HREN: ,,Potrpite . . (Službe Ln knjige.) ti Sedanja doba, ko se vse preobrazuje in preosnavlja, ko si gradirno temelje svoji novi svobodni dčž.avi, je mnogo zaniiaivosli, a tudi mnogo težav za vse, za oblasti in podložnike. Vse stanove je objela neka mrzličava inestrpiriost in nervoznost. Posamezniki, kakor tudi vsi stanovi, hite, da si v novem domu zasigurajo udoben prostorček. Z vsem smo nezadovoljni, vse gre nam prepočasi. — Včeraj nam je hiša pogorela, in danes bi že radi spali v novem poslopju, udobnejše in mehkejše, kakor veeraj v starem. Desetletja smo garali in stradali za tujce, naše trinoge, a zase ne maraino potrpeti niti toliko mesecev. — To je vojina psihoza,, sad vzgoje vojne dobein rieizmernega trpljeaija vnjej. Ni čudno, ampak urnljivo, da je tudi posaraeznike našega stanu objelo vseobče vrvenje ter se jih je polotila neka mrziičavost, da so ti posamezmiki vedno številnejši in vedno glasnejši ter dajo duška v svpjem glasilu, kar je docela umeuno in pravilno. - - Kritika je zdrava in v sedanji dobi, ko vse sili v ospredje ter se polagajo temelji bodočnosti, naravnost krvavo potrebna. A bodimo strogi kritiki, proti drugim in pa proti sebi, kritiki, ki razuiiievamo in upoštevamo celoten položaj. Za danes le par besedi o siužbah in šol. knjigah. Mnogo nejevolje je med narni zaradi začasne oddaje mest, zlasti na jezikovni meji _n jezikovnih otokih, kjer so prej bili Nernci in nemčurji. Naravno, da se marsikdo čuti zapostavljenega in je tudi res zapostavljen. Da je bilo takrat ta mesta itthmično nemogoče razpisati in pravilno oddati, je umljivo, ker je bilo toliko niest in bi nastale ponekod prevelike vrzeli. Potreba je bila pa silno nujna in čas silno kratek. Zato se je zgodiio, kar je bilo etlino možno: mesta so se oddala začasno, pozneje se pa razpišejo in pravilno zasedejo. — Pa zakaj se še niso razpisala, saj .e dovolj časa? — Moj dragi, še bog .,c rabil šest dni, da je svet ustvaril in tudi mi upamo, da ne bode potreboval višji šol. svet vsaj ne toliko let, da uredi vse pravično in dobro. Sicer je pa tudi stvar pravičnosti, da se tistih, ki so imeli najtežje delo in orali ledino v prehodni dobi izpočetka, ne zapodi kratkomalo zopet drugam samo zato, ker imajo nekaj iet manj službene dobe. Kakšno je bilo to delo in kako neznansko prijetno, to nara lahko pove vsak, kdor je okusil. Cuditi se je le učiteljstvu, da je vzdržalo in še danes sem trdno uverjen: ako ne bi bili gospodje pri višjcin šol. svetu takoj prijeli s trda, skoraj železno roko, bi že po prvih dneh prevzetja — pobegnila večina učiteljstva. Mislim pri tern specijelno Maribor in okolico, pa saj tudi drugod ni bilo mnogo bolje — najbrže. Med tolikpm številom poklicanih, gotovo niso vsi izvoljeni. A oblasti moramo vendar pustiti časa ,da presodi vestno in ne napravi novih krivic. Kdor ni na mestu, ta pojde gotovo prej ali slej. Toliko razsodnosti in pravičnosti moramo vendar-le prisoditi merodajnim krogora.kjer sede naši ljudje, ki čutijo z nami. Preje so ondi sedeli tujci, katerim smo bili mi, naše šolstvo in naš narod, deveta briga. Da je prišlo na ta mesta slučajno par zakonskih parčkov, ali so bili kaki posebni oziri, mi ni znano. Mislim pa, da so bili poleg drugih lastnosti oziri tudi na stanovanjske in prehranjevalne razmere. .Ako je prejšnja oblast preje neredko lnčila zakonce, menda ne bomo istega zahtevali od svoje sedanje oblasti? Sicer je pa stvar okusa to zadevo povdarjati med istim staoom, bodisi zasebno, kakor tudi javno v listih. Gotovo je, da bi ne bilo vsem ustreženo, ako tudi bi se bila vsa ta mesta pravilno razpisala in pravilno oddala, če tudi bi bilo to tehnično mogoče. Mesta so tako odgovornosti polna in zahtevajo toliko vsestranskega dela, da ne bode še dolgo ne pri zasedanju teh mest odločevala e d i n o 1 e klužbena doba. Zakaj delo zunaj šole je še skoraj nujenejše in