GLASILO OBČINE VELIKE LASCE
Datum izida: 19. september 2018

ISSN 2536-4822
Številka: 5
Letnik izdaje: 24
Kazalo:
Urednikova stran.......................3
Županova stran........................4
Občinske strani........................5
Iz 23. seje občinskega sveta........................5
Podpis dogovora o povezovanju kolesarskih poti..........6
Investicije na področju družbenih dejavnosti.............6
Šola in vrtec
Novosti na centralni šoli..........................8
Prvič v šolo ..................................9
S fazani na Vegovo..............................9
Šolska shema ob zaključku šolskega leta ..............10
Kultura
Zgodilo se je v Lojzovem teatru ....................11
Abonma 2018/2019
Knjižnica pod krošnjami letos na Trubarjevi domačiji.......13
Fižol tudi v sladicah............................14
Knjižnica
Novosti na naših policah ......................... 16
Iz velikolaškega okraja..........................18
Dediščina ..................................19
Ko praznične jedi povežejo Slovence in Hrvate...........19
Društva
Praznik kulturnih mostov - potovanje v Švico...........20
Tradicionalna pridelava prosa na Gradežu..............23
Tradicionalni pohod po turjaški turistični poti...........23
Nove polete pustolovščine skavtov..................24
Novo gasilsko vozilo PGD Rob.....................26
Dogajanje v PGD Velike Lašče ...................... 28
Poletne prireditve na vagi v središču Roba .............29
Počitnikovanje upokojencev na otoku Korčula...........30
Dogodkov polni poletni meseci....................32
Slovesnost v Kotah pri Robu ......................32
Pomembna prireditev Krvave Peči...................33
Srečanje Selanov..............................33
Košnja u snežet...............................33
Oratorij v Velikih Laščah.........................34
Dan gospodinj...............................35
Rocktronica 2018 .............................36
Šport
2. cestni kolesarski maraton.......................37
Ko se dotakneš neba ........................... 38
Kolesarski vzpon na Sv. Primož ..................... 40
Ekipa KMN Velike Lašče v sezoni 2018 /19..............42
1. Antonov memorial...........................42
Pohod po poteh preteklosti ....................... 43
Plesna abeceda ............................... 43
Stranke
Ekskurzija v Belo krajino.........................44
Intervju z aktualno poslanko Alenko Jeraj..............47
Okolje
Kako do nižjih subvencij in nižjih računov za ogrevanje.....48
Razvedrilo..........................49
Oglasi.............................50
Zahvale............................54
Letnik 24, številka 5, 19. september 2018. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorni urednik: Gorazd Milavec. Uredniški odbor: Dragica Heric, Andrej Vidmar, Mojca Šilc, Angelca Petrič. Lektoriranje: Ema Sevšek (razen že oblikovanih prispevkov). Prelom: Luart, d. o. o. Tisk: Luart, d. o. o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70, E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe.
TROBLA
glasilo Občine Velike Lašče
ISSN 2536-4022
Naslednja Trobla izide 2. novembra 2018, prispevke je potrebno oddati do 17. oktobra 2018.
Fotografija na naslovnici: Petra Zgonec
Stran urednika
3
TROBLA 5/2018
KDO SEM?
Vedno težje mi je napisati kako besedo, da se ne bi ponavljal, po drugi strani pa ne morem mimo določenih vsebin. Če bi bil urednik avtorevije, zdravstvenega biltena ali druge tehniške revije, kjer je poudarek na raznih novostih, izboljšavah, novih pristopih, bi imel več možnosti, da bi bil članek vedno drugačen.
