveč ali premalo. Berem uvodnike sosednjih županov in vsi govore o tem, kako bo treba varčevati. Vlada RS je sprejela sklep o znižanju povprečnine, lahko bi rekli tudi glavarine, čeprav je ta beseda nekoliko čudna. In sicer naj nam bi znižali prihodke s strani Države za 10 odstotkov. V Občini Domžale so, kot zasledujem, že začeli z zmanj-sevanjem transfernih odhodkov društvom in podobno, hkrati pa razmišljajo tudi o uvedbi članarine v Knjižnici Domžale. Skratka, povsod prihajajo na plan ukrepi, ki bodo zmanjševali porabo proračunskih odhodkov. To pa je seveda logično, ker se vedno bolj manjšajo tudi prihodki. Pri pripravi poračunov za naslednji dve leti gre torej pričakovati še težje in manj hvaležno delo. Žal večina opazi šele predlog proračuna, pod katerega se moram podpisati, in ki mora biti usklajen (prihodki in odhodki), ko odide v razpravo in odločanje. Večina kar rada prepusti upravi in županu delo, ko je treba trikratno vsoto, kot po navadi znesejo potrebe in želje, proračun spraviti na realni obseg. No, tu sem prekinil pisanje, ker sem odšel na sestanek županov »domžalske upravne enote«, kjer je bila tema tudi knjižnica. Namreč, Knjižnico Domžale si kot skupni ustanovitelji delimo in imamo v njej upravljavske deleže skladno z določili iz delitvene bilance med občinami. (naš delež je 12 odstotkov). Na sestanku je bilo govora o uvedbi članarine, ki so jo podprli vsi župani, pomisleke sem izrazil, vendar je to skupni zavod, tako da prevagajo odločitve večine in s prvim januarjem bo potrebno za članstvo v naših petih knjižnicah plačati članarino (razen bibliobusa, kjer to ne bo potrebno) in sicer za občane Domžal, Lukovice, Mengša, Moravč in Trzina 6 evrov, za ostale obiskovalce pa 12 evrov. Občani do 18 let naj članarine ne bi plačali. Tako, to je sveža novica. Ko pa smo ravno pri knjigah: končuje se izdelava novega bibliobusa, ki je v lasti občin Kamnik, Lukovica in Domžale, še to zimo naj bi zamenjal obstoječega, ki je opravil mnogo ur in kilometrov v vlogi prinašalca znanja in kulture. Tu ne morem mimo Mitje Beguša, od katere- ga smo se pred kratkim poslovili. Brez njega in njegove Vere verjetno takrat pred leti ne bi tako prepričljivo šli v ta projekt. Lahko smo mu hvaležni, da je bil pripravljen podariti svoj čas nam, da nam je tudi z njegovo pomočjo knjiga prišla pred domači prag. Ostajamo mu hvaležni tudi za vse varne kilometre in vse razposajene otroke, ki jih je s svojim umirjenim značajem znal umiriti, osvojiti in jih varno pripeljati do šole vsak dan, vse dni, v vsakem vremenu. Včasih se niti ne zavedamo, kakšno odgovornost prevzemajo vozniki naših otrok in marsikdo jih ne zna zadostno ceniti. Pa je bil Mitja še mnogo več: učitelj, športnik in Krašnjan, ki je živel s krajem in z Vero, pri vseh njenih naporih v kulturi in ohranjanju tradicije, ki daleč presegajo velikost krašenjske fare. Mitja ni želel velikih govorov in besed, bil je tih človek in se je izkazoval z dejanji in ne besedami, te pa o človeku tudi največ povedo. Na Občini Lukovica smo se tako poslovili od našega prvega upokojenca, ki se nam je rad pridružil, če mu je le zdravje dopuščalo in nas bodril z optimizmom. Ohranimo ga v lepem spominu! Praznovali smo deseto obletnico vrtca Medo. Ker sem se v vseh teh letih tudi sam kar precej ukvarjal z njim, ali pa so se zaradi njega drugi ukvarjali z mano, vse skupaj občutim nekoliko drugače. A sem zadovoljen, da nam je koncu koncev vse, česar smo se skupaj lotili, tudi uspelo. Kako pa naj rečem? Zadane cilje smo dosegli, ne vedno idealno in brez problemov, a vendarle. Danes, ko opažam veselje otrok in zadovoljstvo staršev, se počutim dobro in verjetno tudi vsi moji sodelavci, ki so sodelovali pri nastajanju in razvoju vrtca, pa seveda vsi tisti, ki v njem delajo in z njim žive. Vesel sem bil tudi mojega predhodnika Anastazija Živka Burje, ki se je udeležil slovesnosti ob desetletnici in s katerim sem imel priložnost po dolgem času govoriti. Vrtec je bil verjetno zanj eden najpomembnejših projektov v času njegovega županovanja, saj je vanj vložil veliko časa in naporov. Ja, pa moram omeniti še Zdenko Pengal, takratno ravnateljico, in Matejo Orehek, takratno vodjo vrtca, ki sta prvi krmarili takrat povsem nekaj novega v našem kraju. Da je bilo to uspešno, pove tudi podatek, da je bilo pred desetimi leti pet oddelkov, danes pa jih je petnajst. Povsem nove danosti so to, a o tem tokrat ne bom razpredal. Spet moram v Krašnjo, kjer sem na povabilo Marjana Štruklja prisostvoval Teku za krof. Tekel nisem, pa bi bilo morda dobro, če bi, a bi za to potreboval nekaj kondicije, tako pa bi lahko le zabaval publiko in tekmovalce, ki jih je bilo letos toliko, da sem bil presenečen, organizator pa je lahko zadovoljen, saj je bil to eden od uspešnejših dogodkov društva. Najbolj pa me je presenetila letošnja dobitnica zlate medalje z olimpijskih iger v Londonu Urška Žolnir. Prišla je v Krašnjo s svojim trenerjem in ekipo ter tekla z drugimi, na koncu pa sva s predsednikom KS Francem Novakom imela čast, da smo skupaj podelili medalje udeležencem. Res si lahko štejemo v čast, da nas je nekdo s takimi dosežki obiskal in dal težo našemu dogajanju. Predvsem me je presenetila s preprostostjo in skromnostjo. Nobene nadutosti, res lepa lastnost velikih ljudi, ki se s svojimi deli zapisujejo v zgodovino. Ni vsak tak. ŠD Krašnja pa seveda čestitke za uspešno izvedbo! Obiskal nas je tudi Minister za kmetijstvo in okolje, za kar se gre zahvaliti našemu poslancu dr. Gregorju Virantu. Namen našega srečanja je bila predvsem tematika sprejemanja prostorsko planskih dokumentov. Tako upam, da bo ta obisk prinesel tudi kakšen rezultat in da bomo že enkrat dočakali konec te sage. Še enkrat opozarjam, da z odgovori, ki jih bo dala država, ne bomo vsi zadovoljni, tudi na to se je treba pripraviti, saj velikokrat poslušam: »Čakamo že deset, ali dvanajst let ...« Če se nekje ne dobi pristanka države, je morda včasih treba opustiti željo, ker se lahko čaka še deset let, pa ne bo nič drugače. A o tem, kako in koliko vztrajati, mora presoditi vsak sam. V Blagovici se končuje projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja, kot je bilo začrtano. Pri tem so bila na vseh koncih večkrat (ne)name-noma napačno tolmačeno moja stališča. V Blagovici, da je župan proti, v Sp. Praprečah, Gradišču, Sp. Kosezah . pa spet drugače. Moje stališče, ki ga ponavljam, je jasno. Do 2017 leta moramo zagotoviti na celotnem območju občine ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Moje mnenje je, da je treba najprej opremiti večja naselja, kjer je investicija finančno na enoto manjša in hkrati s tem rešujemo večje probleme za okolje, konec koncev pa tako tudi dobimo plačnike storitev. Ja, jaz sem prvi za Blagovico in sem to že večkrat dokazal, a tu sem mnenja, da bi morali s kanalizacijo najprej opremiti prej omenjena naselja in sicer: ker so delno že razkopana, ker so resnično okoljsko problematična in ker z relativno manjšim posegom rešimo problem skoraj tisoč prebivalcev v teh naseljih. Nato pa nadaljujemo, ker moramo tako ali tako pristopiti k reševanju celote, ki bo na kancu tako ali drugače morala biti povsod pokrita s sistemom čiščenja odpadnih vod. Za ekonomsko logiko gre. O ekonomiki komunalne gradnje pri nas pa nameravam pisati naslednjič. ... Ko bomo kupovali sveče za praznike, delajmo to po pameti, tudi to je na koncu odpadek. Ko pa mi po krajevnih skupnostih povedo, kako težko nekateri plačate grobnino, preštejte sveče na grobu za Vse svete, pa poglejte strošek in boste videli, da marsikje »pokurite« celo večkratno letno grobnino v nekaj dneh. Ja, ampak to se vidi, če so sveče. Že res, pa jih je treba tudi odpeljati . Morda bi si kdo za življenja kaj več zaslužil kot po smrti cel kup sveč na grob ... Lep pozdrav, Matej Kotnik župan oktober 2012 OBČINSKA UPRAVA 5 Izgradnja kanalizacije v Blagovici V teh dneh se aktivno izvaja zadnji del kanalov v območju naselja Blagovica, kamor bo odtekala odpadna voda ločeno od meteorne vode. Komunalna infrastruktura se v naselju Blagovica urejuje po ureditvenem načrtu naselja, ki je bil sprejet. S tem je omogočeno, da se gradbene parcele komunalno uredijo. Načrtovana kanalizacija upošteva tudi pozidavo osrednjega dela Blagovice in rešuje osrednji del naselja Blagovica. Fekalna kanalizacija bo priključena na kolektor, ki povezuje vasi vzdolž občine in vodi odpadne vodne na Centralno čistilno napravo v Vrbi. Istočasno se tudi sanira del vodovodne napeljave, elektro napeljave in samega vozišča, kjer potekajo instalacije. Dela izvaja Gorenjska gradbena družbe d.d. iz Kranja, ki je pridobila delo na podlagi javnega razpisa. Dela se končujejo v zadnjih dneh oktobra, trenutno pa potekajo po planu in naj bi jih končali v roku. Vrednost del z DDV je 170.000 evrov. V naselju Blagovica bo v prihodnjih mesecih možen priklop na javno kanalizacijo vsem dosedanjim objektom, ki iz osrednjega dela Blagovice še niso bili priključeni na kanalizacijsko omrežje. Za priklop na omrežje bodo občani - gospodinjstva plačali sorazmerni delež prispevka k tej investiciji. Z izvedbo projekta bo območje Blagovice, ki je bilo do sedaj glede odpadnih vod neurejeno, imelo okolje čisto in urejeno v skladu z zakonodajo oziroma z Operativnim programom odpadnih voda. Operativni program predvideva reševanje odvajanja odpadnih voda na območju celotne občine, ki se v tem času dopolnjuje v skladu z možnostmi in zakonodajo, ki na tem področju zahteva, da se odpadne vode do leta 2017 uredijo, saj nima nihče pravice, da onesnažuje okolje, ki ga potrebujejo nove generacije takšno, da ne bodo smatrali, da smo s svojim neurejenim zgledom in nemarnostjo zapustili bodočim rodovom onesnaženo okolje. OBČiNSKA UPRAVA OBČINE LuKOViCA Tomaž Cerar Vstop v občinsko središče dobiva novo podobo Lukovica kot občinsko središče bo ob svojem vstopu na Stari trg v vzhodnem delu naselja v letošnjem letu pridobilo novo podobo, saj potekajo obnovitvena dela na spomeniku NOB. Občina Lukovica vsako leto v svojem proračunu skuša na področju nepremične kulturne dediščine zagotoviti tudi nekaj sredstev za obnovo memorialne nepremične kulturne dediščine. Tako so v letošnjem proračunu zagotovili sredstva za obnovo spomenika NOB (EŠD 10690 Lukovica pri Domžalah - Spomenik NOB), ki predstavlja kamniti obelisk z vklesanimi imeni 23 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Lukovice in okolice. Sam spomenik je bil postavljen na pobudo Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Lukovica in občinskega odbora Domžale, odkrit pa je bil 1. maja 1964. Obnovitvena dela bodo na obelisku zaključena v letu 2012. Kulturnovarstvene smernice za obnovo spomenika NOB pa poleg obnovitvenih del obeliska obsegajo tudi celovito ureditev vplivnega območja spomenika s poenoteno neposredno okolico baze spomenika, zasaditvijo in odstranitvijo motečih infrastrukturnih objektov. V ta namen bo potrebno zagotoviti še nekaj dodatnih sredstev. Občina Lukovica bo poleg navedenega spomenika v letu 2012 delno sofinancirala tudi obnovo spomenika padlim v prvi svetovni vojni 1914 - 1918 (EŠD 10388 Rafolče - Pokopališče), ki se nahaja na pokopališču Rafolče, to investicijo pa izvaja Krajevna skupnost Rafolče. Občinska uprava: Katka Bohinc, univ. dipl. geog. 6 10 LET VRTCA MEDO Rokovnjač Ples in petje ob 10. obletnici vrtca Medo Ponavadi se ob sobotah v vrtcih nič ne dogaja, vendar je bilo na megleno soboto 6. oktobra drugače. Zbrali so se dedki, babice, mamice, očki, tete in strici, ki so si v uri in pol programa lahko ogledali nastope svojih najmlajših članov družine, ki so se skupaj s svojimi skupinami in vzgojiteljicami predstavili na odru. Ob slavnostni 10. obletnici vrtca Medo je najprej zaigrala Godba Lukovica, nato pa je program vodila Helena Urbanija, ki je na začetku posebej pozdravila sedanjo ravnateljico Anjo Podlesnik Fetih, župana Mateja Kotnika, prvo ravnateljico vrtca Zdenko Pengal, vse ravnatelje in predstavnike drugih vrtcev, starše, otroke, občinske svetnike ter člane sveta šole in sveta staršev, ki so prišli na proslavo. Vrtec Medo se od drugih razlikuje po tem, da pot do vrtca vodi čez lesen mostiček, v katerega starši vsakodnevno stopajo v domišlijski svet otrok in radosti ter enkratnih doživetij, zato so tudi malčki najprej zapeli pesem Janeza Bitenca Medvedek na mostičku. Zbrane je nagovorila tudi ravnateljica osnovne šole Anja Podlesnik Fetih, ki je v svojem in imenu kolektiva vrtca pozdravila vse goste. V govoru je povzela mnenje ravnateljice Zdenke Pengal, ki se leta 2002 spominja z besedami "Ni bilo časa prav dosti premišljevati, takoj smo se lotili dela in lepo je bilo sodelovati v zavzeti skupini ljudi, ki je strmela k skupnemu cilju. Dokazali smo da znamo in zmoremo ter se 13. septembra 2002 tako veselili odprtja novega vrtca pri šoli" Vanja Pograjc, ki se je prav tako trudila, da bi vrtec odprli, je dejala, da je bilo glede izbire imena tako, če ne more biti čebelica, naj bo medo. Vrtec Medo pa je dobil tudi pravega varuha, izklesanega iz lesa, ki stoji pred vrtcem in ponosno pazi na otroke. O zgodovini vrtca Na začetku je bilo pet skupin otrok, spomladi, leto kasneje, so odprli še eno skupino. V šolskem letu 2003/04 je šola začela izvajati program devetletke, v vrtcu pa sta v zgornjem nadstropju zaživeli dve skupini prvega razreda. Septembra 2006 je bil uveden program predšolske vzgoje tudi na podružnični šoli Krašnja z dvema skupinama, ki se jima je dve leti kasneje pridružila še skupina najmlajših otrok. S 1. oktobrom 2011 je vrtec Medo dobil sedem novih oddelkov v novem Marle-sovem prizidku. Tako so v spodnjem delu dobili štiri nove igralnice za najmlajšo starostno skupino, v zgornjem nadstropju pa so odprli tri nove oddelke za otroke drugega starostnega obdobja. Podlesnik Fetihova je dejala, da se odpirajo vrata modernega in svetlega vrtca, ki je lep prostor z ljudmi, le-ti pa dajejo vrtcu življenje ter omogočajo otrokom, da odkrivajo in razvijajo vse skrite talente, ki jih nosijo v sebi. "Otroci morajo videti, slišati, vprašati in se dotakniti - mnogo stvari in mnogih ljudi. Želim si, da bi naši otroci nekaj tega ohranili tudi, ko odrastejo. Da bi hoteli uloviti metulja, se znali čuditi, iz srca smejati in biti radovedni." Dodala je še, da kdor spozna samega sebe, spozna ves svet in pri tem so nam naši otroci v veliko pomoč, saj so kot neko ogledalo, kjer vidimo sebe in svet. Naslednji je zbrano množico nagovoril tudi sedanji župan Matej Kotnik, ki se je v svojemu govoru zahvalil predhodniku Anastaziju Živku Burji, ki je bil glavni pobudnik ter vložil ogromno svojega časa, truda in življenja, da smo lahko priča že 10-letnici te pomembne ustanove v Občini Lukovica. Njegov govor je bil duhovito obarvan, primeren lepemu in veselemu dogodku. "Ko sem pred desetimi leti ob odprtju vrtca stal v množici in občudoval dosežek naše občine, si nisem mislil, da bom imel tu svoje otroke. Vem, kako je, če si starš in prednost v tem je, da ko prideš na takšno proslavo, imaš posebno mesto za parkiranje, vse druge dni pa se skupaj z ostalimi starši drenjam na parkirišču in včasih ne dobim prostega mesta. Tako je bilo tudi v petek, ko smo šli s hčerko in sinom v vrtec ter zagledali popolnoma zasedeno pakririšče. Kljub temu pa je bila moja hči nad tem navdušena, saj je dejala: Ati, super! Vse je polno, pojdimo domov!" Anton Meden, predstavnik sveta staršev, je po prireditvi dejal, da mu je bila predstava zelo všeč. "Imam sicer pet otrok, najstarejšo hči na fakulteti, dva v srednji šoli, eno hči v osnovni in najmlajšo doma, saj jo pazi žena. Lepo je videti živahne, sproščene in pogumne otroke med nastopanjem. Vidi se, da mlajšim generacijam ne manjka poguma in niso več tako plahi. Prav tako sem vesel, da se je vrtec od samega odprtja do danes zelo razširil, saj to pomeni, da imamo veliko otrok, kar je pomembno za našo bodočnost." Lea Smrkolj, foto: Drago Juteršek Po končanem programu so se ob vrtcu začele odvijati različne dejavnosti, namenjene otrokom. Potekal je bazar rabljenih igrač, ustvarjalne delavnice, poslikava obraza, na bližnjem parkirišču pa je AMZS ob pomoči AMD Lukovica pripravila zanimiv poligon, kjer so se otroci lahko preizkusili v vožnji s poganjalčki, motorji in mini avtomobili. Seveda so naši kuharji poskrbeli tudi za vse lačne želodčke, saj se je bilo možno okrepčati z vročimi hrenovkami in bogračem. Starši so napekli sladic, da se je cedilo od ust. Vrhunec prireditve je bil ob 12. uri, ko smo Medu voščili s pesmico in se posladkali s slastno tortico, ki so jo naredile pridne roke naših kuharskih mojstric Alenke in Marije ter mojstra Bogdana. Ob tej priliki bi se želela zahvaliti otrokom in staršem, še zlasti delovni skupini staršev, ki je pripravila prireditveni prostor, seveda ob skrbni pomoči našega hišnika Vinka Klopči-ča, Godbi Lukovica, Občini Lukovica, AMZS in AMD Lukovica, Ignacu Prašnikarju, ki nam je dovolil uporabo travnika, kjer se je odvijal del prireditve. Radi bi se zahvalili tudi vsem tistim, ki so nam pomagali z različnimi materialnimi prispevki: Hofer, Ljubljanska banka, Gasilsko društvo Prevoje, GP Trojane, Iztok Likozar s.p., Brumec--Ručigaj d.o.o., Robert Dobravec, Impulz d.o.o, Interkoop d.o.o, Mlekarne Celeia, Nektar natura d.o.o, Pekarna Pečjak, Pekarna Postojna, Spar Slovenije, ŠTD Rafolče, Žito d.d. Lepo je bilo in dragi Medo: še enkrat VSE NAJBOLJŠE! Ksenija Capuder Foto: Drago Juteršek oktober 2012 10 LET VRTCA MEDO 7 Mnenja o vrtcu Medo Na praznovanju 10. obletnice vrtca smo v pogovoru opazili nekdanjega in sedanjega župana Občine Lukovica ter nekdanjo in sedanjo ravnateljico Osnovne šole Janko Kersnik. Prosili smo jih za njihove spomine in mnenje o vrtcu Medo. ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA, župan v času izgradnje vrtca Občutki so po toliko letih lepi. Očitno je bilo potrebno tisto, kar smo začeli delati in se vidi, da so ljudje tolikor toliko zadovoljni. Nihče ni kritiziral, da je vrtec slab. Mislim, da smo pravilno začeli. Res pa je, da so bili tudi takrat problemi. Problemi so vedno in mi smo jih na soliden način rešili. Zahtevali smo šestoddelčni vrtec, država nam je odobrila le štirioddelčnega. Zato smo zgoraj naredili še dodatnih skoraj 900 kvadratnih metrov, ker smo vedeli, da bo to potrebno. Prijetno sem presenečen, kako se je vrtec razširil, saj pravijo, da ni mladih. Tukaj pa vidimo, da jih je ogromno. MATEJ KOTNIK, aktualni župan Z desetletnico vrtca so oziroma smo lahko najbolj zadovoljni straši, ker je temeljna naloga tega vrtca, da so naši otroci zadovoljni, da imajo svoj prostor pod soncem. V teh desetih letih se je marsikaj dogajajo. Za občino je bilo to napornih deset let, ker smo veliko stvari gradili, veliko stvari dopolnjevali in dodajali k tej zgodbi. Začetek in tudi nadaljevanje je bil naporen. Za občino je to tudi velik strošek, vse pa odtehtajo rosne očke naših najmljajših, ki jih imamo tukaj notri. Mislim, da je to tista naša obveza, ki se je ne moramo odpovedati in jo delamo z veseljem. Vrtec je nedokončana zgodba, če gledamo, kako je iz petih zraslo petnajst oddelkov. Ali se bo kaj spreminjalo ali ne, je veliko odvisno od države in načina financiranja. Verjatno pa bo s porastom števila prebivalcev vrtec moral doživljati še kakšne spremembe. ZDENKA PENGAL, ravnateljica OŠ Janko Kersnik v času izgradnje vrtca Pred desetimi leti je bilo napeto, zato, ker se je mudilo. Maja smo izvedeli, da moramo prvega septembra vrtec odpreti in smo se lotili dela. Ekipa, s katero smo delali, je bila odlična. Se je spletlo posebno vzdušje - delo za skupni cilj. Stvar smo postavili in septembra se je začelo. Seveda smo morali začeti iz nič. Vse je bilo novo - od kadra do opreme, do razpisa in seveda vrtec je bil takoj na začetku premajhen. To nas je najbolj bolelo. Rada se vračam, tako v vrtec kot šolo. Triindvajset let v šoli na Brdu, zadnjih nekaj let v vrtcu, so stvari, ki jih človek ne pozabi. To je ta občutek pripadnosti, ki ne zamre nikoli. Še vedno rečem: moj vrtec, moja šola. Zelo sem vesela, da se je razširilo, ker je bila res potreba, da smo prvič že sami naredili enote v Krašnji, sedaj še tale novi prizidek. Mislim, da je lepo zraslo, da je v lepem okolju in veseli me, da je toliko otrok. ANJA PODLESNIK FETIH, aktualna ravnateljica OŠ Janko Kersnik Samo prireditev bom ocenila zelo pozitivno in se resnično zahvalila celotnemu kolektivu vrtca Medo. Ponosna sem, da so se vzgojiteljice, mnogo je novih, v tem kratkem času zelo aktivno vključile in sestavile krasen zaključek te obletnice. Potrebe so pokazale svoje. Začeli smo z majhnim vrtcem, ga dograjevali, potem gradili tudi v Krašnji. Poskušali bomo slediti potrebam. Ljudje se priseljujejo. Menim, da bomo še rasli in da ob naslednji obletnici še kaj dodamo. Leon Andrejka Nekdanji in sedanji župan Občine Lukovica Sedanja in bivša ravnateljica OŠ Janko Kersnik OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač Novi most v vasi Petelinjek Resda stoji novi most v vasi Petelinjek, uporabljajo pa ga še vasi Javorje, Log, Suša in Gorenje, da ne govorimo o vseh drugih po njem vozečih. Skoraj šestdeset let je zdržal prejšnji most, zob časa in obremenitev pa sta tudi tega starega junaka premagala. in Petelinjek so poslali vlogo Občini Lukovica za rekonstrukcijo mostne plošče in v prvi polovici letošnjega leta so zbirali ponudbe za izvedbo del na mostu. Občina, ki je obenem tudi investitor sanacije mostu, je izbrala najugodnejšega izvajalca, Zidarstvo Resnik Stanko iz Jelše nad Blagovico, kar se je izkazalo za dober izbor, kajti izvajalec je v enajstih dneh most podrl in postavil novo voz-iščno ploščo na obstoječih armiranobetonskih opornikih s prilagoditvijo za novo voziščno ploščo. Sanirano je bilo še vozišče pred in za mostno konstrukcijo z izgradnjo mostnih krakov, vpetih v obstoječe armiranobetonske opornike. Prvega septembra smo se spet lahko zapeljali prek mostu, 8. oktobra pa so nanj položili še končno asfaltno prevleko. Manjšo rekonstrukcijo mostu je isti izvajalec opravil tudi v vasi Zlatenek. Mostovi ljudi povezujejo, se pa zgodi, da včasih zaradi čisto majhnih malenkosti skalijo mir ljudi. Milena Bradač V lanskem letu se je pokazala jasna in nujna potreba po rekonstrukciji starega mostu, ker pa je še eno leto prineslo dodatne poškodbe - usad cesti- šča na mostni plošči, je bilo potrebno nemudoma ukrepati. Krajevna skupnost Blagovica in Branko Pustotnik v imenu vasi Javorje, Log, Suša, Gorenje 8 Reševanje problemov prostorskega načrtovanja Po obisku ministra za prostor in infrastrukturo Zvoneta Černača je v torek, 2. oktobra 2012, sledil še obisk ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča. Minister se je skupaj s predsednikom Državnega zbora RS dr. Gregorjem Virantom, ki je tudi naš poslanec, in je ta obiska tudi pripravil, ter županom Matejem Kotnikom in člani občinske uprave Občine Lukovica najprej zadržal na krajšem terenskem ogledu problematike, ki se tiče priprave strateških planskih dokumentov. Nato so skupaj v sejni sobi Občine Lukovica nadaljevali pogovore o možnih rešitvah za čimprejšnje dokončanje postopkov in sprejem prostorskih dokumentov, tako Strategije prostorskega razvoja kot tudi Občinskega prostorskega načrta. Tako župan Kotnik kot tudi dr. Vi-rant sta izrazila jasna pričakovanja za ustrezno ukrepanje Ministrstva za kmetijstvo in okolje na čelu katerega je Bogovič. Minister je tudi zatrdil županu, da so spremenili stališče do nadomeščanja t.i. prvih kmetijskih območij. Zdaj naj bi se kot zamenjava upoštevala tudi zemljišča, ki se v postopku sprejemanja prostorskih aktov vračajo nazaj iz stavbnih v kmetijska. Seveda pa je potrebno vsak idividualni predlog za širitev na prva območja kmetijskih zemljišč tudi opravičiti s strokovno utemeljitvijo. Ker gre v Občini Lukovica za pretežno takšne predloge, seveda vsi ne bodo uslišani, na kar je treba opozoriti. Razpravljali so še o dolgotrajnosti postopkov, kar je žal slovenska posebnost, in o iskanju ustreznih rešitev za cono v prevojskih gmajnah. Predstavniki občine so opozorili še na preobremenjenost občinskega prostora z državno infrastrukturo in z neustreznim odnosom države do prebivalcev Občine Lukovica. Leon Andrejka Delovni obisk poslanca Roberta Hrovata V ponedeljek, 1. oktobra, je bil na delovnem obisku na Občini Lukovica poslanec Državnega zbora Robert Hrovat, ki ga je spremljal svetnik občinskega sveta Občine Lukovica Da- nilo Kastelic. Na tem srečanju sta župan Matej Kotnik in njegova sodelavka na občini Tatjana Suhadolc predstavila problematiko reševanja sprejemanja občinske prostorske problematike, problematiko izgradnje novega plinovoda skozi občino in ovire, ki nastajajo na državni ravni glede pridobivanja sredstev na razpisih. Občina Lukovica namreč kljub svoji nerazvitosti in visoki komunalni obremenitvi ne pride do razpisnih sredstev, ker je dodeljena v ljubljansko regijo, in jo ocenjujejo kot občino v najrazvitejši regiji. Župan je izpostavil še to, da ni mogoče razumeti, kako so nekatere regije v Sloveniji po dvajsetih letih še vedno nerazvite in kako, da v teh letih ni prišlo do nobenih premikov in novega vrednotenja. Na razpisih že ves čas samostojnosti pridobivajo sredstva ene in iste občine, ki po njegovem mnenju izvajajo že negospodarne projekte, samo iz razloga, ker lahko dobivajo zadostna finančna sredstva. Poslanec Hrovat se je s tem strinjal in poudaril, da to opažajo tudi poslanci z našega osrednjeslovenskega območja, in da poskušajo s skupnim nastopom pristopiti k reševanju problema, kjer ne bi smelo biti politične, ampak krajevna pripadnost. Hrovat je ponudil pomoč pri stikih z državo tudi pri reševanju ostalih problematik. Skupaj so sklenili, da bodo tovrstna srečanja redna ter s tem tudi izmenjava mnenj in iskanje skupnih rešitev. Občinska uprava Stojan Majdič oktober 2012 OBVESTILA, VABILA 9 Lukovica - kot jo vidijo ptice V decembru 2012 bo izšla monografija Lukovica - kot jo vidijo ptice avtorja Primoža Hienga. Območje občine Lukovica je povsem nekaj posebnega, ko ga pogledamo s ptičje perspektive. Šele iz te perspektive vidimo prostranost in pestrost območja, njegove posebnosti v prostoru, dominante in ne nazadnje vsako stavbo posebej, ki tvorijo pisani mozaik posameznega naselja. Monografija bo izšla v decembru 2012, za njen izid pa so bila pridobljena tudi sponzorska sredstva. OBČiNSKA UPRAVA: Katka BoHiNc, UNiv. DiPL. geog. GLASBENO POTOPISNI VEČER Sobota, 3. november 2012, ob 19.30 Kulturni dom Antona Martina Slomška, Šentvid pri Lukovici Duet David Bajda in Juan Ignacio Molina iz Argentine. Večer argentinske in latinskoameriške glasbe. Delavnica s predstavitvijo glasbil latinskoameriške folklore. Predstavitev latinskoameriških pokrajin s projekcijo na platnu. Vstop prost! OTROŠKI »BOLŠJI« SEJEM Sobota, 17. novembra 2012, ob 15.00 Kulturni dom A. M. Slomška, Šentvid pri Lukovici Na sejmu boste lahko menjali, podarili, kupovali in prodajali OPREMO ZA ZIMSKE ŠPORTE (smuči, drsalke ...), rabljeno otroško opremo, igrače, pripomočke, oblačila, knjige in podobno ... S sejmarjenjem bomo pričeli ob 15. uri in se družili do 18.ure. Ob 16.00 uri otroke čaka PRESENEČENJE! POSKRBLJENO BO TUDI ZA LAKOTO IN ŽEJO! Vstopnine oziroma rezervacije prostora NI! Le pridite in preživite popoldan v družbi svojih otrok in našega TD. Obvestilo Obveščamo vas, da smo iz naslova pomoči prejeli hrano in sicer moko, riž, polžke, špagete, zdrob, mleko in olje. Urnik za delitev hrane je naslednji: 22.11.2012 od 19. do 20. ure, 20.12.2012 od 19. do 20. ure, 24.01.2013 od 19. do 20. ure, tretji četrtek v februarju 2013 od 19. do 20. ure. Pridite k delitvi hrane, ne bodite sramežljivi in ob tem pomislite, da nekdo misli na vas. Župnijska Karitas Brdo in Zlato Polje Združenje borcev za vrednote NOB Lukovica vabi na žalne svečanosti ob dnevu spomina na mrtve. Združenje borcev za vrednote NOB bo tako tudi letos ob dnevu spomina na mrtve organiziralo žalne svečanosti ob spomenikih NOB. Žalne svečanosti bodo: - 27. oktobra ob 11.00 pri spomeniku NOB na Golčaju - 1. novembra ob 9.00 pri spomeniku NOB Lukovica - 1. novembra ob 10.00 pri spomeniku NOB Prevoje Želimo, da se vseh svečanosti udeležite v čim večjem številu. Predsednik Marjan Križman ^3omacpa (s%us in društvo Ošbkrin/ca vabita na otvoritev razstave s naslovom ^ulrfjrttubo remota tempuö lepota obbaljenega ca*a Q7potek, 2. J J. 20 J2, ab J9. uri na solnika. Ošbtane solnik (grajski pisar) &Zulturni program, ^čbitka -ßavta 10 RAZPISI Na podlagi 9. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11), Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja JAVNI POZIV za sofinanciranje izvedbe ukrepov za stabilizacijo zemljine na območju plazu v naselju Lukovica za leto 2012. • PREDMET JAVNEGA POZIVA Sofinancira se izvedba gradbenih del za stabilizacijo zemljine na območju plazu v naselju Lukovica. Podpora se dodeljuje za izvedbo ukrepov po Geološko geotehničnem načrtu sanacije plazu Lukovica, projekt št. 14/07, št. načrta 8670/07, maj 2007, katerega naročnikje bila Občina Lukovica v letu 2007, ali izvedba strokovno utemeljene alternativne rešitve za stabilizacijo zemljine. Občina Lukovica bo sredstva sofinanciranja namenila za projekte sanacije stabilizacije zemljine (gradbena dela), ki so oziroma bodo bila izvedena, najkasneje do 30. 11. 2012, vendar največ do višine 50 % vrednosti gradbenih del brez DDV. V primeru večjega števila vlagateljev se bodo razpoložljiva sredstva dodelila sorazmerno glede na vrednost upravičenih stroškov posameznega vlagatelja do višine razpoložljivih sredstev. Znesek iz prejšnjega odstavka predstavlja bruto znesek, do katerega je prijavitelj upravičen. V primeru, da je prijavitelj fizična oseba, se pridobljeni znesek šteje kot drugi dohodek, ki se všteva v davčno osnovo. Občina Lukovica je po zakonu dolžna odvesti dohodnino za fizično osebo. • POGOJI ZA SODELOVANJE NA POZIVU Na pozivu lahko sodelujejo lastniki objektov in zemljišč na območju plazu v naselju Lukovica. Prijavitelji so upravičeni do sofinanciranja vsebin navedenih v prvi točki tega poziva, če izpolnjujejo naslednje: se prijavijo na poziv v zato določenem roku in predložijo zahtevano dokumentacijo iz 5. točke tega poziva. • MERILA IN KRITERIJI ZA IZBOR Pri ocenjevanju vlog bodo upoštevani naslednji kriteriji in merila: V prijavi je izkazana zaprta finančna konstrukcija za prijavljeni projekt, dela bodo izvedena v letu 2012, najkasneje do 30. 11. 2012. Znesek sofinanciranja se določi glede na obseg vlog prispelih na javni poziv ter razpoložljivih sredstev, vendar lahko znaša do 50 % upravičenih stroškov (kot upravičen strošek se štejejo gradbena dela brez DDV). Najnižji znesek sofinanciranja je 5.000,00 €, najvišji znesek pa 50% upravičenih stroškov do višine razpoložljivih sredstev. • OBSEG RAZPOLOžLJIVIH SREDSTEV Obseg razpoložljivih sredstev: 26.000,00 €. • POTREBNA DOKUMENTACIJA Prijavitelji morajo prijavi priložiti naslednjo dokumentacijo: - natančen opis del, ki so bila/bodo izvedena. - v primeru, da so dela že zaključena potrjeno končno situacijo izvedenih del, - izjava, da za prijavljeni projekt niso prejeli drugega sofinanciranja iz občinskega ali državnega proračuna oziroma iz javnih razpisov, - geološko poročilo, - gradbeno dovoljenje, Rokovnjač - na vpogled PGD projekt, - projekt za izvedbo sanacije s priloženim predračunom (PZI), - sklenjeno pogodbo z izvajalcem del, - sklenjeno pogodbo o izvajanju strokovnega nadzora, - slike plazu pred sanacijo in po sanacij v kolikor je že izvedena. • ROK ZA VLOžITEV VLOG Rok za vložitev vlog, skladno s predpisano dokumentacijo, je do vključno petka, 9. novembra 2012, do 12.00 ure, na naslov naročnika: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 LUKOVICA, v zaprti kuverti s pripisom »Javni poziv za sofinanciranje sanacije plazu v naselju Lukovica« Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do navedenega roka prispele v tajništvo Občine Lukovica. • ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU POZIVA Prijavitelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom v roku 15 dni po roku za predložitev prijav. S prijavitelji, katerim bo sofinanciranje odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojen pravice in obveznosti ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. • 8.INFORMACIJE Vse informacije glede poziva lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Tomaž Cerar, telefon: 01/72 96 316, elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: tomaz.cerar@lukovica.si. Občina Lukovica ŽUPAN: Matej Kotnik, l.r. Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi Odloka o proračunu Občine Lukovica za leto 2012 (Ur. vestnik Občine Lukovica št. 1/11 in 5/12) ter Statuta Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica št. 9/11) objavlja JAVNI POZIV za sofinanciranje aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju v letu 2012 (v nadaljevanju: javni poziv) 1. Predmet javnega poziva Predmet sofinanciranja so programi dejavnosti društev, ki izvajajo aktivnosti za občane Občine Lukovica v tretjem življenjskem obdobju. Dejavnosti, ki so predmet drugih razpisov v Občini Lukovica, kot tudi aktivnosti komercialnega značaja, se ne bodo sofinancirale. 2. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji Vloge na javni poziv lahko predložijo društva upokojencev in druga društva, ki izvajajo aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju za občane Občine Lukovica, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: -so že vsaj eno leto registrirana kot društva in imajo urejeno evidenco o članstvu; -imajo sedež v Občini Lukovica -imajo zagotovljene organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih aktivnosti -imajo izpolnjene vse morebitne pogodbene obveznosti do Občine Lukovica 3. Splošni kriteriji javnega poziva Predlagani program ustreza splošnim kriterijem, če: -je celovit in ima jasen, utemeljen koncept, ki izhaja iz potrebe lokalnega okolja in je v občinskem javnem interesu; -ima predvideno izvedbo v letu 2012, v občini oziroma za občane Lukovice. 4. Merilo za ocenjevanje predlogov programov -število članov društva s stalnim prebivališčem v občini Lukovica: 1 točka/člana -obseg programa v letu 2012: 0-200 točk 5. Obseg razpoložljivih sredstev: Na razpolago je 2.000,00 EUR. 6. Dokumentacija javnega poziva Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko prevzamete v času uradnih ur na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar, in sicer od 26. 10. 2012 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si 7. Rok in način predložitve vlog Prijave pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »Javni poziv - Sofinanciranje aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju v letu 2012 -ne odpiraj. Rok za prijavo je najkasneje do 23. 