potrebnejše v teh krajih. — Pa poglejmo! V lepi dravski dolini ob nieji so bila že januarja razpisana tudi prav lepa niesta, od eno do šestrazrednice. In poinislite: niti toliko kompetentov ni bilo, da bi se bila mogla vsa mesta oddati. — Vsi pa vendar ne moremo priti v Maribor ali Celje! Sploh pa se iuti povsod veliko pomanjkanje učiteljstva in se bode čutilo še gotovo celo desetletje. Na eni strani zahtevamo višjo izobrazbo učiteljstva, kar je prav, _ia drugi strani pa jemljejo oblasti tretjeletnike, da ustrežejo najnujnejšim zahtevam. To je seveda protislovje, a je v sedanjem času opravičljivo in razumljivo. — Tudi Maribor je komaj do polovice zeseden in mnogi izmed tovarišev, ki so dobili ta »lepa in prijetna mesta«, sili nazaj. Torej, le potrpljenje! Docela neumestno je primerjati naše sedamje razmere z nekdanjimi prosiulimi avstrijskimi, kar se dogaja tudi v dnevnem časopisju. Priderao v luč, kakor bi bilo nekdaj v marsikaterem oziru bolje v rajni Avstriji, dasi vsi dobro vemo, kakšna mizerija je bila v splošneni. Pomislimo vendar, da je tam deloval dolgoleten, preizkušen upravni aparat, ki je lahko funkcijoniral. Mi pa zahtevamo, da bi ura precizno šla, četudi šele v s t v a r j a m o k o 1 e s j a v n j o ! Torej, le potrpite! — In knjige! , Rabimo dobrih, docela preurejenih knjig, na popolnoma drugačni podlagi. Rabimo jih nujno in ne samo tisočev, ampak stotisočev. da miliijone. Moj Bog, to se vendar ne da stresti iz rokava. ustvariti kar čez noč. Prav dobro in prav hitro je neiuožno. ako bi tudi imeli ves inaterijal na razpolago. Gotovo je šola prva, najvažnejša. A docela zanemarjati druge panoge šoli na ljubo, tega tudi ne moremo zahtevati. Ker gradimo nov dora, nioramo istočasno graditi vso stavbo, ne pa samo enega dela, če hočemo kedaj imeti dobro in lepo celoto. — S šolskimi knjigami bomo imeli še nekaj let križe in težave, kar je razumljivo. Dobro bodo nam služile tudi knjige iz nekdanje avstrijske zaloge, čeprav niso primerne. V sili vrag muhe žre, pa si jih še sam lovi! — Knjiga je mrtva, učitelj je risti, ki ji da življenje. Jaz v resnici ne vidim v starih šol. lcnjigah posebne nevarnosti za našo mladino. Saj je vendar ta mladina sama doživela to dobo. Ako ji damo tudi druge kniige, s tem ji še ne izbrišemo spomina na to dobo. — Odstranimo iz starih knjig cesarjevo sliko in cesarsko pesem in še par beril, pa lahko mirnega srca izročimo knjigo mladini. Kar je pa drugih zgodovinsko-politično - patrijotično prikrojenih neresnic, tiste pa so učitelju dobrodošle ravno v sedanji dobi. Ravno na njlh učitelj lahko ^lokaže, kako se je preje pačila zgodovina in vsiljevalo ljudslvom mnenje, da gleda v svojih vladarjih bogove, med tem ko so bili navadno mnogo večji grešniki od nas. — To velja seveda samo toliko časa, dokler je docela nemožno sedanje neprimerne knjige nadomestiti s primernimi. Vsled tega pa seveda ne smemo držati rok križem, ampak delajmo neumorno in dosledno, da dobimo čimpreje, kar rabimo. Naj se ne misli pri teh vrstah, da hočem ž njim prati sebe, ali kogarkoli opravičevati. Vem, da tudi naši ljudje delajo na merodajnih mestih napake. Saj so ljudje! Še enkrat povdarjam, da je potrebna, krvavo potrebna kritika v sedanji dobi. Ampak vsaj tega jim ne moremo predbacivati, da bi ne imeli ti krogi ne poštene volje, ne sfca; da bi jih vodila korupcija. Gotovo jih vodi predvsem korist in dobrobit šole in naroda. Ako je pa kaj gnilega med njimi, izčistilo se bode tudi tam, kakor povsod. O tem smo lahko uverjem. — Le časa in potrpljenja je treba! Eno pa moramo imeti vedno pred očrai: Ne izgubljajmo in ne ubijajmo si sami vere v lepo in veliko bodočnost našega naroda in tudi ne našega stanu, ki ne bode več zadnji, ampak m e d prvimi, kakor se že sedaj kaže v obrisih in kakršno mesto mu pristoja po veliki važnosti poklica. Le malo dobre volje in potrpljenja je trebal