Toda Trobla je glasilo nekaj tisoč občanov, kjer so kulturni ali športni dogodek, investicija v infrastrukturo, roditeljski sestanek, abonma, veselica ... znani, slišani in vidni že zdavnaj pred izidom našega glasila. Tako je, verjemite, težko napisati tako besedilo, da bi bilo za vas novo, posebno. Zato so moji članki vedno usmerjeni v nas, prebivalce naše občine, v sosede, prijatelje. Rad pišem o veselju do življenja, pomoči, odpuščanju, vrednotah, lepih zgledih, odgovornosti. Res da so to teme, ki od nas zahtevajo dejanja in razmišljanja, za katera je potrebno stopiti iz okvirov običajnega vsakdana, za katera si je potrebno vzeti čas, prisluhniti, razumeti, spoštovati ter na koncu zbrati pogum, voljo in tudi nekaj narediti. Še posebej sem vesel, da kljub mojemu malo drugačnemu pisanju in razmišljanju o urednikovanju in nič kaj »rumenemu tisku« Troblo preberete in jo tudi pohvalite. Kajti, spoštovane bralke in bralci, s tem pohvalite vse marljive ustvarjalce našega lokalnega območja in jih spodbujate do novih vsebin in zgodb, ki jih ustvarjajo predvsem za vas.
Kdo sem? sem naslovil uvodno besedilo. Kdo sem, da imam pravico biti brezbrižen, »ušmepihovski«, vseveden, pokroviteljski? Kako si človek v tem svojem kratkem potovanju jemlje pravico biti nespoštljiv, nerazumevajoč, mimobežen, ko pa družba kar kriči po druženju, lepih manirah, dejanjih, ob katerih smo veseli, koristni in dobrovoljni? Vsakdo rad vidi, da sosed pomete še del njegove ulice, da pokosi nekaj malega ob meji, ker za tisti del že ne bo kupil kosilnice; da spustimo predse avtomobil iz stranske ceste ... To je samo nekaj iz obilice lepih dejanj, ki lahko soudeležencu, sosedu polepšajo dan. Vendar je za to potreben napor, pozitivno razmišljanje, vera v sočloveka, veselje do življenja, kar je za nas velikokrat preveč. Biti danes na mestu župana, ravnateljice, predsednikov društev, župnika, komandirja, direktorja, svetnika, predstavnika staršev v šoli je odgovornost, ki bi jo morali vsi spoštovati in se veseliti, da vsi ti »upravniki« odgovorno delo opravljajo po svojih najboljših močeh. Svoje izkušnje, znanje in danosti spreminjajo v največji možni »output«, bi lahko rekli poslovno. Seveda se zgodi, ko po končnem pregledu kdaj ugotovijo, da bi se dalo tu pa tam še kaj dodati. Toda, kdo bo sodil? V najbolj brani knjigi na svetu sem zasledil zapis, naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha. Spoštovane bralke in bralci, življenje je lepo, ko se med seboj poslušamo, si spoštljivo dopovedujemo, pohvalimo dobro in se v vsaki besedi ali dejanju zavemo, da smo zmotljivi tudi mi. Hodimo po poti, z glavo obrnjeno navzgor, jo obračajmo levo in desno, bodimo spoštljivi in s svojim zgledom vzor drugim. Zakaj ne bi opozorili šolarja, da se na ulici ne vede lepo, da ni prečkal ceste na pravem delu; hitro vozečega ali opitega voznika, nekoga, ki povzroča močan hrup?
Boste rekli, da se nimam pravice vtikati v zadeve drugih. Pa odgovarjam: Se popolnoma strinjam, vendar se sprašujem, kakšna bi bila družba, če bi se med seboj veliko in spoštljivo pogovarjali in jo preoblikovali do te mere, da ne bi bilo treba več opozarjati, saj bi pravilni, pošteni in dobronamerni vzorci obnašanja v našem življenju postali stalnica. Nedavno sem prebral mehiško kratko zgodbo o mamici dveh otrok, ki je bila zaskrbljena nad iskanjem življenja svojih dveh najstnikov. Pa ji je pisec odgovoril: Ali vidiš tisto oslico, privezano k grmu? »Ja,« je odgovorila. »In ali vidiš njena mladiča?« »Ne,« je bil njen odgovor. Pa pravi pisec: »Sta nekje naokoli, vsake toliko časa in vsak večer se vrneta k mami, s katero preživljata noč.« Ja, kratka zgodba o zaupljivosti, spoštovanju in vračanju h koreninam dobre vzgoje, povezanosti in privezanosti. Ostati danes miren in zaupljiv je izredno težko. Vse premalokrat prejmemo pohvalo za dobro opravljeno delo. Smo kot učenci na ladji, ki jim zmanjkuje trde podlage. Zato predlagam, da zaupamo našim izbranim lokalnim »upravnikom« vseh zavodov, inštitucij; zaupajmo podjetjem, društvom ... In zaupajmo sebi, staršem, babicam in dedkom ter drugim pri vzgoji otrok in se potrudimo družbo še izboljšati.
