Razne vestL 95
Razne vesti.
v Ljubljani, meseca marca 1924.
— (XXXIV. Redna glavna skupščina društva »P r a v-nilca«) se je vršila dne 30. januarja 1924 v sodni palači. Otvoril jo je društveni načelnik g. dr. Majaron in po pozdravu naznanil dnevni red, ki je predpisan po pravilih za redno skupšoino.
I. Namesto obolelega tajnika g. dr. Sajovica je prečital podnačelnik g. dv. svetnik Bežek nastopno letno iporočilo odborovo: Slavna glavna skupščina!
Število članov našega društva se v preteklem letu ni bistveno spremenilo; koncem ravnokar zaključenega leta štejemo namreč 1 častnega člana in 590 rednih članov. Precejšnje število članov nam je pobrala v tem letu smrtna kosa in sicer so umrli: slavni pisatelj dr. Ivan Tavčar, prireditelj prvih izdaj zakonikov v slovenskem jeziku dv. sv. dr. Jakob Kavčič, dalje dv. sv. dr. Fran Vovšek, vfš. dež. sod. svetnik Josip Sitter, sodnika Miroslav Sohmidinger in dr. Ljudevit Zupin, notarski kandidat Elija Viljem Travn, dv. sv. dr. Martin Travner, odvetnik dr. Vladimir Sernec in pred kratkim dv. svetnik dr. Bogomil Senekovič. Mnogi izmed teh so bili izvrstni in zvesti sotrudniki našega glasila. Zato slava njihovemu spominu!
Tekoče posle je reševal odbor na osmih sejah; poleg tega je imel terminološki odsek dve seji.
Društvo je pristopilo v zadnjem času kot član pravkar ustanovljeni »Zvezi duševnih delavcev«; pri pripravljalnih delih samih pa je odlično sodelovalo po načelniku dr. Majaronu in odborniku dr. Dolencu.
Lansko zimo smo priredili v Ljubljani celo vrsto prijateljskih sestankov. Namen teh sestankov je, omogočiti in gojiti tesnejše stike med posameznimi člani. Ti sestanki so se dobro obnesli. Vabimo pa ponovno na te sestanke vse člane, zlasti mlajše in najmlajše. Veliko število članov je zbralo društvo na lanskem izletu v Krškem (10. V. 1923). Bilo nas je tamkaj okoli 70, iz Zagreba pa je prihitelo okrog 80 članov tamošnjega Pravničkog društva. Videti je bilo, da je to število skoro preveliko za majhno mestece Krško. Ali na tem izletu je vzklila prva misel o skupnem zborovanju vseh jugoslovanskih pravnikov, misel, ki je naš odbor skozi
^6 Razne vesti.
celo leto ni popustil, marveč jo neumorno propaKira,"! mledi Hrvati in Srbi in jih skušal pridobiti zanjo. Po našem načrtu naj bi to zborovanje ne bilo zabaven izlet, amuak naj bi se na njem referiralo o različnih potrebnih pravnih reformah. Nemci imajo take zbore v svojih »Juristentage«, Cehi se pripravljajo z velikansko vnemo za pravniški shod, ki se bo vršil letos v Brnu, naznanili so že referate. Potrebno pa je tudi pri nas, da odiposlanci naših pravnikov nastoipijo javno in povedo svoje želje in nasvete, ki jih imajo glede zakonodaje in uprave. NaSemu pozivu se je odzvalo takoj »iPravničko društvo« v Zagrebu, ki nas je obenem ipooblastilo, da vodimo naprej vse posle, dokler se ne doseže skupna baiza vseh pravniških organizacij v kraljevini za nadaljnje delo. Iz Beograda dolgo časa nismo prejeli nobenega glasu, šele v zadnjem^ času smo zaznali, da je našel naš klic tudi tamkaj prijazen odmev. Formalnega obvestila od beograjskega pravniškega udruženja pa še nimamo. Započeto akcijo bo odbor krepko nadaljeval in upa, da bo dosegel tekom, letošnjega leta pozitivne uspehe.