11. 2012 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do navedenega roka prispele v tajništvo Občine Lukovica. 8. Rok za obveščanje o izidu poziva V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene skladno z navedenimi kriteriji in merili. Prijavitelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom v roku 15 dni po roku za predložitev prijav. S prijavitelji, katerim bo sofinanciranje odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. 9. Kontaktna oseba za dodatne informacije Vse informacije glede poziva lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontakna oseba: Mojca Cerar, tel. 01 72 96 310. ŽUPAN Matej Kotnik, l. r. oktober 2012 RAZPISI 11 Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/2002, 123/2006 - ZFO-1, 7/2007 - Odl. US, 53/2007, 65/2007 - Odl. US, 56/2008, 4/2010, 20/2011), Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Uradni list RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011 - Odl. US), Odloka o proračunu Občine Lukovica za leto 2012 (Uradni vestni Občine Lukovica, št. 1/11 in 5/12) in 9. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11), Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja JAVNI POZIV za sofinanciranje obnove nepremične sakralne kulturne dediščine za leto 2012 1. Predmet javnega poziva Sofinanciranje obnove nepremične sakralne kulturne dediščine na območju Občine Lukovi-ca, in sicer: a) obnove, povezane z adaptacijo in prenovo streh, oken in fasad sakralnih kulturnih spomenikov, ki so razglašeni za kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Lukovica, b) obnove, povezane z adaptacijo in prenovo streh, oken in fasad nepremične sakralne kulturne dediščine, ki se nahaja znotraj zaščitenega območja spomenika lokalnega pomena in ima kulturno zgodovinsko vrednost v zaščitenem območju, c) restavratorske in sanacijsko-konservatorske posege na sakralni nepremični kulturni dediščini, d) nujna vzdrževalna dela zaradi preprečitve propadanja sakralne kulturne dediščine, e) restavriranje in obnova fresk. Občina Lukovica bo sredstva sofinanciranja namenila za projekte obnove nepremične sakralne kulturne dediščine, ki so bili oz. bodo izvedeni najkasneje do 30.11.2012, vendar največ do višine 50 % vrednosti obnove oziroma največ do višine določene v razpisni dokumentaciji, do porabe razpoložljivih sredstev. Znesek iz prejšnjega odstavka predstavlja bruto znesek, do katerega je prijavitelj upravičen. OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ponovno objavlja prosto delovno mesto POSLOVNI SEKRETAR M/Ž Pogodba o zaposlitvi se sklepa za delovno mesto poslovni sekretar (VII/I) za izvajanje del in nalog tajništva, sprejemne pisarne in vložišča v občinski upravi Občine Lukovica. Pogodba o zaposlitvi se sklepa za določen čas 1 leta, z možnostjo podaljšanja. Pogoji za zasedbo delovnega mesta: - stopnja izobrazbe: visoka strokovna (VII), smer - ekonomska, upravna, pravne in organi- V primeru, da je prijavitelj fizična oseba, se pridobljeni znesek šteje kot drugi dohodek, ki se všteva v davčno osnovo. Občina Lukovica je po zakonu dolžna odvesti dohodnino za fizično osebo. • Pogoji za sodelovanje na pozivu Na pozivu lahko sodelujejo prijavitelji: - lastniki ali solastniki sakralne kulturne dediščine, za katero se dodeljuje sredstva ali - so najemniki sakralne kulturne dediščine in imajo z lastnikom sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo oziroma pogodbo o sovlaganjih v objekt ali ustrezno soglasje lastnika objekta. Prijavitelji so upravičeni do sofinanciranja gornjih vsebin, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da se prijavijo na poziv v zato določenem roku, - da so v preteklih letih redno izpolnjevali pogodbene obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna Občine Lukovica, - prijavljeni projekt ni bil sofinanciran iz drugih virov proračuna občine Lukovica, državnega proračuna ali javnih razpisov. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status prijavitelja. • Kriteriji za izbor Pri ocenjevanju vlog bodo upoštevani naslednji kriteriji: - v prijavi je izkazana zaprta finančna konstrukcija za prijavljeni projekt, - dela so bila izvedena v tekočem letu javnega poziva, - iz prijave je razviden nepridobitni značaj prijavljene vsebine, - mnenje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine, - višina sredstev, ki so bila vložena v obnovo nepremične sakralne kulturne dediščine. •Okvirna vrednost Obseg razpoložljivih sredstev: Na razpolago je 25.000,00 EUR, od tega 6.000,00 EUR za obnovo fresk in 19.000,00 EUR za ostala dela na področju obnove in vzdrževanja nepremične sakralne kulturne dediščine. •Potrebna dokumentacija Prijavitelji morajo prijavi priložiti naslednjo dokumentacijo: zacijske smeri. - 3 leta delovnih izkušenj s področja vodenja tajništva, sprejemne pisarne, organizacije dela, - aktivno znanje angleškega in najmanj še enega svetovnega jezika, - zaželeno je opravljen izpit iz ZUP ter poznavanje Uredbe o upravnem poslovanju. Od kandidata se pričakuje poznavanje dela in nalog pisarniškega poslovanja, vodenje pisarne, organizacija dela in koordiniranje znotraj uprave, delo s strankami, vodenje raznih evidenc in seznamov, urejanje, razvrščanje, klasificiranje in odprava dokumentarnega gradiva, skrb za protokol, obvladanje veščin strojepisja, poznavanje računalniških programov in drugih nalog povezanih s tajništvom. Druge zahteve delodajalca povezane z delovnim mestom: - komunikativnost, sposobnost organiziranja, vestnost, natančnost. - natančen opis del ki so bila/bodo izvedena, - predračun z navedbo količin in obsega storitev, - v primeru, da so dela že zaključena, potrjen končni obračun izvedenih del, - v primeru da so dela že zaključena, morajo prijavitelji priložiti tudi dokazilo o plačilu vseh opravljenih del in storitev, - izjava, da so v preteklih treh letih izpolnjevali vse pogodbene obveznosti za prejeta sredstva iz proračuna Občine Lukovica; v primeru, da niso prejeli sredstev pa izjava, da takšnih sredstev v preteklih treh (3) letih niso prejeli, - izjava, da za prijavljeni projekt niso prejeli drugih sredstev iz občinskega ali državnega proračuna oz. iz javnih razpisov. • Rok in način predložitve vlog Prijave pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis - SOFINANCIRANJE OBNOVE NEPREMIČNE SAKRALNE KULTURNE DEDIŠČINE ZA LETO 2012 - ne odpiraj. Rok za prijavo je najkasneje do 23. 11. 2012 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do navedenega roka prispele v tajništvo Občine Lukovica. • Rok za obveščanje o izidu poziva V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene skladno z navedenimi kriteriji. Prijavitelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom v roku 15 dni po roku za predložitev prijav. S prijavitelji, katerim bo sofinanciranje odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. • Kontaktna oseba za dodatne informacije Vse informacije glede poziva lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontakna oseba: Mojca Cerar, tel. 01 72 96 310. župan Matej Kotnik, l. r. Postopek izbora bo poleg razgovora vseboval tudi preizkus znanja in veščin s tistimi kandidati, ki se bodo uvrstili v ožji krog izbora. Podpis pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z ustreznim kandidatom in nastop dela je predvidoma 01. 01. 2013. Pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev, skupaj s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, s pripisom »Razpis - Poslovni sekretar«, najkasneje do 20. 11. 2012, do 12. ure. Dodatne informacije in pojasnila v zvezi z zasedbo prostega delovnega mesta lahko posredujete na el. naslov: info@lukovica.si, oz. po tel. 01/ 72 96 300 v času uradnih ur (ga. Nina Kodrin, višja svetovalka za pravne, splošne in kadrovske zadeve). občina lukovica Matej KOTNIK, l. r. župan 12 KMETIJSTVO Rokovnjač ffflhx Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si URADNE URE: ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h www.lj.kgzs.si OBVEZNA ELEKTRONSKA ODDAJA OBRAČUNA PAVŠALNEGA NADOMESTILA Skladno s spremembo (Ur.l. RS št. 82/11) 166. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/0/, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10 in 110/10) mora imetnik dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila (»pavšalist«) obračun pavšalnega nadomestila za preteklo leto predložiti davčnemu organu do 31. januarja v elektronski obliki. Obračun predloži prek sistema eDavki ne glede na to ali je opravil kakšno dobavo na podlagi dovoljenja ali ne. V prihodnje tudi ne boste več prejeli dovoljenja po pošti, ampak bodo morali vaši kupci sami preverjati veljavnost dovoljenja v registru, dostopnem v sistemu eDavki. Oddajanje obračuna pavšalnega nadomestila in vpis vseh sprememb v register »pavšalistov« za vas opravimo na naših enotah KSS. Za nemoteno in pravočasno oddajanje obrazcev vam svetujem, da se pozanimate in uredite vse potrebno že sedaj. Zato vse »pavšaliste« vabim, da me pokličete čim prej, da se v novembru dogovorimo za ureditev vsega potrebnega (pooblastila). DAVČNI OBVEZNIKI - sprememba V začetku oktobra sta bili na vladi sprejeti noveli zakona o dohodnini (ZDoh-2) in Zakona na dodano vrednost (ZDDV) na osnovi katerega je prestavljen začetek obveznega računovodstva iz 1. 1. 2013 na 1. 1. 2014 za vse, ki presegate 7.500 € dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Sprememba je tudi ta, da se bo kot osnova štel povprečen dohodek dveh let (2011 in 2012). Vsi, ki ste konec maja dobili od DURS-a obvestilo o dohodku iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti v letu 2011 in je ta dohodek vseh družinskih članov presegel 7.500 €, ste bili tudi opozorjeni, da morate po 47. Členu ZDOH-a z letom 2013 začeti uveljavljati dohodek po dejanskih dohodkih in se s tem namenom prijaviti do 31. 10. 2012 davčni upravi. Vsi, ki ste bili opozorjeni, me zaradi dodatnih pojasnil pokličite takoj. OBVESTILO IMETNIKOM IZKAZNIC ZA VARSTVO RASTLIN S Fitosanitarne uprave republike Slovenije so nam sporočili, da sta izvajalca izobraževanja za usposabljanje in preverjanje znanja iz fitomedicine za izvajalce varstva rastlin podjetje Cons d.o.o. in Tatjana Rupnik, prenehala z izobraževanjem. Zato prosimo vse imetnike »Potrdila o pridobitvi znanja iz varstva rastlin iz fitomedicine za izvajalca ukrepov«, ki so v letu 2008 pridobili potrdilo pri navedenih izvajalcih in jim bo le-to preteklo v letu 2013, da se vsaj dva meseca pred pretekom potrdila oglasijo pri meni v pisarni v Lukovici ali pa me pokličete po telefonu, kjer boste dobili ostale informacije in se prijavili na obnovitveno usposabljanje. ZAKUP oz. NAJEM ZEMLJIŠČ IN PRENOS PLAČILNIH PRAVIC Vsem, ki razmišljate o ureditvi zakupa zemljišč (prekinitev ali nov najem) za leto 2013 predlagam, da to uredite do konca letošnjega leta. Prenosi GERK-ov se uredijo na Upravni enoti v Domžalah (II. nadstropje). Če gre za zakup zemljišč skupaj s plačilnimi pravicami, je po prenosu zemljišč v Registru kmetijskih gospodarstev potrebno prenesti tudi plačilne pravice za kar teče rok že od 15. 9. in se konča 31. 1. 2013 za naslednje leto. Obrazec za prenos plačilnih pravic se oddaja elektronsko na vseh lokacijah kmetijske svetovalne službe. Vsem, ki boste naredili spremembo zakupa zemljišč za leto 2013 svetujem, da se čim prej oglasite pri meni, da pregledamo možnosti prenosa plačilnih pravic. Opozarjam tudi vse (tako imetnike kot zakupnike), ki jim 31. 12. 2012 poteče zakupno obdobje plačilnih pravic, da ustrezno ukrepajo: podaljšanje zakupa (pisna vloga) ali prenos površin na zakupodajalca. PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka Jesenski kmetijski sejem v Komendi Številni se odpravijo na kmetijski sejem v Komendo, saj vedo, da bodo na enem mestu našli mnogo novosti s področja kmetijstva in se obenem tudi poveselili. Mene je na sejem zvabila želja, da bi ugotovil, koliko smo prisotni na sejmu iz naših krajev. Vendar ne samo po tem, da delamo pri tem in onem. V nedeljo je bil sejem v znamenju Črnega grabna po zaslugi ansambla Skrivnost. Na jesenskem kmetijskem sejmu v Komendi prvi vikend v oktobru smo poleg mnogih lahko zasledili tudi obrtnika iz občine Lukovica. Sicer bolj osamljen se je na njem predstavljal s svojimi izdelki pečar Franc Avbelj. Delček utripa tistega veselejšega sejemskega vzdušja so v nedeljo dopoldne in popoldne dvigovale s svojim igranjem mlada dekleta Ana, Ema in Kristina Oražem ter Ema Smolnikar, ki so svojemu ansamblu dale ime Skrivnost. Dekleta poleg šole ter dela doma in na kmetiji uspešno vadijo in igrajo in tako je za njimi že kar nekaj nastopov, in ker jim igranje in petje nista neznanki, bomo o njih zagotovo še slišali. Sicer je bil tokratni sejem v znamenju gozda in lesa v njem. Seveda ob tem ni manjkalo proizvodov in orodij za lažje spravilo lesa, razrez in razkol do samih peči, tako na drva kakor sekance in brikete. Poleg številnih traktorjev in druge kmetijske mehanizacije so na ogled postavili še sta-rodobnike in s tem naredili sejem še zanimivejši. Poleg mnogih prodajalcev in razstavljalcev smo na sejmu zasledili še goste iz Sremske Mitrovice, ki ima stalne stike z občino Komenda. Živahnemu sejemskemu utripu so pripomogla tudi naša dekleta in mogoče jih ponovno srečamo, če ne prej, na spomladanskem kmetijskem sejmu v Komendi. Drago Jutersek oktober 2012 KMETIJSTVO, GOSPODARSTVO 13 Vsakoletna ekskurzija Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje Greš skozi pekel in prideš v raj Res bi za ekološko vasico Čadrg, ki je del Triglavskega narodnega parka in leži v naročju tolminskih hribov, lahko rekli, da je raj, a le za obiskovalce. Vse drugače je za tisto peščico kmetov, ki tukaj bijejo boj za preživetje. Le ljubezen do tega koščka zemlje jim daje energijo, da vztrajajo in ohranjajo raj. njene mlade ljudi in tako rešili njih odvisnosti ter stavbo, kjer je bila včasih šola, pred propadom. Ravno zaradi komune so se tudi znašli v medijih in postali znani v javnosti, kasneje pa tudi zaradi obiska švedskega kraljevskega para, ki so ga na ogled Čadrga pripeljali s helikopterjem. Zanimiva posebnost te vasi, ki jim je že stoletja pomagala preživeti, je, da delujejo skupno. Imajo okoli 2000 ha skupnih planinskih pašnikov, imajo skupne gozdove, skupne nasade orehov in pa skupno vaško sirarno, ki nam jo je predstavila gospa Marija. Sirarna obstaja že več kot 700 let in v njej še danes po stari recepturi izdelujejo avtohtoni sir Tolminc in albuminsko skuto. V njej iz vsake kmetije delajo toliko dni v mesecu, kolikor mleka pridelajo. Tisti dan, ko so na vrsti, opravijo celoten postopek dela, le tržijo vsak zase, a tudi tu se dogovarjajo med sabo. Od nekdaj 25 kmetij danes ostajajo le še štiri, ki vse kmetujejo ekološko. Na kmetiji pri Lovrču pa so uredili tudi dva apartmaja in imajo registrirano dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji, zato je možno pri njih preživeti lepe počitnice ali konec tedna. Pred kratkim so zgradili nov hlev s prosto rejo in objekt s sušilno napravo, za kar so ob urejanju dokumentacije preživeli pravo kalvarijo, zato je pravi čudež, da imajo po vsem tem še kaj volje in energije ter nasmeh na obrazu. Vendar pa z optimizmom in vztrajnostjo pozitivno vplivajo na druge in pri njih ugotoviš, da so tudi tvoje težave premagljive, kajti, kjer je volja, tam je pot! Francka Toman Čeprav smo letos malo kasnili in se šele v oktobru podali na ekskurzijo, ki smo jo organizirali s pomočjo Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, smo vendar imeli srečo z vremenom, ki je bilo ravno pravšnje. Najprej smo prehodili del Tolminskih korit; prek Hudičevega mostu do Medvedove glave in mimo sotočja Tolminke in Zadlaščice, ki je najnižja točka Triglavskega narodnega parka, nekje na 180 m nadmorske višine. Nato so nas po ozki, zelo strmi in močno ovinkasti cesti, ki je dobesedno vklesana v skale in skoraj ne dopušča srečanja z nasproti vozečimi, s kombiji prepeljali 700 m nad morjem, v Čadrg. Kar malo strahu je bilo pri nekaterih prisotnega pred to vožnjo, a se je ob izkušenih voznikih kmalu izgubil. Šele leta 1966 so vaščani to cesto razširili za konjsko vprego in avtomobile, prej je tja gor vodila le konjska steza. Na ekološki turistični kmetiji Pri Lovrču nas je že pričakalo okrepčilo in prijazna gospodinja Marija Bončina, ki je kasneje z domačimi poskrbela tudi za okusno kosilo z domačimi jedmi. Do takrat pa nas je sosed Ludvik Januš popeljal na ogled vasi in na razgledno točko, kjer se odpira prečudovit razgled na dolino Tolminke. Ker se poleg kmetovanja ukvarja z veliko stvarmi, tudi z raziskovanjem zgodovine kraja, smo izvedeli ogromno zgodbic in pripovedk, tudi o tem, kako je nastala vasica. Menda so vanjo žene v košu prinesle svoje može in jih na ta način rešile iz ječe in zato imajo še danes glavno besedo v hiši. Vaščani živijo složno s prebivalci komune (skupnost Srečanje), ki so prišli sem gor v šolo življenja in za katere prav tako velja kot za pot v Čadrg: greš skozi pekel in prideš v raj. S soglasno odločitvijo pred trinajstimi leti so sprejeli od vseh odri- Iz gospodarske krize tudi s povezovanjem "V občini Ivančna Gorica ne bomo le tarnali in čakali, da nam iz krize pomagajo drugi," je na dnevu obrti in podjetništva v soboto, 13. oktobra, med drugim povedal ivanški župan Dušan Strnad. Občina je organizirala v sklopu dogodka razpravo na temo Povezovanje znotraj in zunaj meja kot način izhoda iz gospodarske krize. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in predsednik Vlade RS Janez Janša si ogledujeta naravne zdravilne izdelke menihov iz samostana Stična. Kot predstavnik Občine Lukovica sem v dvorani Stična spoznal občane, podjetnike in predstavnike javnega življenja iz občin, ki delujejo v Srcu Slovenije, ki je bilo namenjeno povezovanju gospodarstva na lokalnem in mednarodnem nivoju. Prvi koraki: ustanovitev podjetniškega kolegija, obisk domačih podjetnikov v pobrateni občini Hirschaid, tretji je bil pra- znik obrti v občini, na katerem se je predstavljalo 62 razstavljavcev. Težave niso priletele z neba, zanje obstajajo rešitve, je v razpravi povedal predsednik vlade Janez Janša. Gertrud Rantzen je dejala, da so nemška podjetja zelo zainteresirana, da bi vstopila na slovenski trg. Je pa treba po njenih ocenah nekatere stvari še izboljšati, ob čemer je pozdravila nekatere ukrepe v Sloveniji. Župan Andreas Schlund je med drugim omenil, da se na njihove razpise ne prijavi dovolj podjetnikov, zato obstaja možnost, da bi se na njihove razpise lahko prijavili iz pobratene občine Ivančna Gorica ali obratno. Po razpravi smo si ogledali razstavljene izdelke obrtnikov in podjetnikov, ki so prisotni tudi na svetovnih trgih, kot je podjetje Akrapovič in Mikrofinančna fundacija Slovenije. Občina Ivančna Gorica ima trikrat več prebivalcev. Občina Lukovica naj jo vzame za vzor in se sama loti povezovanja gospodarstvenikov in obrtnikov v naši občini in tudi navzven, če obstaja volja na obeh straneh. Obrtniki naj bi s sodelovanjem občine pripravili kakšno povezovalno razstavo, ki bi združila in predstavila podjetništvo in turizem pri nas širši javnosti. Prav v turizmu imamo v naši občini ogromno potencialov, ki so neizkoriščeni. Za prihod podjetij in obrtnikov pa bi morala Občina Lukovica pripraviti boljše finančne pogoje in prostorske rešitve, s katerim bi privabili potencialne vlagatelje. Verjetno bi lahko občina na podlagi študije o možnostih izkoriščanja termalne vode na območju Prevojskih gmajn vključila ta projekt v naslednji občinski proračun. Osebno menim, da bi morala sedaj občina pripraviti boljše pogoje za razvoj gospodarstva in novih delovnih mest. Ne smemo pa sedaj vlagati v strateško nepotrebne projekte, ki lahko počakajo na boljše čase. Ker se bo po napovedih občinski proračun skrčil za dobrih 450.000 evrov, bomo morali z manj prigospo-dariti več in to naj bo vodilo, za kar pa bo potrebno veliko dobre volje in poguma. Danilo Kastelic 14 GOSPODARSTVO Rokovnjač 130 LET MIZARSTVA STUPICA Kakovost iz domačih krajev Z novim letom 2013, ob prehodu v 131. leto delovanja Mizarstva Stupica, bo obrt od očeta Darka tudi uradno prevzel sin Primož, ki predstavlja že peto generacijo umetnikov z lesom, ki ime Črnega grabna ponašajo po vsej Sloveniji in tudi širše. »Delati moraš pošteno, kakovostno in v roku, kot si se dogovoril,« je »preprost« recept za dolgo in uspešno tradicijo opisal Darko. dela - ob primernem nadzoru - ohraniti tudi ob večjem številu zaposlenih, to ni v načrtu. Potrebno se je prilagoditi razmeram »Delo se vedno najde, če ga poiščeš,« je na vprašanje o tem, če se trenutna gospodarska kriza kaj pozna, odgovoril Darko, medtem ko je Primož dodal, da so tisti, ki so se v zadnjih letih preveč specializirali, prekomerno razširili, zdaj -ko je naročil manj - v težavah. Slovenska lesna industrija je v vsakem primeru že videla tudi boljše čase. »Toda ravno zaradi krize je zdaj priložnost za razvoj. Tudi pri nas zato vedno bolj stavimo na star, bolj naraven način obdelave domačega lesa. Tega v velikih pohištvenih salonih ni,« sta se strinjala oba sogovornika. V letih, ko je lesnopredelovalna industrija v Sloveniji cvetela, je bilo veliko uporabljenega lesa iz Afrike. »Iz takega lesa je bilo s stroji preprosto narediti karkoli. Les je bil brez napak, brez grč. Kot plastika. Pri domačem lesu je drugače,« je povedal Darko. Skupaj s sinom z izbiro lesa nimata problemov. »Smo majhni, za nas to ni problem. Kmetje imajo dovolj kakovostnega lesa. Ali pa se ravno pelješ mimo, ko nekdo podira neko lepo hruško, pa se ti utrne zares dobra ideja, kaj bi lahko kasneje naredil iz nje,« je povedal Primož. Za oba je delo z lesom strast: »Čeprav delaš za naročnika, delaš tudi zase. Za dušo.« Biti »tišlar« ni slaba stvar Dobrih kadrov sicer ni ravno enostavno najti. »Na poklicne šole se pošilja tiste, ki ne morejo nikamor drugam. Če je nekdo slab v osnovni šoli, mu rečejo, da bo pač 'tišlar'. To škodi vsem, mnogi nimajo veselja hoditi v šolo. Tisti, ki ga morda imajo, pa jim ga pokvarijo sošolci ali ne najboljši učitelji. So pa seveda še vedno vmes tudi fantje, ki so pravi,« je prepričan Primož, sicer diplomiraKarmen d. o. o. - naj mali računovodski servis Zbornica računovodskih servisov je letos petič zapored organizirala izbor za Naj računovodski servis. V okviru 14. kongresa so podelili nagrade v treh kategorijah. Za najboljše med malimi računovodskimi servisi, ki imajo do štiri zaposlene, so razglasili družinsko podjetje Karmen d. o. o. iz Spodnjih Prapreč. Vse skupaj se je začelo leta 1882, ko je z obrtjo začel Valentin Stupica. Delal je predvsem baročno pohištvo - med drugim za grad Brdo, lukoviško družino Slapar in Gašperjevo hišo na Prevojah, ki so jo po njegovih načrtih zgradili italijanski izvajalci. Naslednji je delo prevzel Teodor, ki se je specializiral za mline; med drugim jih je pomagal postavljati tudi v Avstriji in Rusiji, kjer je kot vojni ujetnik preživel pet let. Po vrnitvi domov je začel z izdelavo stavbnega pohištva. Ker še ni bilo velikih podjetij, je kar doma izdeloval okna in vrata za stavbe v Ljubljani. Naslednji je bil Darkov oče Alojz: po 2. svetovni vojni se je ob stavbnem pohištvu osredotočil na spalnice -»bale«, kot so takrat rekli spalnici, ki jo je morala imeti vsaka nevesta, ki je prišla k hiši. Darko je to opustil - razen vrat - in začel izdelovati notranjo opremo, opremo za pisarne in šole. Najmlajši, Primož, je dejal, da bo tudi on sledil tradiciji izdelave kakovostnega pohištva z uporabo starih metod površinske obdelave lesa. Bistvo kljub temu ostaja ves čas enako: visoko kakovostni izdelki po naročilu, ki so po pravilu narejeni iz »domačega« lesa. Delavnica je že od leta 1929 na istem mestu in bo tam tudi ostala. Čeprav Primož pravi, da bi se dalo tako kakovost ni inženir lesarstva. »Kdor je pravi, hitro ugotovi, kako se dela in lahko že kmalu naredi izredno kakovosten izdelek. Toda ljudje se morajo biti pripravljeni učiti, poskušati nove stvari ...« Po dežju posije sonce O odnosu države in občine do gospodarstva Darko in Primož nimata najboljšega mnenja. »Politiki se trudijo predvsem zase na različne sporne načine,« je povedal Primož in nadaljeval, da se na nekaterih področjih vendarle da opaziti premike na bolje ter da v Črnem grabnu ne glede na vse deluje kar nekaj uspešnih mizarstev in drugih podjetij. »Je pa težko začeti na novo. Dela je manj, brez posojil pa praktično ni mogoče kupiti vseh potrebnih strojev. Imam srečo, da lahko nasledim uspešno družinsko tradicijo, prepoznavnost in kar nekaj zvestih strank,« je še povedal. Njegov oče Darko je pogovor zaključil z mislijo, da je kljub vsemu potrebno slediti svojim sanjam in jih, če imajo realno osnovo, uresničiti: »Že prej niso bili vedno lepi časi. Po nekaj letih krize vedno pride tudi lepše obdobje in vedno se je dalo s pridnim delom iti naprej.« Luka Maselj Vse prispele prijave za izbor naj računovodskega servisa 2012 je naprej pregledala šestčlanska komisija, ki je na podlagi podatkov iz prijavnega obrazca in kazalnikov poslovanja prijaviteljev izbrala po tri finaliste za posamezno kategorijo. Dva člana strokovne komisije sta finaliste obiskala na sedežu podjetja ter preverila strokovnost in organizacijsko klimo v podjetjih, vsak od finalistov pa se je nato predstavil celotni komisiji, ki je z vsemi opravila poglobljen razgovor. Prejemnike priznanj v vsaki kategoriji je komisija izbrala po končni proučitvi vseh zbranih informacij. Za najboljši mali računovodski servis Karmen d. o. o. so v obrazložitvi nagrade med drugim zapisali: „Odlikuje ga več kot 20-letna tradicija, ki jo spremljajo visoka strokovnost, natanč- nost, prijaznost zaposlenih in zaupanje strank. Računovodski servis Karmen d. o. o. odlikujejo predvsem širok spekter strank in obseg storitev ter jasna vizija. Zadovoljstvo strank redno in skrbno spremljajo. Dolgoletna tradicija, stabilno poslovanje ter prilagodljivost razmeram na trgu so še dodatno prispevali k odločitvi strokovne komisije, da jih izbere za Naj računovodski servis v kategoriji MALI." Direktor nagrajenega podjetja Miran Stopar je ob tem dejal: "Počutim se zelo počaščenega. V veselje mi je, da bom nagrado prinesel sodelavcem v servis. Predvsem je to potrditev našega dela v zadnjih 21 letih in potrditev tega, da smo na pravi poti, da izvajamo svoje delo strokovno, natančno, dejansko tudi prijazno do strank." Leon Andrejka, foto: ZRS oktober 2012 KULTURA 15 "Slikati je treba takrat, ko kaj je in ne takrat, ko česa ni!" Ivan Petrič je ljubiteljski naravoslovni fotograf s Prevoj, ki se je rodil v Slovenj Gradcu, otroštvo preživel v domačiji pod Uršljo goro, osnovno šolo obiskoval v Javorju, nato pa ga je pot vodila v Ljubljano. Leta 1998, leto pred tem, ko je diplomiral, je začel fotografirati, 31. julija 2012 pa je imel odprtje svoje prve samostojne razstave z naslovom "Druženje s pticami". Razstava je bila na ogled v Knjižnici Domžale do 17.8., večino teh fotografij, pa si je še vedno mogoče ogledati v bližnjem hotelu Krona. Ljubiteljski naravoslovni fotograf Ivan Petrič Ena izmed Ivanovih najljubših fotografij - vodomec s Kroharjevega bajerja v Trnjavi Ljubiteljski fotograf se je s fotografijo resneje začel ukvarjati leta 2005, ko se je udeležil tečaja fotografije pri mojstru fotografije Aleksandru Čufarju in se pred tremi leti včlanil v Fotografsko društvo Grča iz Kočevja. Prav tako mu je napredek v zadnjem obdobju omogočil tudi prehod na digitalno fotografijo, fotografska zveza Slovenije pa mu je lansko leto podelila naslov Fotograf 1. razreda. Ivan se lahko pohvali tudi s tem, da je bilo nekaj njegovih del nagrajenih na domačih in mednarodnih razstavah, vendar sam pravi, da ne slika zaradi nagrad, pač pa zato ker pri svojem hobiju v naravi zelo uživa. Prav tako ne govori o izzivih, pač pa se novih projektov loteva spontano, ko se mu porodi želja po fotografiranju določenega motiva. Otroško željo po fotografiji je začel razvijati šele po tem, ko je imel redno službo, vendar pa se spominja trenutka, ko je na poti iz šole ugledal gamsa in si zaželel, da bi tudi sam lahko nekega dne takšen trenutek ujel v fotografski objektiv. Pri računalniških obdelavah fotografij poskuša prikazati čim bolj naravni videz živali. Meni, da je dobra obdelava pol uspeha, v bodoče pa želi svoje znanje nadgrajevati predvsem na podro- čju poznavanja vedenja živali in njihovih lokacij. "Potrebno je bolj spoznati vedenje živali, da se jim lahko približaš v pravem času," meni. "Slikati je treba takrat, ko kaj je in ne takrat, ko česa ni in potem čakati v nedogled. Primerno vreme (ter svetloba), tvoj prosti čas in prisotnost živali - vse se mora po-klopiti, da nastane dobra fotografija." Najbližje je bil z maskirnim šotorom pri vodomcu, ki ga je leta 2009 fotografiral z metra in pol pri Kroharjevem bajerju v Trnjavi, zanimivo pa je bilo fotografirati tudi kozoroga v Kamniško-Sa-vinjskih Alpah, ki ga je spustil v bližino 10 metrov in se mu "pustil fotografirati" dve uri. Svoje fotografije lahko razdeli tudi na dokumentarne, kot na primer, ko je iz avtomobila poslikal trop 40 srn na Ljubljanskem barju oziroma tiste, na katere se je prej pripravljal. "Po pripravah je fotografiranje je tista pika na i, saj je prej potrebno ugotoviti kje se določena žival zadržuje, se ji pravi čas približati in se ukamuflirati na primer z maskirnim šotorom, vendar pa je vse odvisno tudi od situacije," pove Petrič. "Goloba, ki drži paličko v kljunu, sem na primer ujel na domači okenski polici." Sam drugače ni vključen v Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), vendar se kljub temu drži njihovega etičnega kodeksa, da se redkih in ogroženih ptic ne fotografira na gnezdu. Tako je npr. svojega prvega vodomca fotografiral šele avgusta, torej po končani gnezditvi, čeprav ga je opazil že spomladi. V letu 2010 je na primer fotografiral kar 38 različnih vrst ptic, vendar so nekatere nastale naključno, druge z avta, tretje bolj načrtovane pa iz maskirnega šotora. Njegova najljubša ptica, ki jo je tudi največkrat poslikal, je vodomec, kljub temu pa si v bodoče želi fotografirati tudi divjega petelina, ruševca, jereba, kobilarja, smrdoka-vro in črno žolno, ki lahko za sabo pusti pravo razdejanje. "Zanimajo me nove vrste ptic, tiste, ki jih še nisem videl prej. Tudi redke ptice rad fotografiram, kot je bil na primer čebelar, kije najbolj pisana ptica v Sloveniji, vendar le maja, junija in julija, ko gnezni pri nas, nato pa se avgusta vrne v Afriko" Zbirko Ivanovih fotografij ste si imeli možnost ogledati in kupiti na Lukovem sejmu 20. oktobra oziroma si jih lahko ogledate tudi na http://www.fotodrustvo-grca.si/ivan%20 petric.html, http://www.slo-foto.net/portfolio/ aivan in http://500px.com/aivan. Lea Smrkolj Festival koračnic V športnem parku v Mengšu so konec septembra v okviru jubilejnega dvajsetega Mihaelovega sejma potekale številne spremljevalne prireditve. Eden izmed vrhuncev je bil zagotovo 16. festival koračnic, ki so se ga udeležile Mengeška godba, Godba Domžale, Mestna godba Kamnik, Pihalna godba Moravče, Veterani Mengeške godbe in Godba Lukovica. Godbe z domžalsko-kamniškega območja so obiskovalci lahko najprej spremljali, ko so korakale mimo živahnega sejemskega dogajanja, raznovrstnih stojnic in se zbrale na prireditvenem dogajanju v šotoru na športnem igrišču. V sproščenem vzdušju, saj tokrat festival ni bil tekmovalnega značaja, se je vsaka godba predstavila s tremi koračnicami po njihovem izboru. Po koncu prvega dela programa so posebno točko pripravili člani Godbe Lukovica. Pred šotorom so izvedli del svojega šov programa. Kot je v običaju na tovrstnih srečanjih, so za zaključek vsi zbrani glasbeniki združili moči in še skupaj zaigrali nekaj skladb. Druženje v tako številni zasedbi, z vsemi godbami našega območja, poteka enkrat letno in zato je bil festival seveda tudi priložnost za srečanje, klepet in izmenjavo mnenj s kolegi godbeniki. Leon Andrejka 16 INTERVJU Rokovnjač Intervju: Matjaž Markovšek Pomagati drugemu v nesreči je posebno zadovoljstvo Oktober je mesec požarne varnosti. O tem in o še nekaterih drugih gasilskih temah smo se pogovarjali z Matjažem Markovškom iz Spodnjih Lok. Gasilec je že od leta 1974, ko se je včlanil v PGD Blagovica. Vse od takrat do danes je gasilstvu namenil velik del svojega življenja. Bil je predsednik PGD Blagovica, Gasilske zveze Lukovica, trenutno pa zaseda mesto predsednika regije Ljubljana III in je član Upravnega odbora GZ Slovenije. Čemu je namenjen letošnji oktober, mesec požarne varnosti? Letošnje geslo je: Po potresu lahko tudi zagori. V ta namen skušamo ljudi vzpodbuditi k razmišljanju, da so tudi v takšnih primerih pozorni na ukrepe, ki bi jih morali izvajati ob potresu in se pravilno odzvati, če bi zagorelo. Kaj so bistvene stvari, ki jih morajo ljudje storiti, če pride ob potresu do požara? Kakšni so vaši poudarki? Težko je reči, kako se človek ob takšnih situacijah odzove, saj takrat vlada vsesplošna panika. Potrebno je pomisliti, da bo verjetno uhajal plin, da je nevarnost električnega udara, da so lahko tudi druge stvari, ki lahko povzročijo požar. Odvisno je tudi od letnega časa. V kurilni sezoni lahko pride do požara zaradi kurjenja. Sploh v zadnjem času, ko se ljudje vračajo h kurjavi na trda goriva. Kaj konkretno v mesecu požarne varnosti izvajate na območju Ljubljana III in Občine Lukovica? Mesec požarne varnosti vodi Uprava za zaščito in reševanje, preko Gasilske zveze Slovenije, regije Ljubljana III, gasilskih zvez in vseh prostovoljnih gasilskih društev, ki so največji nosilci teh tem. Poskušamo, da bi v tem obdobju društva v svoje delo aktivno vključila razne akcije: dan odprtih vrat, pregled in prikaz gasilnikov, osveščanje krajanov, obisk šol in vrtcev, evakuacijske vaje itd. O vsakoletnih temah poskušamo osveščati predvsem otroke. Preko gasilske zveze, uprave za zaščito in reševanje ter medijev poskušamo obveščati ljudi o tematiki ob mesecu požarne varnosti. Gre predvsem za preventivo. Delujete kot predsednik območja Ljubljana III. Za kakšno območje gre in kakšno je vaše delo? Prostovoljna gasilska društva se predvsem na območju občin združujejo v gasilske zveze, gasilske zveze pa se preko regijskih svetov povezu- jejo v Gasilsko zvezo Slovenije. Ker trenutno na ravni države še ni pokrajinske organiziranosti, je regijski svet še neformalna ureditev. Trenutno predsedujem regijskemu svetu, kar pomeni predvsem organizacijske naloge. Vzporedno pa je poveljnik regijskega sveta regije Ljubljana III zadolžen predvsem za