Urednik Gorazd Milavec
LOKALNE VOLITVE 2018
Objavo prispevkov v Trobli v času volilne in referendumske kampanje določata Odlok o izdajanju Občinskega glasila Občine Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 1/2011) in Cenik reklam in drugih objav v občinskem glasilu Trobla (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 5/2017). V času lokalnih volitev imajo vse stranke, liste in druge osebe, ki kandidirajo na lokalnih volitvah, na voljo polovico strani. Cena objave je 50 evrov brez DDV. Če želi stranka, lista oziroma kandidat v času volilne kampanje za lokalne volitve objaviti dodatna besedila, se ta zaračunavajo po veljavnem ceniku reklam in drugih objav v občinskem glasilu. Te dodatne objave lahko obsegajo do največ polovice strani. Vse že oblikovane predstavitve z navedbo naročnika oglasa v velikosti polovice strani (19 cm x 12 cm) morajo biti posredovane na e-naslov Troble (trobla@velike-lasce.si) do 17. oktobra 2018.
Uredništvo Troble
TROBLA 5/2018
4
Županova stran
DRAGE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI
Letošnje leto se je prevesilo v drugo polovico. Za nami so šolske počitnice in najbrž tudi večina dopustniških dni. Upam, da so se učenci srečno vrnili v šolske klopi naše centralne in dveh podružničnih šol. Da bo šolski pouk potekal čim bolj normalno, smo v poletnih mesecih v drugem nadstropju centralne šole uredili hodnik, sanitarije in novo učilnico, v kateri bo znanje nabiralo kar 28 učenk in učencev petega razreda. Za še večjo varnost v cestnem prometu smo dokončno uredili še dostop do šole po Šolski ulici. V tem poletnem času je v občini potekalo tudi več drugih projektov na različnih področjih. O nekaterih boste lahko kaj več prebrali na občinskih straneh Troble. Tokrat bi vas želel seznaniti še z aktivnostmi, ki jih peljemo z različnimi državnimi organi. Vesel sem, da smo se uspeli dogovoriti za nekaj investicij, kijih v naši občini financira Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). Zgrajen je pločnik od Velikih Lašč do Srobotnika. Tega je delno sofinancirala tudi naša občina. Prav tako smo tik pred podpisom sofinanciranja pločnika v Prilesju od odcepa proti Dvorski vasi do odcepa oddaljenih hiš proti Ortneku. Dela naj bi se začela že letos. Z državo smo se uspeli dogovoriti o sofinanciranju izgradnje levega zavijalnega pasu proti poslovni coni Ločica pri Turjaku. Izvajalec del je že izbran, občina plača 1/3, država pa 2/3 vrednosti. Dela naj bi se začela v kratkem.