Ko smo zvedeli, da se razpravlja v zakonodajnem odseku zakonski načrt o novi organizaciji sodišč, smo poslali takoj odtis obširne in temeljite dr. Krekove razprave v »Slov. Pravniku« temu odseku in sicer v roke narodnega poslanca dr. Hohnjeca. Skupno s »Pravničkom društvom« v Zagrebu pa smo predlagali m.inistrstvu pravde in zakonodajnem svetu pri tem ministrstvu, naj obrazujeta Poseben odbor jezikoslovcev in juristov iz cele države. Ta odbor naj bi pretresel vsak zakonski načrt glede jezika in terminologije. Priznati je, da je bil ta predlog povsem umesten.
Za ljubljanske člane je priredilo društvo celo vrsto zanimivih predavanj. Predavali so: 1.) dr. K. Šavnik, »O ustavni (politični) kontroli državnega gospodarstva«. (23.III. in 11. IV. 1923); 2.) prof. dr. M. Dolenc: »Ob petdesetletnici našega kazenskopravdnega reda« (23. V. 1923); 3.) prof. dr. M. Dolenc; »Kolektivna odgovornost za kazniva dejanja in naše narodno pravo« (14. XI. 1923); 4.) prof. dr. M. Kosič; »Rasna teorija v zgc-vini. (Povodom zadnje polemike o značaju starih Slovencev)« (21. XI. 1923); 5.) prof. dr. K. Hinterlechner: »Geologija in uprava« (5. XII. 1923); 6.) prof. dr. A. Šerko: »Samoobdolžitev vsled blaznosti« (12. XII. 1923); 7.) prof. dr. Gj. Tasič: »Meje med odgovornostjo države in uradnikov« (23. I. 1924). Poleg tega je priredilo »Slovensko zdravniško društvo« v dogovoru z nami dvoje ipredavanj, na kateri so bili povabljeni tudi naši člani in sicer: 1.) Dementia praecox paranoides (prim. dr. Gosti) in 2.) »Abortus arteficialis z medicinskega stališča« (prof. dr. Zalokar). Predavanja so biia vrlo dobro obiskana, znak, da so potrebna in da je skrbeti za njih nadaljevanje. Vsem gg. predavateljem se odbor na tem mestu še enkrat zahvaljuje za njihovo požrtvovalnost.
»Slovenski Pravnik«, ki se je pošiljal razen članom še 119 drugim naročnikom, je z zaključenim 37 letnikom dosegel obseg, kakršen mu je bil pred vojno. Priobčena je v njem obilica najraznovrstnejšega gradiva iz vseh strok pravniške vede. Drugi snopič je izšel kot slavnostna številka s Prispevki naših najodličnejših pravniških pisateljev, na čast uredniške
Razne vesti. 97
25 letnice našega načelnika dir. D. Majarona.. — Izpopolniti :Pa skušamo naše glasilo še bolj. V načrtu imamo, priobčevati v vsaki številki preglede tujih zakonodaj in tujih revij s kratko navedbo vsebine. Za to in še mnogo drugega pa nam nedostaje prostora. Prostor pa-zna5i denar. Finančno stanje pa ni še zadovoljivo. Naročnikov je žal premalo, naši poskusi, pridobiti si naročnikov zunaj Slovenije, so ostali brezuspešni. Ni čuda, saj. pogrešamo še med domačini, in to prav na visokih mestih stoječimi pravniki naročnikov. Podpore nam je naklonil oddelek 'ministrstva pravde v Ljubljani 2500 Din, za kar mu bodi tudi s tega mesta izrečena topla zahvala. Zaman pa smo doslej trkali za podporo iz dotičnih fondov v centrali. Odboru ni preostalo drugega, kakor da je zvišal za prihodnje leto naročnino za Slov. Pravnik na 60 Din.
Apeliramo na vse slovenske pravnike, da naj zaradi malenkostnega poviška nihče ne odpade, pristopijo naj še vsi, ki stoje sedaj ob strani. Tudi s tem poviškom še ne bodo kriti vsi stroški. Upamo pa, da dobimo vendarle izdatno podporo, da bomo mogli vršiti svojo nalogo uspešno tudi še naprej.
Prosim, da se to poročilo vzame blagohotno na znanje!«
Potem, ko so se navzoči dvignili s sedežev, da na povabilo načelnika s tem počaste spomin imenovanih umrlih članov, zlasti dr. Ivana Tavčarja in dr. Jakoba Kavčiča, se je podano poroči'o odobrilo brez razprave.