operativno delo gasilcev, operativno usposabljanje, vodenje intervencij, analize in tako naprej. Mi se povezujemo v Gasilsko zvezo Slovenije (GZS), tam sem kot regijski predstavnik član upravnega odbora. Vso to problematiko in delo prenašamo navzgor na GZS in navzdol do gasilskih zvez kot nek povezovalni člen. Sama regija je zadolžena za izvajanje izobraževanja, za katerega jo pooblasti GZS, organizira razne tečaje, seminarje, deluje tudi na preventivnem delu. Poveljstvo je zadolženo predvsem za vodenje večjih intervencij, kadar je potreben višji nivo, na koncu pa tudi za analiziranje intervencij, ki so bile opravljene. Kakšno območje obsega regija Ljubljana III? Območje obsega devet občin: Kamnik, Domžale, Mengeš, Komenda, Trzin, ki sicer spada pod Gasilsko zvezo Domžale, Moravče, Lukovica, Litija in Šmartno pri Litiji. Dejali ste, da ste kot predsednik regije zadolženi predvsem za organizacijo. Kaj to pomeni konkretno in čemu v zadnjem času posvečate največ pozornosti? Organiziramo sestanke, kjer predstavniki ga- silskih zvez predstavijo svojo problematiko, ki izhaja s terena. Največ dela opravijo tri regijske komisije: za delo z mladimi, s članicami in veterani. Te so največji nosilci vseh dejavnosti, ki se opravljajo na organizacijskem regijskem nivoju. Ne delamo nič drugega kot tisto, kar se kot neko skupno točke dogovorijo gasilske zveze na nivoju regije Ljubljana III. Na organizacijskem področju ni posebnih zadolžitev, ker so gasilske zveze samostojne. Zato pa jih je več na operativnem področju, kjer je pomembno izobraževanje. Preko regijskih svetov se izvajajo razna tekmovanja, srečanja veteranov, članic in predvsem mladine. Mladinska dejavnost je zelo aktivna na nivoju regije Ljubljana III, kar se odraža tudi v državnem merilu in predvsem na tekmovalnem področju. Če se dotakneva gasilstva nasploh v tem trenutku, kaj bi bili glavni poudarki? Omenili ste že dejavnost mladine. Na katerem področju je gasilstvo na Slovenskem še močno? Gasilstvo v Sloveniji ima v primerjavi z ostalimi državami svojo specifiko - prostovoljstvo, pripravljenost do prostovoljnega gasilstva. Tega v drugih državah ni v takšni meri, vse bazira bolj na profesionalizmu. Tudi pri nas imamo profesi-onalizem, ki se v zadnjem času zelo razvija, ampak večina dejavnosti se opravi na prostovoljni bazi. To je ena izmed specifik, ki jih ima nedvomno slovensko gasilstvo v 140-letni tradiciji. So- oktober 2012 INTERVJU 17 delovanje med poklicnim in prostovoljnim gasilstvom je izredno dobro in ni nekega rivalstva, nasprotovanja. Vsi se zavedamo, da lahko samo skupaj nekaj postorimo in rešimo. Dejstvo je, da so poklicni gasilci bolje opremljeni, se hitro odzovejo, ker so na poklicni dolžnosti. V primeru, ko je potrebno večje število operativnih gasilcev, pa so prostovoljne baze nedvomno edina sila, ki pridejo na pomoč. Seveda so gasilske enote v PGD ravno tako usposobljene samostojno opravljati vse vrste intervencij. Letos je bilo tudi kar nekaj obmejnih primerov in se je izkazalo, da meja ni ovira in ni bilo nobenih težav, ko so bile intervencije na sami meji. Kaj pa pomanjkljivosti? Kje bi se dalo še kaj izboljšati? Denarja vedno primanjkuje. Tudi to se z dobro voljo, željo in pametnim dogovorom da rešiti. Večje težave nastajajo zaradi splošne gospodarske situacije. Gasilstvo v industriji je v izrednem zatonu. Gasilci opažamo tudi težave, ki se pojavljajo z razpadom večjih podjetij in z nastankom velikega števila manjših podjetij na neki lokaciji. Tam nastajajo tehnične težave, kdo je odgovoren za požarno varnost kot lastnik podjetja, obrata ali stanovanja. To sicer ni direktno gasilska problematika. S tem se mora spoprijeti država in zadevo rešiti. Težava je tudi pri delodajalcih, kadar je potreben odhod na intervencije. Nekateri to sprejemajo kot ne bodi si ga treba. Do neke mere moramo razumeti delodajalca. Tu je največja vloga države, da na primeren način uredi status prostovoljnega gasilca, predvsem kadar zaradi poziva na intervencijo izostane z dela. Na splošno mislim, da je bil v zadnjem času v Sloveniji in v naši občini storjen velik napredek, tako po opremljenosti, predvsem pa v usposobljenosti. Sama oprema brez strokovnega znanja nima velikega pomena. Morata iti ena z drugim in šele takrat je izpolnjen pogoj, da je intervencija uspešna. Omenili ste našo občino. Vi sicer nimate direktne vloge v Gasilski zvezi Lukovica. Zagotovo pa kot predsednik regije Ljubljana III lahko ocenite stanje v Lukovici v primerjavi z drugimi naselji. Je opremljenost dobra, so gasilci izobraženi in izurjeni? Opremljenost je dobra. Ko smo ustanavljali Gasilsko zvezo Občine Lukovica, je bilo stanje drugačno. V zadnjem obdobju se je zadeva popravila. Opremljenost gre, predvsem s podporo župana, občinskega sveta in s pametno politiko vodstva Gasilske zveze Lukovica, v pravo smer. V primerjavi z drugimi društvi mislim, da po opremljenosti in znanju popolnoma nič ne zaostajamo. To so nenazadnje dokazali sami operativci, ki se vključujejo v vse intervencije na našem območju. Izobraževanje je potrebno vsak dan. Zavedati se je potrebno, da vsak tečaj ali izpit, ki ga opravimo, ni končna zadeva. Tehnologija je v strašanskem razmahu in če se tega ne zavedamo, lahko hitro nastopijo težave. Omenili ste izboljšanje opreme. V zadnjem času je opaziti, da so se vsa gasilska društva od Prevoj do Trojan precej posodobila. Praktično vsa društva so dobila nova vozila. Omenili ste dobro sodelovanje z občino. Je to sodelovanje obrodilo sadove, so v Gasilski zvezi Lukovica in v društvih zadovoljni s tem? Ocenjujem, da smo lahko zadovoljni. Vedno pa so potrebe večje. Vodstvo se trudi in tudi gasilci razumejo, da ni možno dobiti vse na enkrat. Nakup avtomobila ni enostaven projekt in se ga ne da izpeljati kar čez noč. Vsem, ki vidijo nakup avtomobila le kot nek nov avto, moramo povedati, da za tem stoji še marsikaj drugega. Tu je še druga oprema, ki se je na zunaj ne vidi. Tak projekt spodbudi operativno jedro k boljšemu delu, novemu razmišljanju, učenju. Tudi po tej strani je to pozitivna zadeva. Danes je razvoj pripeljal k drugačni strukturi požarov in različnim vrstam intervencij kot včasih. Veliko je umetnih materialov, ki ob gorenju sproščajo veliko strupenih plinov. Za vse te pa je potrebno imeti primerno opremo. A v prvi vrsti moramo skrbeti za svojo varnost. Brezglavo reševanje pomeni, da lahko rešujemo dva. Varnost je ob intervenciji absolutno na prvem mestu. Za vsem skupaj pa stoji zakonodaja, razne inšpekcijske službe, zdravniški pregledi. Veliko stvari je potrebno postoriti ter jih morajo imeti vodstvo in poveljujoči v vidu, kar pa se na prvi pogled ne vidi. Ves čas govoriva o gasilstvu v Sloveniji in v naši občini. Kako pa je z vami osebno? Koliko časa ste že gasilec? Že leta 1974 sem se kot pionir vpisal v društvo v Blagovici in še danes sem član društva. Ves čas sem aktivno sodeloval, se izobraževal na tem področju in opravil razne tečaje. Leta 1992 sem bil predsednik društva. Nato smo po razpadu bivše Gasilske zveze Domžale ustanovili Gasilsko zvezo Lukovica. Takrat sem bil izvoljen za predsednika te zveze. Funkcijo sem opravljal dva mandata in bil nato izvoljen za predsednika regije Ljubljana III. Obenem sem član upravnega odbora GZS in član štaba operative GZS. Biti predsednik tako velikega območja je zagotovo veliko priznanje. V čast in veliko odgovornost mi je, da sem izvoljen na to mesto in da lahko prenašam izkušnje ter mišljenja na višji nivo in obratno ter da lahko sodelujem pri vseh odločitvah in sprejemanju pomembnejših dokumentov, ki vplivajo na delovanje gasilstva v celotni Sloveniji. Zakaj ste postali gasilec in kaj vas pri tem drži toliko časa? Težko vprašanje. V Zakonu o društvih piše, da se v društvo včlanjamo za zagotavljanje svojih potreb. V gasilski dejavnosti temu težko rečemo tako. Nisem član operativne enote zato, ker bi imel posebno veselje gasiti. Gašenje že, ampak ne iz lastnih potreb. Mislim, da sem bil že vzgojen tako, da je potrebno pomagati drugemu v nesreči. Predvsem če je to sokrajan, sosed. To je neko posebno zadovoljstvo. Tudi stari oče in oče sta bila gasilca, vsa družina. Ne gre samo za operativno delo, ki je primarna dejavnost, ampak so tu tudi druge dejavnosti. Vsako društvo ima neko posebno težo v kraju. Vse izkušnje in vse znanje, ki ga pridobim tukaj, se lahko uporabijo v zasebnem življenju. Opravljen tečaj prve pomoči kot bolničar mi lahko koristi ne samo na intervencijah, ampak v vsakodnevnem življenju. Zakaj sem gasilec? Lepo je, in imeti ta občutek, da nekomu lahko pomagaš. Imate za konec še kakšno sporočilo ali nasvet glede meseca požarne varnosti ali gasilstva nasploh? Ker je že mesec požarne varnosti, mogoče to, da imejmo vsi v mislih preventivo, ki je najbolj pomembna, najcenejša in učinkovita. Kljub vsemu, kar sem prej omenjal, je preventiva tista, ki lahko največ postori pri preprečitvi nekega dogodka. Naj si bo to požar ali katerokoli druga nesreča. Ko pride do nekega dogodka, še tako opremljen, sposoben gasilec ali drugi reševalec ne morejo preprečiti škode, ki je že nastala. Lahko jo samo omejimo. Izobraževanja, ki jih izvajamo tako gasilci kot druge organizacije, so zelo dobrodošla. Preko množičnosti v društvih skušamo s preventivno dejavnostjo izobraževati čim širšo populacijo. Preventiva je torej tista, ki lahko največ stori vsakemu posebej. Leon Andrejka 18 KULTURA, MLADINA IN ŠOLSTVO Rokovnjač Razstava Trgovina nekdaj Verjetno jih ni prav veliko iz mlajše generacije, ki bi se še spomnili, kakšna je bila trgovina nekoč, v času njihovih očetov, mater, starih staršev. V pomoč nam bo razstava, ki so jo pripravili na Domačiji Rus z naslovom Trgovina nekdaj in s katero so želeli prikazati ne samo delo kumi-ja - star izraz za trgovca, ampak tudi slovenske blagovne znamke. Nekatere od njih poslujejo še danes z istim ali malce drugačnim imenom. Z veliko željo spraviti pod eno streho vse slo- venske blagovne znamke, čeprav se bo tista streha imenovala muzej. Svoje bogato znanje in poznavanje zgodovine trgovine, običajno z mešanim blagom, nam je tokrat podal Miro Slana iz Fabjanijeve muzejske trgovine iz Lokev na Krasu. Mnogi nismo vedeli, da je kar nekaj velikih proizvajalcev oziroma dobaviteljev povezanih z našimi kraji, zato smo bili presenečeni, ko smo izvedeli, da je bila žena lastnika Šumija z Golčaja nad Blagovico, da so prvi zametki Cockte nastali v Mengšu in kako je nastal današnji Helios. Tako smo se preko spoznavanja posameznih proizvajalcev seznanili tudi z oblikovnim oziroma dizajnerskimi prijemi, ki običajno prodajajo blago. Ob tem seveda nismo mogli mimo stola Rex, ki ga je oblikovalec in izumitelj Niko Kralj izdelal 1953. leta. Sem spadajo še telefoni in znana televizija Pika kranjske Iskre. Svoje bogate izkušnje na področju medičarstva in svečarstva nam je tokrat na res pravi trgovski način z obilno mero humorja in strokovnosti predstavil in kasneje tudi prodal Hrabro Perger iz Hiše mojstrovin Perger 1757. Pri ogledu trgovinice Domačije Rus smo spoznavali način prodaje in predstavitve blaga v trgovinah v časih med prvo in drugo svetovno vojno in si za spomin izdelali tudi škrnicelj - papirnato vrečko, namesto danes tako popularnih polivinilastih vrečk. Še nekdo se nam je predstavil na tokratni razstavi in to rokodelci Moravške doline, ki so med svoje vrste sprejeli tudi člane iz drugih krajev, vendar z zanimivimi poklici, v želji ohraniti našo rokodelsko in drugo spretnost in jo pokazati mladim, saj so se številne ročne spretnosti razvile iz potreb v vsakdanjem življenju. Drago Juteršek Trio Rokovnjači in Ljudski pevci Blagovica na Moravškem koncertu Že sedem let zapored Društvo krajanov Limbarska gora na začetku jeseni pripravlja koncertno prireditev Slovo poletju z glasbo, ki je zelo priljubljena tudi med prebivalci Črnega grabna, saj jo vsako leto množično obiščejo. Prva leta je bila na Limbarski gori, kasneje pa so jo prestavili v Kulturni dom Moravče. Letos se je v dve uri trajajoči prireditvi za vsakogar kaj našlo. Že tretje leto zapored so Ljudski pevci iz Blagovice, skupaj z mladim dekletom Johanco, odkrili delček pozabljene preteklosti. Johanca je letos obudila spomin na sejme, ki so bili nekoč najpomembnejša oblika trženja. Njeno zanimivo in malo šaljivo pripovedovanje v narečju so pevci z ljudskim petjem premišljeno izbranih pesmi odlično dopolnili, kajti petje je bilo nekdaj vedno prisotno pri vseh opravilih, običajih in šegah. . Namen prireditve pa je tudi, poleg uveljavlje- nih glasbenikov, dati priložnost mladim iz obeh sosednjih dolin, ki šele vstopajo v svet glasbe. Letos so se med drugimi predstavili brata Damjan in Tomaž Pevc iz Spodnjih Kosez ter Matic Oražem iz Trnovč, ki so si nadeli ime Trio Rokovnjači. Komaj so dobro začeli igrati skupaj, že jim je kot z neba padla prva priložnost, ki so jo z veseljem zagrabili. Seveda so jo vzeli zelo resno, ogromno vadili in izplačalo se je. Želimo jim čim bolj uspešno glasbeno prihodnost! Francka Toman Trio Rokovnjači Obisk sadovnjaka Musica Creativa Zveza slovenskih godb je v Kopru med 18. in 26. avgustom pripravila 32. tabor z naslovom Musica Creativa. Prenovljeni tabor je v prvi vrsti namenjen godbenikom in godbenicam, starim od 10 do 27 let. Tako kot lansko leto je tudi tokrat na njem sodeloval obetavni mladi tubist Urh Štempihar Jazbec iz Vrhovelj. Kot je dejal, gre zahvala za udeležbo Godbi Lukovica, ki je sofinancirala prijavnino in s tem pokazala podporo za izobraževanje mladih glasbenikov v občini. Na taboru se je izpopolnjevalo kar 120 instru-mentalistov, ki so bili zaradi učinkovitejšega dela in prilagoditve zahtevnosti programa razdeljeni v dva orkestra. Otroškega, v katerem so bili udeleženci stari od 10 do 15 let, je vodil slovenski trobentač in dirigent Miro Saje, mladinskega z udeleženci, starimi od 15 do 27 let, pa je vodil nizozemski klarinetist in dirigent Jan Cober. Udeleženci so s pomočjo mentorjev ves teden vadili v glasbeni šoli in godbenem domu v Kopru. Urh Štempihar Jazbec je imel skupaj s kolegi tubisti, baritonisti in pozavnisti vaje z Josipom Kapovičem. Ob koncu tabora so pridobljeno znanje predstavili tudi občinstvu z izvedbo dveh koncertov. Najprej 24. avgusta v Slovenski filharmoniji in nato za zaključek 26. avgusta v koprski Taverni. Leon Andrejka V sredo, 26. oktobra, smo 3. razredi obiskali sadovnjak na Brdu. Pod vodstvom gospoda Romana smo si ogledali sadna drevesa, predvsem jablane in plodove ter se pogovorili o vrstah jabolk, ki se razlikujejo po okusu, času zorenja in zaužitja, barvi, velikosti, uporabnosti ... Pozdravili smo tudi obiralce in se posladkali s svežimi jabolki sorte elstar. Izvedeli smo tudi, katere živali in živalice so v sadovnjaku dobrodošle in katere ne ter zakaj je tako. Zanimivo se nam je zdelo, na kakšen način sadjarji živali vabijo ali odganjajo. Delo v razredu smo nadaljevali s pogovorom o jedeh in pijačah, ki jih lahko pripravimo iz jabolk. Prebrali smo tudi pravljico o razvajeni jablani. Pregledali smo recepte za jedi z jabolki, ki so jih učenci prinesli s seboj. Pripovedovali so tudi o svojih izkušnjah pri pripravi jabolčnih jedi in pijač. Hvala za povabilo v sadovnjak, še pridemo! TiNA Uštar oktober 2012 KULTURA, MLADINA IN ŠOLSTVO 19 Naša sokrajana razstavljala v Pliberku Ljubitelji društva Skrinjca smo se zbrali na Domačiji Rus, da se udeležimo odprtja razstave Mete in Janeza Jarca v Pliberku. Že na avtobusu je bilo čutiti pripadnost kulturi in ponos, da lahko s svojo udeležbo prispevamo k vrednosti te čudovite razstave. Bogastvo razstave Janeza Jarca se je čutila v bogato dovršeni obliki in lesni strukturi njegovih del. Poseben vtis so naredile na nas izglajene oblike in podobe slovenskih žuljev. Podoba bika je bila, kot bi oživel v lesu, poleg njega pa ponosni gospodar ... Prevzeli so še izdelki iz gline, še posebej jaslice, saj se njihov čas že bliža. Metine slike dreves so spremljale očetove skulpture. Slike govorijo same zase, je pripomnila, in nas povabila v občutek nastanka teh s svojo meditacijo. Dobila sem občutek povezave z drevesi, posebej pripadnost brezi in njena slika mi je ta občutek potrdila. Zaključna misel udeležencev odprtja je bila, da nam vsem manjkajo korenine, bodisi z zemljo, drevesi ali pa s svojimi predniki ... ZAPiSALA CERAR K. Vabilo na razstavo menačenkova domačija v domžalah Odprto v času odprtja razstave: vsak delavnik od 10. do 11. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 11. ure (za najavljene skupine po dogovoru). Torek, 6. november 2012, ob 19. uri META JARC: V poslanstvu dreves Po starem verovanju mnogih ljudstev v drevesu, ki ima dušo, ki je dobro in ki je lepo, prebiva dobri duh. Umetnica bo predstavila svojo zadnjo serijo slik dreves, ki jih obravnava antropomorfno, jim podaja človeške značajske lastnosti. Odprto do 30.11. / vstop prost Sreda, 14. november 2012, ob 19. uri Sredin večer: IRENA CERAR: Čudežnost dreves v ljudskih pripovedih Pripovedovalka Irena Cerar, avtorica dveh priljubljenih družinskih izletniških vodnikov Pravljične poti Slovenije (2004) in Pravljične poti v zgodovino (2009), nas bo popeljala v svet pripovedk o drevesih in njihovih čudežnih lastnostih. 