Najbrž ste opazili, da so se v mesecu avgustu začela obnovitvena dela na mostu državne ceste v naselju Rašica. Ta most, ki povezuje naselje z avtobusnim postajališčem, je bil za pešce izredno izpostavljen, saj ga je bilo treba prečkati praktično po vozišču. Z namenom zagotovitve večje varnosti pešcev bodo na mostu zamenjane varovalne ograje in zgrajen pločnik. V okviru investicijskih vzdrževalnih del se bo na mostu izvedel tudi nov robni venec z jekleno varnostno ograjo na dol vodni strani, prestavila se bo sredinska črta na vozišču, hitrost pa bo omejena na 50km/h. Že dlje časa je sicer predvidena tudi kompletna rekonstrukcija križišča na Rašici. Že dalj časa so narejeni tudi projekti za posodobitev križišča v Malih Laščah in odcepa proti Puščam. Izredna škoda je, da se je dolgo časa zatikalo s pridobitvijo ustreznih soglasij lastnikov parcel ob tej trasi. Sedaj, ko naj bi bili ti pridobljeni, pa je problem zagotovitve finančnih sredstev v državnem proračunu. Na tem odseku je bil na račun nujnih vzdrževalnih del grajen vsaj pločnik od Malih Lašč do odcepa za Pušče. Zavedamo se, da na lokaciji novozgrajenega hodnika za pešce še vedno ni označenega prehoda čez glavno cesto in urejenega ustreznega avtobusnega postajališča. Vse to bo zgrajeno, ko bo izvedena celovita rekonstrukcija križišča v Malih Laščah. Upamo, se bo to zgodilo čim prej, saj bo le na ta način najbolj ranljivi skupini v prometu zagotovljen varen prehod čez državno cesto. Prav tako smo v dogovorih za izvedbo manjšega krožišča na državni cesti na Turjaku pri odcepu proti Grosuplju. Zaradi prostorskih omejitev je izvedba tega krožišča zelo težavna. Občina je že pridobila idejno zasnovo krožišča, sedaj se dogovarjamo z državo o projektiranju in kasnejši izvedbi. Zaradi naraščajočega števila predvsem tovornih vozil skozi center Velikih Lašč smo v sodelovanju z DRSI pristopili k načrtovanju nujne obvoznice, s katero želimo tranzitni promet speljati mimo naselja. V ta namen je bilo pripravljenih več idejnih zasnov, katerih študije bodo podale čimbolj optimalno rešitev. Izdelane so bile tudi nove hidrološko hidravlične študije, na podlagi katerih je bilo potrebno predvideti več
>i -
\
novih cestnih objektov, kar bo gradnjo bistveno podražilo. Izdelane idejne zasnove bodo podlaga za dokončanje študije različic, investicijske zasnove in okoljskega poročila. Predlog najustreznejše različice bo posredovan v potrditev Vladi RS. Ker gre za prestavitev državne ceste, vse potrebne lokacijske postopke vodi država.
Še posebej me veseli, da smo ravno v teh dneh, na našo pobudo, podpisali dogovor o sodelovanju pri izvajanju projekta »Načrtovanje in povezovanje kolesarskih in drugih poti na območju občin Škofljica, Velike Lašče, Ribnica in Kočevje«. Dogovor smo podpisali župani omenjenih občin in predstavnik Ministrstva za infrastrukturo.
Glede na zapisano lahko ugotavljam, da je s predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in njene DRSI zelo korektno sodelovanje. Sicer je potrebno veliko sestankov in dogovarjanj z njimi, vendar rezultati se odražajo v izvedenih projektih. Veliko več problemov pa imamo z raznimi državnimi ustanovami pri spremembi in dopolnitvi občinskega prostorskega načrta za območje občine Velike Lašče, ki smo ga začeli pred tremi leti. Vse aktivnosti, ki so v pristojnosti občine, izvedemo v najkrajšem možnem času. Opravljene so bile analize pobud za izločitev in dodajanje stavbnih zemljišč, izdelan tekstualni in grafični del prikaza stanja prostora, izdelane so bile potrebne dodatne strokovne podlage in delovni osnutek SD OPN za pridobitev posebnih smernic oziroma za pridobitev prvih mnenj in pridobivanje teh. Izdelati smo morali novo okoljsko poročilo ter zahtevane dopolnitve hidrološko hidravlične študije. Vsi ti postopki so zelo dolgotrajni predvsem zaradi neodzivanja in počasnega dela državnih organov, s katerimi usklajujemo delo, še posebej z Direkcijo RS za vode ter drugimi nosilci urejanja prostora. Prav zaradi dolgotrajnosti vseh postopkov spremembe prostorskih aktov smo večkrat deležni neupravičenih kritik naših občanov. Z namenom seznanitve čim širše javnosti smo problematiko poteka in dokončanja postopka sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta obravnavali tudi na 22. redni seji občinskega sveta, ki je
Občinske strani
5
TROBLA 5/2018
bila letos v mesecu aprilu. Občina samo vodi vse te postopke v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo, nimamo pa nikakršnega vpliva nad delom državnih organov. Naj omenim, da pri spremembi prostorskih aktov občine sodeluje skoraj 20 (dvajset) predpisanih državnih nosilcev urejanja prostora.