II. Društveni blagajnik gosp. dr. Jos. Lavrenčič je na to poročal o društvenih dohodkih in stroških:
Dohodki v letu 1923 Din 39.647.P7
prenos iz leta 1922 »   12.067.—
dohodki so znašali torej Din 51.714.07
Od tega je odšteti izdatke »  41.526.07
tako da znaša Prebitek Din 10.188.—
Neplačane članarine in naročnine za leti 1922 in 1923 znašajo še »    4.202.—
III. Pregledovalec računov g. dr. Janko Zirovnik je izjavil, da so se blagajniške knjige našle v popolnem redu in je predlagal, da se tako g. blagajniku, kakor celemu odboru izreče absolutorij.
Skupščina je temu pritrdila in zlasti tudi načelniku dr. Majaronu, ki je izrekel blagajniku dr. Lavrenčiču posebno zahvalo zato, koliko se nesebično žrtvuje, da vodi blagajno, upravo z listom in zalogo od leta do leta.
IV. Volitve so se izvršile vzklikoma in sicer tako, da je bil zopet izvoljen načelnik dr. Majaron, ves prejšnji odbor in dosedanja pregledo-vaka računov.
Ker se k »slučajnostim« ni nihče oglasil, je bila eno uro trajajoča skupščina zaključena.
— (Zakon o zaščiti Češkoslovaške republike.) Češkoslovaško justično ministrstvo deluje s svojim štabom temeljitih vešča-kov na zakonodajnem polju marljivo in izvrstno, zato tudi zadovoljivo in
98 Razne vesti.
i
uspešno. Revizija o. d.z. je že tako daleč dospela, da pride delo peterih strokovnih komisij v kratkem času pred tzv. superrevizijsko komisijo. Hkratu je predvidena unifikacija izvršilnega reda, zemljiškoknjižnega zakona, odvetniškega in notarskega reda, konkurznega, poravnalnega in izpodbi-jalnega reda. Na mizi parlamenta leže že novi načrti zakona o avtorski iPravici in novele o razveljavljenju fidejkomisov. Na polju kazenskega pravoznanstva je bil že obnarodovan zakon o uvedbi pogojne sodbe in pogojnega odpusta iz"prostostne kazni (17. oktobra 1919), dalje zakon o pobijanju oderuštva, ki je ustanovil takozvana ljudska sodišča (17. oktobra 1917 z izvršitvenimi naredbami dne 11. novembra 1919 in 3. seiptembra 1920.) Nastal je tzv. zakon zoper teror (z dne 12. avgusta 1921), ki zabra-njuje vsako ogroževanje prostosti prepričanja in dopolnjuje bivši koalicijski zakon. Načrt novega kazenskega zakonika je bil glede splošnega dela izdan že v tisku, pripravlja se načrt za kazensko sddstvo zoper mladostnike. Glede zakonodaje o izvršitvi kazni in jetniSke oskrbe so se izvršile že imenitne reforme. Z reorganizacijo kaznilniških delavnic je bil delavni prinos dvignjen za 100 odstotkov.
Vrlo zanimivo zakonodajno delo na polju kazenskega pravosodstva pa se je opravilo z zakonom o zaščiti Češkoslovaške republike. Atentat na velezaSlužnega ministra dr. Rašina, ustvaritelja češkoslovaške vaJute, je 'Povzročil, da je bil ta zakon dne 13. februarja 1923 predložen parlamentu, a njegova smrt je pospešila, da je bil ta zakon sprejet. Pa dočim je bil naš zakon o varnosti države z dne 2. avgusta 1921, ki ga je izbavil atentat na ministra Draškoviča izdelan v mrzlični naglici, ne da bi bil vprašan za mnenje niti stalni zakonodajni svet ministrstva pravde, bil je češkoslovaški načrt delo prvih čeških strokovnjakov (prof. dr. Hoetzl, dr. Mifička in dr. Kallab) in je upošteval vse že obstoječe zakonodaje drugih držav o enakem predmetu. Da morejo naši pravniki vsaj glavne misli češkoslovaškega zakona o zaščiti republike in pa vzporednega zakona o osnovi državnega sodišča primerjati z našim zakonom, naj sledi predvsem predočitev ogrodja češkoslovaškega zakona o zaščiti republike z dne 19. marca 1923 št. 5076 zak.