60 min / vstop prost Slomškovo bralno priznanje Le malce za prvim srečanjem bralcev Slomškovega bralnega kluba, ki so se tokrat pogovarjali o vsebini knjige avtorja Johna Steinbecka Vzhodno od raja so imeli prvo uvodno srečanje tudi bralci Slomškovega bralnega priznanja, ki na Brdu uspešno deluje že deveto leto. Tokrat so bile vajeti v rokah mlajše generacije animatorjev, ki počasi prevzemajo delo starejših. Za uvod smo zapeli himno SBP in tokrat sta nas na kitari in z glasom spremljali kar bralki SBP. Kako animirati mlade bralce in starše in kako jim podati veselje do branja, nam je najprej podal domači župnik Andrej Svete, nato pa na zanimiv, malce šaljiv način še Ana Meden in Toni Praznik. Novi prijemi prihajajo z novimi šefi, a važno je, da smo vsi dojeli bistvo, ki sta nam ga hotela sporočiti. Milena Burja nam je predstavila zanimivo zgodbo Antona Martina Slomška Janezek in vrtnar, ki ima zanimiv zaključek, iz katerega se veliko naučimo, saj pravi, da marljivost tudi slabo glavo izboljša. Sledila je še predstavitev knjižnice SBP in še prevzem prvih knjig za prvo bralno obdobje. Animatorji z veseljem upajo, da se njihovi prijetni družbi ob zanimivih knjigah pridružijo tudi novi bralci, kajti v knjigah najdemo veliko zanimivega in delček tega ob branju ostane tudi v našem spominu, če je le vsebina primerna. V knjigarni SBP najdemo mnogo knjig s primerno vsebino za vse razredne stopnje, zato se pridružite SBP za najmlajše ali Slomškovemu bralnemu klubu za odrasle, kajti še vedno so aktualne Slomškove besede mladim in odraslim, ki jih vabi k branju z besedami: »Le kaj pametnega si izvolite v branje, da ne boste časa in denar- jev izgubljali, si pošteno srce in pamet kalili. Berite in kar ste brali, dobro preudarite!«. Drago Jutersek Prenova in povečanje računalniške učilnice na OŠ Janka Kersnika Brdo Novo šolsko leto je že v polnem teku. Učenci že mesec in pol pridno nabirajo znanje v osnovnošolskih klopeh. Stiska s prostori na naši šoli je vsako leto večja. Zato iščemo vsemogoče poti, da bi na šoli pridobili kar največ uporabnega prostora za izvajanje učnega procesa. Trudimo se, da bi delno neizkoriščene prostore najbolje pripravili za izvajanje različnih dejavnosti. Tako so na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo v avgustu in septembru potekala obnovitvena dela, ki so bila usmerjena k reševanju prostorske problematike ter pridobivanju prenovljenih in modernih prostorov za delo učencev in učiteljev. Prav gotovo med večja obnovitvena dela sodita prenova in povečanje računalniške učilnice in učilnice »čakalnice«, ki je bila prej ločen del tega novega prostora. Dela so potekala tako, da smo najprej porušili steno in na podlagi statičnega izračuna izdelali nosilne stropne vezi. Nato smo napeljali električno in računalniško instalacijo. Položili smo novo talno oblogo in učilnico prepleskali. Računalniško učilnico smo opremili tudi z novimi računalniškimi mizami in ergonomskimi stoli, ki uporabnikom ponujajo zdravo in prijazno delovno okolje . S to prenovo smo pridobili tudi prostor, ki ga sedaj uporablja vodstvo šole oziroma pomočnica ravnateljice. Prav tako sta se ob tem iz kletnih prostorov v prvo nadstropje preselili tudi pisarni računovodje in knjigovodje. Uprava šole je s tem v celoti umeščena v prostore na zgornjem hodniku, kar omogoča nemoten pretok informacij in dobro sodelovanje. Obenem smo pridobili tudi manjše prostore v spodnji etaži, kjer lažje opravljajo svoje delo učitelji dodatne strokovne pomoči. Sredstva smo pridobili iz občinskega proračuna za vzdrževanje šole. Vodenje projekta in dela je prevzela šola. Nove pridobitve smo zelo veseli in vidimo, da se tako učenci kot tudi učitelji v prenovljeni računalniški učilnici dobro počutijo. Zahvaljujemo se Občini Lukovica za razumevanje in finančno podporo. KoLEKTiv OŠ Janka KERSNiKA Brdo z RAVNATELJico dr. Anjo poDLEsNiK FETiH 20 MLADINA, ŠOLSTVO Rokovnjač Družinska ura AMZS AMD Lukovica je prvo soboto v oktobru na parkirišču Vrtca Medo v Šentvidu v sodelovanju z Avto-moto zvezo Slovenije (AMZS) in v dogovoru z vodstvom vrtca organiziralo družinsko uro, ki obiskovalcem nudi zanimive in predvsem praktično uporabne nasvete za varnejšo, udobnejšo in ekološko prijaznejšo vožnjo. Predvsem pa je Družinska ura AMZS projekt preventivnih aktivnosti za večjo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Otrokom do treh let so bili na voljo poganjavč-ki, starši, otroci in drugi obiskovalci pa so svoje spretnosti vožnje z motorjem lahko preizkusili na posebnem simulatorju za motor. Naprava nazorno pokaže »vozniku« motorja, kako hitro lahko pride do prometne nesreče, če hitrosti vožnje ne prilagodi razmeram na cesti in ne upošteva ravnanj ostalih udeležencev v prometu. Predstavili smo tudi otroške sedeže in prikazali pravilno pripenjanje otrok. V času prireditve je veliko najmlajših pobarvalo svojo slikanico z motivi pravilnega ravnanja v prometu in jo odneslo s seboj domov. Pripravili smo letak, ki vsebuje napotke staršem, kako naj skrbijo za varnost otrok, ko se s kolesom, rolerji ali peš odpravijo na površino, namenjeno prometu, hkrati pa opozarja starše, kako pomembno je njihovo ravnanje, ko so v spremstvu otrok udeleženci v prometu. Starši se moramo zavedati, da nas otroci opazujejo in da smo jim največji vzorniki. Zato je še kako pomembno, da si v avtu takoj pripnemo varnostni pas, da pravilno prečkamo cesto in tudi sicer upoštevamo prometna pravila. Dogajanje na družinski uri sta si z zanimanjem ogledala tudi župan naše občine in ravnateljica Osnovne šole Janko Kersnik Brdo. Oba sta se strinjala, da bi se bilo koristno pogovoriti o obli- Šotor AMZS Ker je družinska ura potekala sočasno s praznovanjem 10. rojstnega dne Vrtca Medo, so bile tokratne vsebine prilagojene našim otrokom. Na posebnem poligonu so se najmlajši lahko preizkusili v vožnji z avtomobili, primernimi za otroke od 3 do 6 let, in trial motorji za otroke stare od 6-10 let (trial motor je dobra osnova za pridobivanje ravnotežja, saj motor nima sedeža). Po uspešno opravljeni vožnji na poligonu je vsak otrok prejel potrdilo v obliki prvega »vozniškega izpita«. Zanimanje za oba preizkusa je bilo zelo veliko, saj je 67 otrok domov odšlo vsaj z enim vozniškim izpitom, nekateri pa so bili dovolj pogumni, da so opravili tudi zahtevno vožnjo s trial motorjem; teh je bilo 26. Trial motorji za otroke stare od 6 do 10 let kah sodelovanja z AMD Lukovica, predvsem na področju prometne vzgoje in zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. Ob koncu prireditve je Manuela izžrebala tri nagrajence, ki so izpolnili anketni list. V AMD Lukovica upamo, da bo vsem otrokom, ki so opravili preizkus vožnje ali kako drugače sodelovali, prireditev še dolgo ostala v spominu. Njihove starše in ostale pa vabimo, da se včlanijo v naše društvo. Več o članstvu in članskih ugodnostih si lahko preberete na spletni strani AMZS (www.amzs.si). AMD LuKOViCA, Tomaž Andrejka Tudi malčki za volanom Sredi septembra je Športno društvo Zlato Polje namenilo dan učnih uric za tamkajšnjo mladino. Kot prejšnja leta se je tudi tokrat povabilu z veseljem odzvala Policijska postaja (PP) Domžale. Na izobraževalnem popoldnevu sta sodelovala vodja policijskega okoliša Lukovica Moravče Branko Černoša in policistka Martina Potrč. V svojem programu sta prisotne seznanila z njihovem delom, prikazala sta službeno opremo in pripomočke, ki jih uporabljata pri vsakodnevnem opravilu delovnih nalog. Mladim sta podarila tudi zloženke, brošure in priložnostne priveske. V drugem delu učnega popoldneva je sodeloval JUMICAR - Zmago Berlec s sinom Darilo AMD Lukovica malčkom iz Vrtca Medo Podpredsednik AMD Lukovica Marjan Kveder, je v ponedeljek, 8. oktobra 2012, vsem 274 varovancem Vrtca Medo v Šentvidu čestital ob 10. AMD Lukovica si v okviru AMZS tudi s takšnimi akcijami prizadeva za nadaljevanje trenda zmanjševanja števila mrtvih in težko poškodovanih udeležencev v prometu v naši državi. Ko govorimo o otrocih, ki so sopotniki v vozilu, je zelo pomembna pravilna uporaba varnostnega pasu in kakovostnih otroških sedežev. AMZS v sodelovanju z nekaterimi evropskimi avtomo-bilističnimi klubi redno izvaja testiranje otroških sedežev. Rezultati testov so objavljeni v Motore-viji, ki jo člani AMD Lukovica vsak mesec dobijo na dom brezplačno, in na spletni strani www. motorevija.si. AMD Lukovica, Tomaž Andrejka časno opazijo. Še posebno v turobnih jesenskih pokažejo pravilno ravnanje v prometu. Maticem s Prevoj pri Lukovici. Po končanem teoretičnem delu sta mlade popeljala na poligon z avtomobilčki. Mlade sta poučevala o znanju za volanom, poznavanju cestnih znakov in prometnih predpisov, skratka o pravilni vožnji. Mladi vozniki so ob koncu prejeli tudi spričevala o uspešno opravljeni vožnji, ki jih je podaril JUMICAR. ŠD se zahvaljuje PP Domžale in njenima predstavnikoma za izčrpno in strokovno izvedbo strokovnega programa ter Zmagu in Maticu Berlecu za zavzeto in izčrpno opravljeno delo, ki sta ga opravila brezplačno. Tone HabjanC rojstnem dnevu vrtca in jim izročil darilca z voščenkami, pobarvanko in odsevnim trakom. S tem želi AMD Lukovica naše malčke že v zgodnji mladosti ozaveščati in opozarjati na varno obnašanje v prometu. Pomembno je, da kot pešci poskrbimo, da nas ostali udeleženci pravo- in zimskih dneh je nujna uporaba odsevnikov, zato bo odsevni trak še kako dobrodošel na poti v vrtec ali na večernem sprehodu. Motivi na po-barvanki vsebujejo vzgojne elemente, ki otroku KLEMEN GERČAR, DRŽAVNI PRVAK, Z REPREZENTANCO DRUGI V EVROPI Ena najboljših, če že ne najboljša sezona doslej Lukoviški motokrosist Klemen Gerčar nadaljuje z odličnimi nastopi v letu 2012. Po premierni zmagi na tekmi za svetovno prvenstvo v razredu mx3 in četrtem mestu v skupni razvrstitvi sezone, je v začetku oktobra uvrstitev v finale svetovnega pokala narodov nadgradil s srebrom na evropski različici tega reprezentančnega tekmovanja, vse skupaj pa je začinil še s četrtim naslovom slovenskega državnega prvaka. »Po dveh letih slabših rezultatov sem spoznal, da nekaj ni v redu, da bo potrebno nekaj spremeniti,« se je ozrl nazaj Gerčar, ki je pred sezono zamenjal slovensko in mednarodno ekipo ter tudi znamko in moč motorja. »To se je izkazalo za dobro potezo,« je nadaljeval in priznal, da v svetovnem prvenstvu v razredu mx3 ni pričakoval tako dobrih rezultatov. »Toda iz dirke v dirko sem se naučil nekaj novega, vedno bolje sem se ujel z motorjem. Tudi glede ekipe sem zelo zadovoljen; če ne drugega o vsem skupaj največ povejo rezultati. Dejstvo je, da je z mano ena najbolj uspešnih, če že ne najuspešnejša sezona,« je povedal 21-letni motokrosist, ki je le nekaj dni pred izidom tokratnega Rokovnjača skupaj s sotekmovalcema Matevžem Irtom in Timom Gajserjem spisal novo pomembno poglavje slovenske zgodovine tega športa. Še pred uspehom v Ukrajini so skupaj - po devetih letih odsotnosti - Slovenijo spet pripeljali v finale svetovnega pokala narodov; na koncu so bili šestnajsti. »Tekma je bila težka, po pravici povedano nismo pričakovali tako dobrega rezultata. Tudi na evropsko prvenstvo odhajamo dobro razpoloženi, nenazadnje smo bili lani četrti,« je le nekaj ur pred odhodom na vzhod Evrope povedal Gerčar. Njegova smela napoved se je izkazala za pravilno: Slovenija je bila na koncu druga, kar je njen doslej največji uspeh! »Poudariti je treba, da smo se borili celo za zmago in to z Italijani, ki v ta šport vlagajo daleč največ denarja,« je uspeh takoj po koncu tekme pokomentiral slovenski selektor Sašo Kragelj. želja za leto 2013 je priti na sam vrh Gerčar seveda upa, da mu bo šlo tako dobro tudi v prihodnje. »Toda nikdar se ne ve. Še predobro se spomnim, kakšne težave sem imel v zadnjih dveh letih,« je povedal najboljši slovenski motokrosist, ki se bo po nekaj dneh - morda tednu ali dveh - počitka že začel kondicijsko pripravljati na sezono z letnico 2013. Ekipe ne bo menjal, bo pa poskušal še izboljšati uvrstitev s svetovnega prvenstva. »Ker sem imel že letos do zadnje dirke teoretične možnosti za skupno zmago, upam, da se bom tokrat spet boril za naslov najboljšega. Na domačih tleh pa ni dvoma - rad bi še petič postal državni prvak!« Luka Maselj, Foto: Peter Vasle Obnovili smo igrišče Že skoraj deset let je minilo, ko so bili tudi naši kraji udeleženi v velikih poplavah in deževnih neurjih. Takrat je tudi športno igrišče v Zlatem Polju utrpelo prve večje poškodbe, saj je na južnem delu voda dobesedno odtrgala del igrišča. Skupinska slika pred začetkom tekme Dokaj hitro smo opravili sanacijo poškodovanega dela. Namestili smo prek trideset hrastovih pilotov, globino izravnali z nasipom in armirano betonsko ploščo. Po nekaj letih, ko se je ta del posedel, so se pokazale asfaltne razpoke, ki smo jih vrsto let pred zimskem obdobju zalivali z asfaltno smolo. Želja po preplastitvi igrišča se nam je uresničila v letošnjem letu. Z občinsko pomočjo smo dočakali novo prevleko in dokončanje razsvetljave igrišča tudi z južne strani. Na novo smo zarisali vse označevalne črte, tako da je pogled na igrišče zares privlačen in popolen. Z otvoritveno nogometno tekmo med domačo ekipo in ekipo Občine Lukovica, ki so jo sestavljali delavci režijskega obrata, smo uradno začeli s športno rekreativnimi dejavnostmi na obnovljenem igrišču v Zlatem Polju. Povabilu na srečanje so se odzvali tudi predstavniki Občine Lukovica in si ogledali zanimivo nogometno tekmo, s katero so presenetili z odlično igro občinski varovanci. Oboji smo bili zadovoljni z neodločenim rezultatom 2:2. Družabni del smo nadaljevali v društvenem prostoru, ker nas je Tomaž Cerar je nadzoroval polaganje asfalta nagovoril župan Matej Kotnik. Poudaril je, da je vesel, da je društvo delavno in ustvarjalno, da smo dokončali dela, ki so bila že dolgo načrtovana. Prisluhnili smo tudi besedam podžupana Bojana Andrejke, Tomaža Cerarja, Janeza Pavliča in Mojce Cerar, ki je pohvalila delovanje zlatopoljskega društva. V prijetnem in sproščenem druženju smo ob prigrizku preživeli nekaj lepih trenutkov, kakršnih je v današnjem vsak-dnevnem življenju vse premalo. Ob koncu je predsednik športnega društva Viktor Pogačar izrazil zahvalo za udeležbo in dejal: "Vesel sem, da smo toliko naredili, upam pa, da drugo leto plan dela zaključimo z zamenjavo in obnovo zaščitne mreže okoli igrišča." Zahvalil se je vsem za pomoč, še zlasti Občini Lukovica, ki nas je finančno podprla, županu in Tomažu Ce-rarju ter ekipi Elektroinstalacije SKOČAJ d.o.o., ki so vestno in z vso odgovornostjo dokončali dela napeljave razsvetljave preostalega dela igrišča. TONE HABJANiČ Tokrat je za Roberta Kotnika štela le zmaga Robert Kotnik, eden najboljših tekačev-mara-toncev v državi, je dokazal, da je najhitrejši tudi v domačem okolju, saj je na edinem pravem dobro organiziranem polmaratonu na domačih tleh pokazal, da mu zlepa ni para. Na 1. teku Domžale tečejo je z odličnim rezultatom brez težav zmagal, konkurente pa pustil za sabo. Tek je bil 23. septembra, na lep sončen dopoldan, na 21-kilometrski polmaratonski progi po centru Domžal in njihovi okolici. Svojo vrhunsko tekaško pripravljenost bo Robert ponovno preizkusil 28. oktobra na Ljubljanskem maratonu (42 km), kjer bo v družbi elitnih tujih tekačev in najboljših slovenskih maratoncev poskušal podreti svoj osebni rekord v maratonu in se boril za mesto najboljšega Slovenca. Vesna čeh 22 SPORT Rokovnjač Jesenski turnir v znamenju Juventusa Tudi letošnjo jesen nam je uspelo na futsal turnir v organizaciji ŠD Lukovica privabiti nekaj zelo kakovostnih ekip, žal pa so manjkale le ekipe iz domačega Črnega grabna. Že v skupinskem delu smo lahko spremljali izenačene dvoboje enakovrednih ekip, tu mislim predvsem na dvoboje v skupini A, kjer je domača ekipa ŠD Lukovica v ponovitvi spomladanskega polfinala le morala priznati premoč ZZP avtopralnici S&S, ki se je kasneje v polfinalu pomerila proti ekipi ŠD Škafarji ter nato po izvajanju penalov zasluženo prišla vse do finala. Do finala so bili od nasprotnikov za razred boljši igralci Juventusa iz Hrastnika, ki so se s sproščeno, tehnično dovršeno igro zlahka uvrstili v finale. Pred finalom se je zdelo, da zmage na turnirju Juventusu ne more odvzeti nobena izmed polfinalnih ekip, a kaj kmalu bi se lahko zmotili. Mladi igralci ZZP avtopralnice S&S so prikazali najboljšo igro do sedaj in se enakovredno kosali vse do konca z bolj izkušenimi igralci iz Hrastnika, prav izkušnje pa so pripeljale Juventus do njihove prve zmage na turnirjih v organizaciji ŠD Lukovica. Zahvaljujemo se vsem ekipam za udeležbo na turnirju in ob tem vabimo še ostale ekipe, da se udeležijo spomladanskega turnirja, ki se bo prav tako odvijal v rojstnem kraju pisatelja Janka Kersnika, na Brdu pri Lukovici. ŠD Lukovica, Robert Pestotnik Konjeniški dan pri Bregar v Trnjavi Zaskrbljujočih obrazov so se v nedeljo zjutraj ozirali v nebo člani ŠKD Bregar in ugotavljali, ali jim bo uspelo izvesti tokratni konjeniški dan. Podobnih misli so bili tudi udeleženci, ki so se zaradi jutranjega slabega vremena odzvali v manjšem številu, a vendar zadostnem, da je bila tekma zanimiva, napeta in polna preobratov. Obenem je konjeniški dan dokaz, da znamo vaščani stopiti skupaj in narediti nekaj za promocijo kraja in društva. Z malce zamude se je tokrat začelo druženje ljubiteljev jezdenja na nedeljsko dopoldne, a ne zaman, saj se je sredi tekmovanja pokazalo sonce in že tako dobro pripravljeno tekmovanje naredilo še lepše. Začeli smo s prvim krogom, malce