Dotaknil bi se še problematike gradnje kanalizacijskih sistemov. Del kanalizacije smo sicer nekako uspeli z lastnimi sredstvi narediti na Rašici. Za naselje Velike Lašče je na podlagi idejnih
projektov investicija ocenjena na skoraj dva milijona evrov. Takega zneska pa občina ni zmožna zagotoviti. Zato čakamo, da bo država spremenila pogoje o pridobitvi dodatnih finančnih sredstev iz kohezijskih skladov. Sedaj se občine lahko javijo na ta sredstva za kanalizacijske sisteme, ki imajo več kot 2000 populacijskih enot. V Velikih Laščah jih je okrog 800.
Župan Anton Zakrajšek
IZ 23. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Občinski svet Občine Velike Lašče se je v sredo, 12. septembra 2018, sestal na 23. redni seji. Po ugotovitvi sklepčnosti je bil sprejet naslednji dnevni red:
1.	Potrditev zapisnika 22. redne seje in 8. dopisne seje
2.	Poročilo odborov
3.	Obvezna razlaga 36., 43., 44., 46., 48., 103. in 85. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu
4.	Odlok o spremembi odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje »OPPN VP 25-1 Ločica - del«
5.	Sklep o ukinitvi javnega dobra
6.	Odlok o turistični taksi
7.	Sprememba proračuna Občine Velike Lašče za leto 2018
8.	Sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2018 v občini Velike Lašče
9.	Spremembe Poslovnika občinskega sveta
10.	Pobude, vprašanja in predlogi svetnikov
11.	Poročilo župana
Po potrditvi zapisnikov sta predsednika odbora za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora in statutarno pravne komisije podala kratka poročila o sejah.
Na območju Občine Velike Lašče imajo občani in projektanti pri pridobivanju gradbenih dovoljenj več težav zaradi nekaterih nedorečenih oz. dvoumnih določil v OPN. Zato je občinska uprava za nekaj členov pripravila predlog obveznih razlag, Marija Ivanc Čampa pa jih je svetnikom na seji predstavila.
Zaradi večjega spodbujanja gospodarstva v Občini Velike Lašče so se svetniki strinjali in soglasno sprejeli višjo olajšavo pri plačilu komunalnega prispevka za investitorje v poslovni coni Ločica. Po novem bo odstotek olajšave 60 % in ne več 50 %.
V nadaljevanju so svetniki obravnavali tudi zemljiškoknjižno zadevo in sprejeli sklep o ukinitvi javnega dobra na parceli št. 4018/7 k. o. Turjak. Omenjena parcela bo tako lahko predmet menjalne pogodbe.
Glede na to, da področje o turistični taksi celovito ureja novi Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1, Ur.l. RS, št. 13/18), občinam pa je prepuščena le določitev višine turistične takse, so svetniki sprejeli nov Odlok o turistični taksi, s katerim preneha veljati dosedanji občinski odlok. Višina turistične takse pa se je povečala iz 0,92 Eur na 1,00 Eur.
Pri izvajanju proračuna za leto 2018 so se pri nekaterih projektih pokazale potrebe po dodatnih sredstvih. V skladu s 7. členom Odloka o proračunu Občine Velike Lašče za leto 2018 (Uradno
glasilo Občine Velike Lašče, št. 1/17, 3/18) mora projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, predhodno potrditi Občinski svet. Svetniki so soglasno sprejeli sklep o predlagani spremembi proračuna.