Tendenca tega zakona ni bia, kakor je vlada v svojih motivih objas-nila, da bi se ustvaril izjemen zakon zoper kakšno revo'ucionamo stranko, am'Pak da se unificira obstoječe pravno stanje in aiplicira na nove povojne razmere, seveda z ostrejšimi sredstvi. Zato so se ustanovile nekako v tesni zvezi v določbami avstr. kaz. zakonika prevsem določbe glede atentatov na republiko. V I. pcg:'aviu so našteti posamezni dejanski stani glede izvršitve atentata, ipriprave k atentatu in ogrožanja varnosti države. V II. poglavju je govor o oškodovanju republike in o napadih na činitelje, ki so po ustavi postavljeni; dalje je zapretena kazen na izdajo državnih tajnosti, vojaških tajnosti, za napad zoper predsednika republike in njegovega namestnika, člane vlade ali zakonodajnih skupščin ob ali zaradi izvrševanja uradne službe. V tem poglavju je urejeno tudi postopanje glede telesnih poškodb vseh navedenih činiteljev in glede žalitev predsed-
Razne vesti. ^9
nika. V HI. ipoglavju se nahajajo razna določila o ogroževanju miru in vojaške varnosti republike. Med temi določbami je § 19, ki kaznuje člane habsburške-Iotrinske hiše, ako bi se vrnili na češkoslov. ozemlje brez dovoljenja vlade, oziroma vsakogar, ki bi podpiral tako vrnitev. Dalje je semkaj uvrščen § 26, ki ureja vprašanje o odstranitvi ali vpostavitvi nedovoljenih spomenikov. V sklepnih določbah — IV. poglavje — je govor o dejanskem kesu, o izmeri kazni, o denarnih kaznih, zaplembi imovine, izgubi državljanske časti i. t. d.; slednjič pa tudi o tem, da sodi o teh deliktih, kolikor so težjega značaja in kot taki taksativno navedeni, — državno sodišče.
Zakon o državnem sodišču (z dne 19. marca 1923), se deli na dva dela. Prvi govori o organizaciji, drugi pa o postopku. Državno sodišče ima svoj sedež skupno z najvišjim sodnim dvorom. Sestoji iz predsednika in njegovega namestnika, ki ju imenuje na predlog vlade predsednik republike. Sodniki državnega sodišča so poklicni s o d n ik i, ki jih določi predsednik vrhovnega sodišča iz vrste članov tega sodišča za dobo enega leta, in pa prisedniki, katere Imenuje predsednik na predlog vlade za 3 leta. Ti prisedniki morajo biti češkoslovaški državljani, najmanj 40 let stari, prava vešči, ne smejo pa biti izključeni od porote, niti državni uradniki razen če so visokošolski profesorji. Državno sodišče sodi v senatih šest sodnikov, od katerih je polovica Poklicnih, druga polovica pa prised-nikov, vendar le, ko gre za glavno razpravo. Izven glavne raz-prave odloča, ako ne pripade ukrep predsedniku senata samemu, troglavi kolegij poklicnih sodnikov. Obtožuje višji državni pravdnik, ki ima svoje mesto na sedežu državnega sodišča.
Glede postopka velja v splošnem, da je kolikor mogoče prilagodeno kazenskopravdnemu redu. Uvodno postopanje obavi civilno ali vojaško redno sodišče. Ko konča to preiskavo, vloži obtožitelj v 14 dneh obtožnico pri državnem sodišču. To Presoja samo vprašanje pristojnosti, dopustnosti tožbe in upravičenosti preiskovalnega zapora. Za glavno razpravo dobi vsak obtoženec, ki sam ne vzame zagovornika, posebnega zagovornika ex offo. Pri sklepanju sodba glasujejo Prisedniki prej, kakor poklicni sodniki. Zoper sodbo je dopustna pritožba na vrhovno sodišče, vendar le v tesnih mejah, namreč zaradi kršitve materialnega ali formalnega kazenskega prava. Državno sodišče je redno sodišče in je zato samo eno, da ostane judikatura enotna. Njegovi senati so naprej za celo leto postavljeni. Da državno sodišče ne ipostane eksponent politike vsakokratne vlade, naj sprečava določba, da so poklicni sodniki imenovani le za eno, prisedniki pa za tri leta.