lažjimi preprekami in krajšo progo, se med pre-dahom pomudili pri ogledu iger za otroke in se nato osredotočili na drugi krog tekmovanja. Po koncu so sodniki in vodja tekmovanja vzeli v roke računalnik in začeli izračunavati, kdo je bil najhitrejši, kdo je zbral najmanj točk pri napakah in bil tokratni zmagovalec. Vmes so se seveda najbolj zabavali otroci s svojimi igrami in komaj čakali na svoj račun, ko bodo lahko sedli v sedlo in jezdili konje. Sledila je slovesna razglasitev rezultatov. Tretje mesto je pripadlo Urši Cerar na Žaku, drugo mesto Franci Lisjak na Mondu in prvo Damja- nu Horženu na Nikiti II. Pred častnim krogom so organizatorji tokrat podelili še nagrado Marjanu Primcu, ki je sicer odjezdil samo drugo težjo progo in dokazal, da konj, pa čeprav sposojen, v njegovih rokah pokaže vse, kar ima pokazati. Če so po končani tekmi na svoj račun prišli starejši tudi ob poslušanju pesmi štirih prikupnih deklet ansambla Skrivnost ter ogledu jezdenja osla, so najmlajši stali v vrsti, da so lahko jezdili svojega vranca. Poleg stalnih pokroviteljev sta tokrat pomagala z nagradami tudi VEIT TEAM z Vira in AVTO CERAR iz Kamnika, ki je obenem predstavil vozilo SEAT Altea freetrack s štirikolesnim pogonom. Kljub ne prav veliki reklami se je tokrat zbralo mnogo obiskovalcev, ki so imeli kaj videti in to od drugod, kar je zelo razveseljivo. Drago Juteršek Začetek nove sezone nogometašev Drugo leto svojega delovanja so člani Nogometnega kluba Črni graben začeli zelo dejavno. Člani NK Črni graben so trdno odločeni, da nastopijo v ligi v sezoni 2013/2014. Namesto enega imajo zdaj dva treninga tedensko. To bo zanesljivo zagotovilo njihovo pripravljenost na ligaško tekmovanje. Mnogo bolj optimistično je delovanje mlajših selekcij. V vse starostne kategorije je zdaj vključenih že 60 otrok, ki redno opravijo dva treninga tedensko in igrajo tekme. V začetku septembra smo tako po zaslugi selekcije U-10 dočakali prvo tekmo ekipe našega kluba v uradnem tekmovanju, ekipa U-8 pa se je nekaj dni za tem prav tako udeležila prvih tekem v organizaciji MNZ Ljubljana. Selekcija U-14 tako kot člani pridno dvakrat tedensko trenirajo in igrajo prijateljske tekme s ciljem, da naslednjo sezono pričakajo čim bolje pripravljeni na izzive ligaškega tekmovanja. Udeležba in zavzetost sta na zavidljivo visokem nivoju in za njihovo uspešnost se ni treba bati. Nikakor ne gre pozabiti na članice in veterane. Njihove ambicije so mogoče v tekmovalnem smislu nekoliko skromnejše, ampak tedenski treningi so dobro obiskani in vsi skupaj postajajo dragocen del kluba, na katerega so bo v bodočih izzivih vedno mogoče zanesti. Razveseljivo je, da si domače tekme ekip ogleda vse več gledalcev. V naših krajih je nogomet vedno privabljal ljudi in to je nujna nagrada za navdušence, ki svoj prosti čas porabijo za de- javnost kluba. Sprotne informacije o treningih, tekmah in drugih aktivnostih kluba so bralcem Rokovnjača in ostalim na voljo na spletnih straneh kluba http://nkcrnigraben.com/. Drago Kolenko 6 cosmos W www.COSMOS.SI Olimpijska prvakinja v Krašnji Člani Športnega društva Krašnja na čelu z Marjanom Štrukljem so v nedeljo, 7. oktobra, pripravili že 27. tek in 19. pohod za krof. V goste so uspeli privabiti trenutno eno najboljših športnic v Sloveniji, olimpijsko prvakinjo iz Londona, judoistko Urško Žolnir. Žalčanka pa ni bila zgolj častna gostja prireditve in štarterka teka, ampak se je teka tudi udeležila. Nedeljsko dopoldne je torej izkoristila za trening, pohvalila progo in ob tem dodala: "Mislim, da bi moralo biti tovrstnih prireditev in skupnega druženja v Sloveniji čim več. Po mojem mnenju se preveč razhajamo. Ni več pravih pristnih dogodkov. Zato vse pohvale za tovrsten dogodek v takšnem manjšem kraju." Poleg Žolnirjeve se je teka za krof udeležilo tudi precej njenih kolegov iz celjskega judo kluba Z'dežele Sankaku. Spremljal jih je trener Marjan Fabjan, ki je bil prvič v Krašnji: "Takšne prireditve so mi skoraj bolj všeč kot masovna tekmovanja. Vzdušje je sproščeno in ljudje so povezani med seboj. Zelo je prijetno, ljudje so zelo prijazni." Prireditelji so letos postregli z novostjo - 1. kro-fkovim tekom, ki je bil namenjen predšolskim otrokom. Udeležilo se ga je kar 41 malčkov. Tisti najmlajši so s pomočjo mamic "tekli" kar v vozičkih. Zadovoljstvo v cilju je bilo po pretečenih 180 metrih zelo veliko, saj so vsi otroci dobili spominske medalje in krof glavnega pokrovitelja, Gostinskega podjetja Trojane. Za malčki se je na že znano progo podalo 71 tekačev. Deklice in dečki so se pomerili na dvokilometrski razdalji, člani in članice pa na daljši 8 in pol kilometrski progi. Absolutna zmagovalka v ženski konkurenci je bila Katja Kosmatin (TKD Rova). V moški konkurenci je bil najhitrejši Peter Letner (AD Mass), odlično drugo mesto pa je osvojil domačin Robert Matijevič iz Športnega društva Krašnja. Podrobne rezultate teka si lahko ogledate na spletni strani www.krasnja.si. Marjan Štrukelj je bil s prireditvijo zelo zadovoljen, saj so skupaj s šolarji, s katerimi ŠD Krašnja tradicionalno sodeluje, našteli še približno 150 pohodnikov, ki so opravili z 10-kilo-metrsko progo. Leon Andrejka, Foto: Andrej Novak Srečanje Resnikovega rodu V soboto, 6. septembra, smo se na Bzjakovi domačiji v Jelši zbrali bližnji in daljni sorodniki. Dolgo časa je dozorevala ideja po srečanju oziroma po tem, kje sploh začeti s pripravami in iskanjem vseh sorodnikov. Oče Jože Resnik se je rodil leta 1869 in mati Terezija leta 1871. Imela sta deset otrok, tri sinove in sedem hčera, toda dva sinova in hči so umrli že majhni. Edini sin je ostal na kmetiji, dve hčeri sta se omožili v Trbovlje, ena v Zagorje, dve pa sta ostali na Blagovškem. V soboto smo se tako zbrali štirje rodovi, skupaj kar 62 sorodnikov, kar je za prvo tako družinsko srečanje pravi uspeh. Najstarejši udeleženec je bil star blizu 80 let in najmlajši komaj nekaj mesecev. Ob dobrem pecivu, ki so ga s seboj prinesle pridne gospodinje, in ob pivu in vinu smo se res dobro razgovorili pozno v noč. Predvsem mladim je bilo zanimivo poslušati razlago našega družinskega drevesa, ki ga je naredila ena izmed sorodnic. Ko smo odhajali na svoje domove, smo si obljubili, da bodo naša srečanja postala tradicionalna. Tako malo je potrebno, da je človek zadovoljen in srečen, kajti taki trenutki te napolnijo z energijo za vsakodnevno življenje. Vsem, ki ste pomagali, da je srečanje uspelo, hvala lepa in nasvidenje v letu 2013! Za RESNiKOV rod ZAPiSALA ANi ČERiN M 24 DRUŠTVA Rokovnjač Iz Društva upokojencev Občine Lukovica Jesen je. Sonca res ni več v izobilju, čeprav sta nas letošnja pomlad in poletje bogato obdarila z njim. Upokojenci iz Občine Lukovica se pri mnogih naših dejavnostih na vreme kaj dosti ne oziramo. Za nami je več kot polovica opravljenih nalog, ki smo jih skrbno načrtovali po dnevih v vsakem mesecu. Nepozabni ostajajo trenutki druženja na izletih. Obiskali smo najbolj skrite kotičke slovenskih pokrajin. Pokrajine, ki jih je ustvarila igra narave in kjer v ličnih naseljih, na gozdnatih pobočjih, na samotah, sredi travnikov, povezani z vijugavimi cestnimi trakovi, živijo ljudje. Ljudje, ki v sožitju z naravo dajejo prostoru in naravnim zanimivostim svoj pečat in ustvarjajo kulturno krajino. Vse to je treba videti in doživeti. In ko poklepetaš z domačini, v pogovoru začutiš več svetlobe, več toplote, tudi človeške. Naši pohodniki so opravili kar zahtevne ture. Pravijo, da je bila najtežja tista na Nanos. Burja bi jih skoraj odnesla, a se niso vdali. Vsi so se zadovoljno utrujeni vrnili domov. Pravijo, da brez burje pohod sploh ne bi bil zanimiv. Bravo! Morda ste pozabili, da imamo v letošnjem letu vsak torek zjutraj ob osmih enourni sprehod po okolici Lukovice. Kako prijetno je zagristi v jutranji hlad in si omehčati trde noge! Če nič drugega, je prijetno kramljati o vsakodnevnih stvareh. Ste opazili, da udeleženke delavnic ročnih spretnosti kar naprej nekaj šivajo, pletejo, kvačkajo, ustvarjajo? Kmalu jih boste srečali z novimi kapami, šali, pleti ... Koliko tega smo se že naučili! Ste nas obiskali v Volčjem Potoku ali na Vidovem sejmu v Šentvidu? Tudi gobarski piknik je za nami. Veliko nas je pokušalo in spoznavalo gobe, pripravljene na Žanov način. Škoda, da je bil pladenj tako hitro prazen. Dobro, da smo imeli na zalogi še domače pecivo. Najpomembnejša novica pa je, zato se danes tudi oglašam, naša nova športna dejavnost - balinanje. Fantje, naši upokojenci, so pod vodstvom Franca Perneta zbrali ekipo, pa tudi ženske smo zraven. In zadnji torek v septembru se je začelo. Zdaj vsak torek od 16. ure do 17.30 balinamo in balinamo na balinarskem igrišču RCU. Tudi jaz sem bila že enkrat tam. Ne boste verjeli, »kugle« so mi kar dobro drsele po drobnem pesku, čeprav sem jih metala prvič. Pa kaj, če ne gredo k balinčku, je pa veliko smeha in razgibaš si stare kosti. Se nam boste pridružili? Pohitite. Dnevi so prekratki, da bi zamudili priložnosti, ki nam jih ponuja življenje. In še vsem prisrčen pozdrav, Stana Stopar Donacija BKS Bank AG V Društvu rejnic in rejnikov Domžale in Centru za socialno delo Domžale smo prejete donacije BKS Bank AG, Bančne podružnice, ki so nam jo izročili ob slavnostnem odprtju enote v Domžalah 4. oktobra 2012 izjemno veseli in poča- ščeni, da so nas izbrali kot vredne zaupanja, da bo denar odšel v dobro otrok in mladih, ki živijo v rejništvu v družinah na našem območju. Prejeli smo ček v višini 750 evrov in vsoto bomo v celoti namenili za materialne stroške srečanja mladih v decembru in srečanju družin, ki izvajajo rejniško dejavnost v pomladnih mesecih v obliki planinskega pohoda in piknika. V imenu otrok, mladostnikov in družin, ki opravljajo svoje človekoljubno poslanstvo, se dona-torju BKS Bank AG, Bančni podružnici Ljubljana, v centru in društvu iskreno zahvaljujemo. Z lepimi pozdravi, Svetovalka za REJNišKE DRužiNE: pREDSEDNicA DRušTvA: Marta ToMEc, uNiv.DipL.SOc.DEL. MATEJKA pESTOTNiK Razstava pridih starih časov: Krašnja skozi čas in Rokodelci Moravške doline Odprtje razstave: ponedeljek, 12. november 2012, ob 19.15 v Knjižnici Domžale Knjižnica Domžale, Društvo rokodelcev Moravške doline in KUD Fran Maselj Pod-limbarski Krašnja vas vabimo na odprtje razstave Pridih starih časov: Krašnja skozi čas in Rokodelci Moravške doline. Razstava bo v Knjižnici Domžale na ogled od 12. novembra do 1. decembra 2012. Vabljeni! 1.448 km poti v novem kolesarskem vodiču po Srcu Slovenije V Srcu Slovenije lahko kolesarji izbirajo med 32 novimi kolesarskimi potmi, ki jih je v kolesarskem vodiču z naslovom S kolesi po Srcu Slovenije izdal Center za razvoj Litija. Na voljo je tudi natančen zemljevid z vrisanimi kolesarskimi potmi in znamenitostmi, ki jih je na poti vredno obiskati. Poti različnih težavnostnih stopenj potekajo na območju med Kamniškimi Alpami in dolenjskim gričevjem ter povezujejo občine območja Srce Slovenije. Na voljo je 1.448 kilometrov skupne dolžine poti za kar 91 ur kolesarjenja. Poti sicer niso označene na terenu, zato pa so, skupaj s turističnimi znamenitostmi ob poti, podrobno opisane v novem kolesarskem vodiču priročnega formata na 76 straneh. Vodič po treking, družinskih, cestnih in gorskih kolesarskih poteh ponuja tudi prek sto namigov za oglede naravnih lepot in drugih zanimivosti. Preko kolesarskih poti so iz Srca Slovenije mogoče tudi povezave na kolesarske poti Dolenjske in proti Ljubljani. V naslednjem letu bo Center za razvoj Litija organiziral izlet po kolesarski poti od izvira Kamniške Bistrice do izvira Krke. Kolesarski vodič lahko brezplačno dobite na Centru za razvoj Litija, na voljo pa je tudi na spletni strani www.srce-sloveni-je.si. Njegova izdaja je podprla Evropska unija prek projekta CYCLO, ki spodbuja uporabo kolesa kot prevoznega sredstva v vsakodnevnem prometu. Ana Savšek oktober 2012 DRUŠTVA 25 Dober glas seže v deveto vas Veselo presenečenje so doživele članice Društva podeželskih žena Blagovica -ekipa iz RTV Slovenija. Snemanje prvega oktobra, so dejali. Trojane, ko so dobile obvestilo, da jih bo obiskala snemalna Najprej so obiskali DPŽ Lukovica in posneli njihovo društvo ter poslušali dejavnosti, ki jih družijo in zatem so se pripeljali v Blagovico, kjer so jih na tribuni na igrišču pričakale članice iz blagoviško trojanskega društva podeželskih žena. Tudi one so imele kaj pokazati. Spet se je miza šibila in prikazovala v vsej lepoti izdelkov izpod pridnih rok članic. Niso bili samo izdelki, ki so jih ustvarile njihove roke, ohranjajo tudi dediščino svojih mater, babic in prababic. Da so znane po peki sladic in ročni poslikavi na steklo, pa se tako že ve. Vse to je zabeležila kamera in naslednji dan pri prvem dnevniku jih je gledala skoraj vsa Slovenija. Vsekakor sta društvi zelo dejavni. Poleg izdelovanja različnih izdelkov, kuhe, peke, obdelovanja vrtov, nege in vzgoje tako cvetja kot drugih pridelkov, si izpopolnjujejo in širijo obzorje tudi z obiskovanjem in raziskovanjem krajev tako v Sloveniji kot izven naših meja. Milena Bradač Ekipa RTV Slovenija v Blagovici Popravek V prispevku Druženje društev DPŽ v Blagovici je prišlo do napake pri navedbi donatorjev prispevkov za srečelov. Pri prispevkih za sreče-lov je sodelovala tudi Cvetličarna Vesel in ne Resnik, kot je bilo pomotoma navedeno. Cvetličarni Vesel in društvu se avtorica prispevka opravičuje. Milena Bradač Rokovnjaška druženja Pred Kava barom Lenček na Prevojah je bilo na sobotno jutro, 6. oktobra, parkiranih prek 20 motorjev. Če se je kdo od mimoidočih spraševal, če je morda pri Lenčku moto zbor, je bil celo blizu resnice. Po prijetnem zajtrku z okusnimi kanapeji smo se člani MK Rokovnjači namreč odpravili na zaključno vožnjo letošnje sezone. Tako se je 26 motorjev v dolgi koloni peljalo mimo Moravč prek Kandrš do Izlak, naprej do Zagorja, Litije in prek Bogenšperka do Ivančne Gorice. Nadaljevali smo čez Višnjo Goro do Grosupljega in po avtocesti do Krtine. Od tam pa samo še na Brdo k Čebelici, kjer nas je čakal pasulj in nekaj članov, ki se vožnje iz takih ali drugačnih razlogov niso udeležili. Slab mesec prej smo se zbrali na tradicionalnem Moto pikniku, ki smo ga letos organizirali že deveto leto in je res postal eden glavnih jesenskih klubskih dogodkov. Po vseh izkušnjah pridnih članov, ki se vsako leto udejstvujejo pri pripravi in delu, je jasno, da vsak pripomore svoj del k Tekmovanje v metanju gume na moto pikniku. Foto: Aleš Pogačar celoti in rezultat je tu. Dogodek sam po sebi ni dobičkonosen, saj je v prvi vrsti namenjen članom in našim simpatizerjem, zato se še posebej potrudimo pri gostinsko glasbeni ponudbi. Veseli nas, da se že vrsto let dobivamo v idilični okolici Kroharjevega bajerja in ostajamo prijatelji. Za izpeljavo piknika se moramo zahvaliti domačinom iz Trnjave, sponzorjem in vsem obiskovalcem. Zadnjo avgustovsko nedeljo smo motorje pustili doma in se v okviru Klubskega pohoda peš povzpeli na Špilk. Za vse lačne udeležence je bilo potrebno skuhati golaž, zato se je del ekipe odpravil peš od doma že dan prej in nas pričakal v zavetju "Pepkove rezidence" pod vrhom. Osta- li smo se dobili na parkirišču ob šoli v Blagovici in ob rahlem dežju uspešno napadali in osvojili Špilk. Žal nam je močno deževje prekrižalo načrte o popoldanskem druženju, ampak golaž smo vseeno pojedli. Čeprav smo motoristično sezono uradno že zaključili, v letošnjem letu pripravljamo še predno-voletno zabavo in občni zbor, ki bo v petek, 14. decembra. Če vas mika, da bi bili o dogajanju v klubu še bolj seznanjeni, kliknite na www.mkrokovnjaci.com ali pa se nam enostavno pridružite pri naših dogodkih. Majda Kočar Vabiva vas, da preverite vrednosti holesterola in sladkorja v krvi ter pomerite svoj krvni tlak. NA TROJANAH V TOREK, 6. NOVEMBRA 2012, OD 8. DO 9. URE V PROSTORIH KS TROJANE, V BLAGOVICI V SREDO, 7. NOVEMBRA 2012, OD 8. DO 9. URE V PROSTORIH GASILSKEGA DOMA V BLAGOVICI, V LUKOVICI VSAKO DRUGO SREDO V MESECU OD 7.30 DO 9. URE V »PATRONAžNI SOBI« ZP LUKOVICA. Testne lističe, s katerimi se meritve izvajajo, je potrebno plačati, postopek meritve je brezplačen. Cena testnega lističa za holesterol je 3 evre, cena testnega lističa za krvni sladkor je 1,50 evra. Preiskava poteka na podlagi odvzema kaplje krvi iz prsta. Na pregled pridite tešči! Vljudno vabljeni! Patronažni medicinski sestri 26 PREDSEDNIŠKE VOLITVE 2012 Rokovnjač Slovenija je pred najpomembnejšimi predsedniškimi volitvami po letu 1990. Tako kot takrat, ko smo se borili za samostojnost, se bomo tudi letos novembra odločali, ali bomo ohranili svojo finančno in gospodarsko suverenost. Slovenija je hkrati pred najpomembnejšimi političnimi odločitvami. Da bi zavarovali slovensko samostojnost, moramo premišljeno, vendar hitro sprejeti protikrizne in reformne ukrepe. Časa in alternative ni več. Zato moramo najti pogum in zavzetost, da se odločimo za predsednika republike, ki bo povezoval v naši odličnosti in ne razdvajal v različnosti. Časi niso lahki. Iz prve roke vem, kakšne osebne in finančne stiske prinaša situacija, v kateri se je znašel tudi marsikdo izmed vas. Prav zato želim s svojim znanjem in izkušnjami, ki sem si jih pridobil kot minister za šolstvo in šport in kot evropski poslanec, uresničiti vizijo nove Slovenije, ki bo še bolj pravna, še bolj varna, mirna, solidarna, ugledna, učinkovita, stabilna, še bolj