Prav tako so sprejeli Sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2018 v občini Velike Lašče in sklep, ki ga je glede predlagane spremembe Poslovnika (določa način oblikovanja delovnih teles občinskega sveta) oblikovala statutarno pravna komisija. Ta se ni strinjala z nobenim od dveh predlogov in zaključila, da se do naslednje seje občinskega sveta izoblikuje nov, bolj jasen predlog.
Sprejeti sklepi:
Ad 3: Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme obvezno razlago 36., 43., 44., 46., 48., 103. in 85. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu (Uradno glasilo občina Velike Lašče št. 7/13).
Ad 4: Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Odlok o spremembi odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje »OPPN VP 25-1 Ločica - del«.
Ad 5: Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da se ukine javno dobro na parceli št. 4018/7 k. o. Turjak.
Ad 6: Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Odlok o turistični taksi v občini Velike Lašče.
Ad 7: Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep o spremembi proračuna.
Ad 8: Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2018 v občini Velike Lašče.
Ad 9: Občinski svet Občine Velike Lašče se strinja s predlogom statutarno pravne komisije, da občinska uprava do naslednje seje pripravi nov, bolj jasen predlog spremembe Poslovnika Občinskega sveta Občine Velike Lašče.
Tanja Uršič, občinska uprava
TROBLA 5/2018
6
Občinske strani
POVEZOVANJE KOLESARSKIH IN DRUGIH POTI NA OBMOČJU OBČIN ŠKOFLJICA, VELIKE LAŠČE, RIBNICA IN KOČEVJE
Župani Občin Škofljica, Velike Lašče, Ribnica in Kočevje so skupaj s predstavnikom Ministrstva za infrastrukturo podpisali dogovor o načrtovanju in povezovanju kolesarskih in drugih poti.
Prometna povezava med Ljubljano in Kočevjem oz. 3. a-razvojna os je že kar nekaj časa pereča problematika. Določen napredek se je sicer dosegel z izgradnjo dvopasovnice nad Pijavo Gorico in štiripasovnice med križiščem na Rudniku in Lavrico. Še vedno pa je potovalni čas glede na razdaljo občutno predolg. Zato je predvidena izgradnja obvoznic mimo naselij (v delu je idejna študija obvoznice za Velike Lašče).
Poleg samega časa vožnje do prestolnice je problematična tudi varnost na omenjeni cesti. In ker je rekreativno kolesarjenje vse bolj priljubljeno in želijo Velike Lašče izboljšati turistično infrastrukturo, je na pobudo župana Antona Zakrajška prišlo do podpisa dogovora o povezovanju kolesarskih poti.
Pogovor s Tomažem Willenpartom iz Sektorja za investicije v ceste
Ob podpisu dogovora »Povezovanje kolesarskih in drugih poti na območju občin Škofljica, Velike Lašče, Ribnica in Kočevje
Podpisa so se udeležili tudi poslanka Alenka Jeraj ter poslanca Predrag Bakovic in podpredsednik Državnega zbora Jože Tanko; slednji je napovedal podporo projektu. Ob dogodku so župani in poslanci poudarili pomen sodelovanja pri doseganju skupnih ciljev, med katerimi zagotovo izstopa prometna infrastruktura. Zupani so se tudi strinjali, da je velikolaški župan Anton Zakrajšek regijski koordinator projekta »Načrtovanje in povezovanje kolesarskih in drugih poti na območju občin Škofljica, Velike Lašče, Ribnica in Kočevje«.
Angelca Petrič, občinska uprava
INVESTICIJE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
V času poletnih počitnic je bilo dokončanih kar nekaj manjših investicij. Najmlajši so se razveselili dodatnih igral, malo starejši fitnes orodij. Med bolj zahtevnimi je bilo dokončanje in oprema dela mansarde v prizidku osnovne šole, kjer je prostor dobil tretji oddelek petega razreda.