Zanimivo je, kako si je zakon o zaščiti zamislil zapretene kazni. Niti v enem paragrafu ne odreja smrtne kazni. V tem- se pač blagodejno odlikuje od našega zakona o zaščiti varnosti države, v katerem kar mrgoli smrtnih kazni. Vendar češkoslovaški zakon kazni bivšega avstr. zakona, čigar do'očila, kakor smo že navedli, v splošnem le aplicira na češkoslovaške povojne razmere, poostruje in sicer tako, da gre pri naj-
1^ Razne vesti.
težjihi deliktih do dosmrtne ječe. Po § 7 prevideva celo za miadeniče od 18. do 20. leta za atentat na politične državne činitelje kazen dosmrtne ječe.
Koliko tehnično pravilneje in vsebinsko smiotreneje so češki zakonodajalci posto^pali, o tem ni, da bi morali šele na široko razlagati. Niso vse ideje originalne in tudi vsi instituti niso brezprikorni; n. pr. ustanovitev državnega sodišča se je od mnogih zelo merodajnih strani smatrala za protiustaven eksperiment.*) Ipak smemo izraziti željo, da bi bilo dobro, ko bi si n a š i zakolnodajalci vzeli za vzgled inače smotreno-premiš-Ijeno delovanje češkoslovaškega zakonodajnega aparata, tako* glede zaščite varnosti države, kakor tudi glede mnogih drugih, za našo kraljevino aktualnih zakonov. Dr. M. D.
— (Svetosavske nagrade na pravni fakulteti v Ljubljani.) Udeležba tekmecev za svetosavske nagrade za leto 1923-24 številčno ni bila velika, pokazala pa je v nasprotju s prejšnjim letom (glej Slov. Prav. 1923, str. 48) razveseljivo dejstvo, da sta se dva slušatelja lotila pravnozgodovinskih tematov in sicer tako temeljito, da sta oba dobila nagrado. Dne 27. januarja ti., na dan proslavitve sv. Save, je razglasil g. vseučiliški rektor dr. Franc Kidrič na slavnostnem' zborovanju ob prisostvovanju zastopnikov najvišjih uradov, drugih odličnih gostov in slušateljev, da sta bila -po sklepu juridične fakultete odlikovana iurista: g. Josip Dobrovšek iz Hoč (Pohorje) za svoje delo: »j u s consuetudinarium pred kodeksom in ipo kodeksu« z nagrado 600 dinarjev, g. Matija Primus iz Zagreba pa za svoje delo: »Gospodarskopravni ipoložaji cerkvenih ljudi po podatkih samostanskih h r i z o v u 1 j XII. do XIV. stoletja« z nagrado 800 dinarjev. Za prihodnje leto 1924/25 pa je razpisal .svet juridične fakultete sledeča temata za tekmo glede svetosavske kraljeve nagrade: I. Iz pravnozgodovinskega studijskega oddelka: »Substancialno in produkcijsko načelo pri pridobitvi plodov po rimskem, germanskem in jugosloven-skem pravu«. — »Vpliv zmote in sile na cerkvena pravna dejanja«. — »Sistem zločinov in kazni po kaStavskem veprinaškem in moščeniškem statutu.« — II. Iz pravosodnega štud. odd.: »Razmerje med določbama § 10 o. d. z. in § 271 c. pr. t. o običajnem pravu«. — »Razvedljivost zakona po pravih, veljavnih v naši kraljevini.« — »Rimski in moderni civilni postopek (primera).« — »Kazenskopravna zaščita osebne prostosti po kazenskih zakonikih naše kraljevine.« — III. Iz državoslov. stud. odd.: »Ustavni referendum (historično in pravnoprimerjalno).« — »Zavarovanje delavcev v naši kraljevini z narodnogospodarskega stališča.« — »Uporaba ka'ka v našem državnem ipristojbinstvu, nje razlogi in nje stvarna upravičenost.« — »Pravica državnega uradnika na plačo.« — Dr. M. D.
*) Prof. Kohlrausch (Berlin) stoji n. pr. na stališču, da je državno sodišče v zaščito reipublike »ein unerfreulicher Fremdkorper in einem Rechtsstaat« (Zeitschr. f. d. Qes. Strafrechtsw., 44 B., 2 H., str. 136 opazka.) Zdi se pač, da ni v prid ugledu sodišč, ako se ustanavlja preko rednih sodišč še novo »f i k t i v n o - r e d n o« sodišče.