vključujoča in v kateri bo vsak posameznik lahko uresničil svoj potencial. Želim pomagati pri izhodu iz krize, pri povrnitvi ugleda Slovenije v svetu in upanja ljudi v boljši jutri. Želim nadaljevati izročilo dr. Jožeta Pučnika, očeta samostojne Slovenije, in želim vas povabiti na pot do nove, drugačne, bolj sproščene Slovenije, do naše domovine, ki sicer tiho izginja iz javne govorice, a ne iz naših src. Pot do tja vodi prek vsaj treh mostov: politične stabilnosti; za politično stabilnost je ključnega pomena uvedba večinskega volilnega sistema. Ta zagotavlja učinkovitejšo vlado, strpnejšo politiko, hkrati pa zmanjšuje ideološke in programske razlike. gospodarske učinkovitosti; za gospodarsko učinkovitost in dolgoročno stabilnost so nujno potrebne reforme. Odločno se zavzemam za „vitko državo", sanacijo bančnega sistema, strukturne reforme in zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Potrebujemo prožno gospodarstvo, zato podpiram umik države iz gospodarstva. Kot predsednik države si bom tudi prizadeval, da kazniva dejanja v gospodarstvu, ne bodo zastarala. Slovenija mora postati še bolj pravna in pravična za vse. utrjene nacionalne identitete; ljubezen do domovine je stvar omike vsakega od nas. Pomeni, da imamo svojo domovino radi in jo spoštujemo. Prepričan sem, da Slovenija potrebuje več domoljubja. Domovina mora biti državljanom mati in ne mačeha. Zato podpiram pobudo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja za dopolnitev slovenske himne. Zavzemam se tudi za večje spoštovanje nacionalnih simbolov. V tem času potrebujemo jasno in enostavno besedo, potrebujemo državljanski pogum. Potrebujemo moč, ki jo lahko izkažemo le združeni. Sprejeti moramo izzive, ki so pred nami in ki terjajo veliko odgovornost. Skupaj z vami sem to odgovornost pripravljen sprejeti, saj verjamem v Slovenijo in njeno združeno prihodnost. Slovenija potrebuje predsednika, ki vidi dlje. Dr. Milan Zver Tokrat za spremembo zaupajmo tistemu, ki si zaupanje zasluži oktober 2012 PREDSEDNIŠKE VOLITVE 2012 27 Sklep volišča Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92, 73/03 - odločba US) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odločba US), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo volitev predsednika republike, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo 11. novembra 2012 VOLIŠČE 4.10.19 - PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA Krašnja 14 A, Lukovica Kompolje, Koreno, Krajno brdo, Krašnja, Spodnje Loke, Vrh nad Kra-šnjo in Žirovše. VOLIŠČE 4.10.20 - KULTURNI DOM JANKA KERSNIKA LUKOVICA Stari trg 1, Lukovica Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Maklenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčinskega, Pot v rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta in Koseskega cesta. Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici,, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče. VOLIŠČE 4.10.21 - KULTURNI DOM ANTONA MARTINA SLOMŠKA ŠENTVID, Veidrov trg 4, Šentvid pri Lukovici Imovica, Lukovica pri Domžalah, Trojanska cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba. Volišče je dostopno invalidom. VOLIŠČE 4.10.22 - PRI AMALIJI DOBRŠEK Rafolče 32 Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhovlje. VOLIŠČE 4.10.23 - ŠPORTNO DRUŠTVO ZLATO POLJE Podgora pri Zlatem polju 1 Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče in Zlato polje. VOLIŠČE 4.10.24 - PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA Blagovica 33, Blagovica Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek. Volišče je dostopno invalidom. VOLIŠČE 4.10.25 - ŠOLA ČEŠNJICE Češnjice 9, Blagovica Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce. VOLIŠČE 4.10.26 - GASILSKI DOM TROJANE Trojane 35 Bršlenovica, Gorenje, Hribi, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Trojane, Učak, V Zideh in Zavrh pri Trojanah. VOLIŠČE 4.10. 901 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Predčasno glasovanje. Volišče je dostopno invalidom. VOLIŠČE 4.10.970 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. Volišče je dostopno invalidom. republika slovenija okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote predsednik okrajne volilne komisije Peter Golob, univ. dipl. prav. 28 POLITIKA, NARAVA IN ZDRAVJE Rokovnjač ju C« Nova Slovenija HEBC M Krščanska ljudska stranka Blizu ljudem PODPIRAMO dr. MILANA ZVERA, kandidata za predsednika Slovenije ker so njegove vrednote tudi vrednote Nove Slovenije. Zato vabimo vse ljudi dobre volje, da se udeležite volitev v nedeljo, 11. novembra 2012 in oddate svoj glas ZA SPREMEMBO! ZA PREDSEDNIKA, KI VIDI DLJE! OO N.Si LUKOVICA Dr. MILAN ZVER: "Tukaj sem zato, da vas povabim na pot do nove, drugačne in bolj sproščene Slovenije." Na seji sveta SDS v Mariboru 6. oktobra je bil z večino potrjen za predsedniškega kandidata dr. Milan Zver. Nato se je nadaljevalo vseslovensko zborovanje v podporo kandidaturi dr. Milana Zvera za predsednika republike. V polni dvorani Tabor je dr. Zver pred štiri tisoč glavo množico pozval k politični stabilnosti, gospodarski učinkovitosti in k utrjeni nacionalni identiteti. "Tukaj sem zato, da uresničim pričakovanja in upe vseh tistih, ki imate vrednote osamosvojitve in demokracije za najpomembnejše v slovenski zgodovini in vseh tistih, ki si želite za predsednika nekoga, ki bo končno politično združeval, ne pa ideološko delil." "Tukaj sem zato, da nadaljujem izročilo dr. Jožeta Pučnika, očeta samostojne Slovenije, in da vas povabim na pot do nove, drugačne, bolj sproščene Slovenije, do naše domovine, ki sicer tiho izginja iz javne govorice, a ne iz naših src," je poudaril. "Pravijo, da na teh volitvah nimam možnosti, da je že vse odločeno. Da v resnici podpiramo nekoga drugega, ki je že skoraj zapravil državo. Jaz pa pravim: tu sem tu, skupaj z vami v Mariboru, kakor tudi po vseh mestih in vaseh v Sloveniji. Povsod smo! In tako bo tudi poslej, v finišu, do zmagovitega konca!" je dejal. "Ta hip je edini realni program za ohranitev suverenosti Republike Slovenije in zato sem pripravil program, ki pa ga moja tekmeca nimata. »POJDITE NA VOLITVE IN IZBERITE ZA SPREMEMBO PREDSEDNIKA, KI VIDI DLJE«. Gobarsko leto Pred dnevi, ko me je pot vodila v Zlato Polje, sem se peljal skozi Trnov-če. Priložnostno zapeljem svoj avto na dvorišče pred hišo Godinovih. Zaupajo mi, da ata praznuje svoj 81. rojstni dan. Z veseljem mu sežem v roko in voščim še na mnoga zdrava leta. Ob prijetnem klepetu mi hči Majda pove, da sta se z možem Jankom po nedeljskem kosilu odpravila v gozd, kamor ju je vodila želja po gobah. Priznata, da gresta iskat gobe skupaj le občasno, sicer pa dobro vesta za mesta, kje se lahko dobi kakšen jurček, marela ali lisička. Drugih gob ne nabirata. Presenetita me, ko mi pokažeta izkupiček dvournega sproščenega iskanja. Goban, jurček, pravi velikan je tehtal 1,40 kg in krasna marela, premer klobuka pa je meril kar 28 cm. Pravita, da je letos veliko gob, da jih shranijo tudi v skrinjo. Veselje po nabiranju gob so imeli tudi njuni starši, saj mi oče France pove, da so jih včasih nabrali tudi po cel koš, veliko so jih posušili in uporabili kasneje. Je pa res, da je bilo takrat gobarjev manj, mi še zaupa. Kar zaklepetal sem se, pogled na uro mi pove, da moram naprej, sicer ne pridem do tja, kamor sem namenjen. Čestitam varna za najdeno gobarsko trofejo, pogled nanj človeka kar prevzame in vidno vabi v naše bogate gozdove. Tone Habjanič Občudujmo gobje bogastvo Letošnja jesen nas je med drugim bogato obdarila z gobami. Rastejo dobesedno povsod in gobarske sezone še ni konec. Gobe so pritegnile še več gobarjev kot druga leta, a žal mnogim primanjkuje potrebnega znanja in kulture obnašanja v naravi. Zabeleženih je bilo več kot sto zastrupitev z gobami, zato ne bo odveč še eno opozorilo: nabirajte samo tiste gobe, ki jih dobro poznate! Kadar niste prepričani glede njihove užitnosti, se posvetujete s poznavalcem ali vsaj dobro proučite ustrezno literaturo in fotografije. Pravzaprav ne bo odveč, če ilustrirano knjigo vzamemo kar s seboj v gozd. Tako lahko v naravi proučujemo in občudujemo številne privlačne gobe, med katerimi je presenetljivo veliko užitnih. Če pomotoma utrgamo kakšno gobo, ki je ne poznamo dovolj dobro, je nikar ne odvržimo kar tako, ampak jo podtaknimo nazaj v gozdna tla ali zatakni-mo med veje s trosovnico navzdol. Tako bodo gobe vsaj odvrgle trose in bodo naslednje leto spet rasle na tem mestu. Potrudimo se torej spoštovati naravo. To pomeni, naj ničesar ne uničujejo po nepotrebnem. Torej tudi gobe, za katere vemo, da niso užitne, pustimo pri miru in jih nikar objestno ne uničujmo. Gobe ne rastejo v gozdu kar tako, ampak s svojo prisotnostjo prispevajo k biološkemu ravnotežju v naravi in so koristne za rast rastlin, ki jih obdajajo. Igor Fabjan Oktober 2012 ZAHVALE 29 Tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina. Ni tvojih več besed in stiska rok, ostal je le spomin, ki dušo obliva in v srcu prebiva. PETER in CIRILA ŠKERBINC - GRIL Slatnarjeva 20 V življenju ni ničesar, kar bi lahko imeli za vedno. Vse nam je dano za določen čas. Minilo je 28 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil Peter, 14 žalostnih let, odkar se je k možu v večnost preselila moja sestra Cirila. Ljubeča moja, v miru počivajta in večna luč naj vama sveti. Vsi vajini Svojo življenjsko pot je v 85. letu starosti sklenila naša draga mama, stara mama, babica, tašča in teta JOŽEFA FLORJANČIČ Kovačeva mama izZg. Lok 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala osebju Doma upokojencev Domžale za vso skrb in zdravstveno nego. Hvala tudi gospodu župniku Marku Pajku za lepo opravljen obred s sv. mašo, Blažu Judežu za poslovilne besede, pogrebni službi Vrbančič, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA OB SMRTI MITJA BEGUŠA Ne moremo se sprijazniti z resnico, da Mitja ni več z nami. Še vedno so trenutki, ko se ti zdi, da nas čaka pri mizi na dvorišču, na kavču pred televizorjem, za mizo s časopisom v roki. Žal nam njegova slika na omarici in svečka, ki gori v njegov spomin, povesta, da bo z nami le še v mislih in spominih na leta, ki smo jih srečni preživeli skupaj. Hudo nam je, hkrati pa nam postane toplo pri srcu, ko se spomnimo tolikih iskrenih stiskov rok in objemov, pisnih in ustnih besed sožalij, telefonskih klicev in marsikatere solze v očeh, ko ste se poslavljali od Mitja. Med njimi je bilo veliko njegovih učencev. Vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in mislili nanj, iskrena hvala! Ob takih težkih trenutkih spoznaš, da spoštovanje in prijateljstva ostajajo, čeprav je življenje naneslo tako, da so bili neposredni stiki z mnogimi redki. Zato iskrena hvala vsem nekdanjim sodelavcem šole Janka Kersnika Brdo, podružnične šole Krašnja, Občine Lukovica, Knjižnice Domžale in Kamnik za iskreno sočustvovanje in prijazne besede. Hvala društvom iz Krašnje in pevcem ljudskih pesmi. Čeprav se Mitja zadnja leta ni mogel udeleževati akcij gasilskega društva, dela v prejšnjih letih niso pozabili. Hvala vam, da ste se od njega poslovili tako, da je z vami odšel k zadnjemu počitku. Iskrena hvala KDK Domžale za sočustvovanje ob izgubi Ajdinega in Brininega dedka in Izini vzgojiteljici gospe Meti, Uroševim ter Mojčinim sodelavcem, hvala mojim sošolkam in sošolcem. V takih trenutkih, ko ti je tako zelo hudo, ti veliko pomeni spoštljiv, čustven in prijazen odnos tistih, ki so poklicno povezani s pogrebom. Zato hvala zaposlenim v Pogrebnih storitvah Vrbančič in gospodu župniku Antonu Potokarju. Hvala predsedniku sveta KS Krašnja Francetu Novaku za poslovilne besede. Zelo pa smo hvaležni Dominiku Krtu in njegovim pevcem za izbor pesmi in izdelavo glasbenih posnetkov pesmi, ki so bili Mitjeva želja. Čeprav je način življenja danes tak, da postajamo med seboj vedno bolj odtujeni, mislim, da v naši krajevni skupnosti ni tako. Še vedno nas prizadene žalost in stiska so-krajanov. To smo občutili od tiste ure naprej, ko ni bilo več Mitja. Hvala vam! In na koncu bi rada zapisala še nekaj, kar se mi zdi zelo pomembno. Negujte prijateljske, sosedske in sorodstvene vezi. Takrat, ko si nemočen in ne zmoreš vsega, ti stojijo ob strani in vzamejo nase veliko dela. Zato hvala sosedom, družini Braneta Močnika, Juretu, kije poskrbel za posnetke s pogreba, Punikini, Marjanovi in Božičini družini. Najbrž še niste bili v drugem nadstropju Poliklinike v Ljubljani, kjer je na vratih napis Dnevna bolnišnica. Naj vam povem, da v teh sobah delajo in skrbijo za bolnike medicinske sestre, ki sprejemajo velike odgovornosti, hkrati pa so nasmejane, prijazne in nikoli v več kot petih letih ni bilo čutiti, da imajo tudi svoje življenje in svoje skrbi. Pozorne so do vsakega pacienta. Hvala jim za vse prijazne besede in dobro voljo. Tudi zdravniki ne morejo delati čudežev. Kakor je hudo, da izgubiš nekoga, ki ga imaš neizmerno rad, vem, da je nemoč ob napredovanju bolezni težka tudi za zdravnike. Hvala doktorici Ireni Preložnik Zupan za takšno zdravljenje, da je Mitja ostal čim dlje z nami. Doktor Marjan Loboda pa je ob Mitjevem občasnem poslabšanju zdravja vedno našel čas in takojšnjo zdravniško pomoč na domu in vambulanti. Hvaležni smo mu za vse prijazne besede ter za razumevanje bolnikove in naše stiske. Vera, Uroš in Mojca z družino V SPOMIN 14. oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil in odšel v večnost Anton Markovšek iz Zg. Lok Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in se ga spominjate. Vsi njegovi Trženje oglasnega prostora v glasilu $-gra agencija t: 03 56 57 100 Rokovnjač 30 OGLASI Rokovnjač Dan odprtih vrat v Leku v Mengšu Lek je z razvojem in proizvodnjo v Mengšu začel pred več kot petdesetimi leti in v tem času zrasel v pomemben del Sandoza, ene vodilnih generičnih farmacevtskih družb v svetu. Danes sta v Mengšu razvojna in proizvodna centra Sandoza, odgovorna za zahtevnejše izdelke za prodajo po vsem svetu. Vsa leta smo tesno vpeti v lokalno okolje, saj večina od 600 zaposlenih prihaja iz bližnje okolice. Z željo, da bi sodelovanje z lokalno skupnostjo še okrepili, ponovno odpiramo vrata lokalni skupnosti. Vsi, ki jih zanima delo Leka v Mengšu, naši načrti in skrb za okolje, so vljudno vabljeni na dan odprtih vrat v četrtek, 8. novembra 2012, ob 16. uri. AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale TEČAJ CPP: 5.11. ali 12.11., 26.11. 2012 TEČAJ ZA TRAKTOR: 22.11. 2012 SPREJEMAMO PRIJAVE ZA TEČAJ ZA ČOLN - Januar 2013 TEČAJI CPP BREZPLAČNI! Novi zakon je skrajšal čas izvajanja tečaja na 1 teden in spremenil program usposabljanja! Glavna sprememba: pred pričetkom voženj je potrebno opraviti Izpit iz teorije na Izpitnem centru Domžale, za kar potrebujete poleg tečaja CPP, še zdravniško spričevalo, opravljen tečaj prve pomoči in pa dopolnjenih 17 let in pol - ne več 18 let. Izpit iz vožnje pa se opravlja, ko dopolnite 18 let. Info: 031 / 209 - 501 www.avtosolaloncar.si B DENT, d.o.o. KRAŠNJA 57A 1225 lukovica , p0p0|na zobozdravstvena oskrba in svetovanje • nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase ■ Straumann implantati ■ brezkovinska keramika dent TELEFONI: — aem d.o.o. ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522 ^^ ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212 WWW: b-dent.com EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com oktober 2012 OGLASI 31 info. in prodaja 01 831 8800 www.gajpreserje.si SERVIS TRGOVINA LJ=M^ Veit Team d.o.o., Čufarjeva ulica 24, Vir, 1230 Domžale, Prodaja: 01/724 65 55, 031 395 395, prodaja@veitteam.si Servis: 01 /724 65 44, 031 384 858, servis@veitteam.si sobota, 10. 11. 2012 med 8. in 18. uro ✓ — i -V S KUPONOM DO DARILA! premontaža pnevmatik za vsa vozila, sobota, 10. 11. 2012 med 8. in 18. uro. Zapeljite se s paleto FORDOVIH vozil. Prijavi se na www.veitteam.si ali na tel.: 031 395 395, Damjan PLACNO, _ SER1//SAM SKRBNO. AKCIJA Bodite brez skrbi na cesti in še pred zimo pripeljite svoje vozilo na brezplačen preventivni pregled 22 kontrolnih točk. ford.si Commerce gfa® l#t potnCad IHOOUE \tav6)a Muß at! BREZPLAČEN PREVOZ ALI PLAČILO NA OBROKE S KARTICO! vww ■«(& JV www.hp-commerce.si S tem kuponom imate 10% popust pri montaži pnevmatik GOSTIC AVTOSERVIS David Gdjstič s.p., Zaboršt 24, 1225 Lukovica \ gsm: +386 41 585 815 [ info@gume-izpuhi.si k ■--- - WWW.gU _ akcija "•"atike do Hoferjeve foto storitve ^ i___i____ i _ ■ i_________v i ■__■ ■__i___r i ______c** * Vse cene vključujejo DDV, stroški pošiljanja pa v ceno niso vključeni. Naročene izdelke dostavljamo samo po Sloveniji. Za napake v tisku ne odgovarjamo. Uživaj te v lepih trenutkih s številnimi novimi izdelki Hoferjevih foto storitev Namizno stojalo -M s fotografijo za 1 akrilnim steklom Za akrilnim steklom zasijejo barve vaše fotografije še močneje in dobijo neprimerljivo globino. MATEMATIKA Panoramska skodelica Svoje najlepše motive lahko občudujete z vseh strani. Zvezek Oblikujte prednjo in zadnjo stran zvezka z lastnimi fotografijami in besedilom. z nosilnima nogicama Čarobna skodelica Fotoknjige • različne vrste vezave •od 16 do 156 strani •velikosti od pribl. 10 x15 do pribl. 30x30 cm Otroški nahrbtnik Fotodar la za vaše najbli :j e Sestavljanka iz lesa Fotonalepke Obesek za ključe www.hoferfoto.si Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si I VISA H