PRENOVLJENO OTROŠKO IGRIŠČE PRI GLASBENI ŠOLI V VELIKIH LAŠČAH
V centru Velikih Lašč je najmlajšim na voljo prenovljeno otroško igrišče. Med poletnimi počitnicami je bila zamenjana dotrajana ograja, klopi in mizice. Obnovljena so bila igrala in dodan nov vrtiljak. Prepričani smo, da bodo mladi uporabniki veseli novih igralnih izzivov.
Občinske strani
7
TROBLA 5/2018
ŠPORTNI PARK V VELIKIH LASCAH
Na pobudo mladinskega društva VRT, lokalne enote Skupnosti katoliške mladine Velike Lašče in Društva podeželske mladine Velike Lašče je občina pristopila k iskanju lokacije za izvedbo zunanjega fitnesa. Za najprimernejše se je izkazalo opuščeno zemljišče pri osnovni šoli, ki je po sanaciji dobilo novo namembnost.
Park, namenjen izključno športni rekreaciji, nudi štiri orodja: štirivišinski drog za vzgibe, standardna bradlja, nizka bradlja in kletka za plezanje. Talna podlaga je gumirana in omogoča stabilen oprijem ter varno izvajanje vaj. Dela v parku bodo zaključena, ko bo montirana še miza s klopjo in košem. Športnim navdušencem pa je park za rekreativno vadbo že na voljo.
PODRUŽNIČNA ŠOLA TURJAK
Občina je pridobila gradbeno dovoljenje za rušitev obstoječega objekta - hlevov na Turjaku. Z rušitvijo bo mogoče pričeti po prestavitvi elektro- in TK vodov ter javne razsvetljave. Predvidoma še to jesen. V zvezi s Projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta - nove šole in vrtca, ki je vložen na Upravni enoti Ljubljana, je občina že prejela poziv za dopolnitve. Pooblaščeno projektantsko podjetje bo dopolnitve izvedlo po usklajevalnem sestanku na upravni enoti.
TRUBARJEVA DOMAČIJA Z NOVIM TLAKOVANJEM
Spomladi je bilo na Trubarjevi domačiji izvedeno tlakovanje povezovalne poti med novim parkiriščem in domačijo ter območja okrog kozolca. Začasno so kontejnerji postavljeni še ob kozolcu in naj bi jih po postavitvi lope premaknili na zgornje parkirišče k cesti. Jeseni je načrtovano tlakovanje še preostalega dela - dvorišča in dovozne poti.
POSTAJALIŠČE ZA AVTODOME NA TURJAKU
V sklopu projekta Mreža postajališč za avtodome je občina opremila postajališče na Turjaku. Avtodomarjem sta na voljo priključka na elektriko in vodo ter možnost za izpust odpadnih voda. Urejen bo tudi prostor za počitek na poti, z mizo in klopjo.
Foto: Tadej Bavdek
OPREMLJENI DODATNI PROSTORI V MANSARDI OSNOVNE ŠOLE
Zaradi pomanjkanja prostora v centralni šoli je občina v sodelovanju z osnovno šolo pristopila k reševanju prostorske stiske in dokončala del mansarde v novem prizidku. V času šolskih počitnic je bila opremljena ena učilnica, hodnik in sanitarije. Tu ima prostore tretji oddelek petega razreda.
ASFALTIRANJE PRED OSNOVNO ŠOLO
Šolska ulica, ki je bila razširjena v letu 2016, je dobila končno podobo. Pred začetkom šolskega leta je bila skupaj s parkirnimi mesti asfaltirana. V pripravi so še talne označbe.
Nika Perovšek, občinska uprava Foto: arhiv občine
TROBLA 5/2018
8
Šola in vrtec
NOVOSTI NA CENTRALNI SOLI
Zakorakali smo v novo šolsko leto. Na šoli smo še posebej zadovoljni in veseli novosti, teh je tokrat kar precej. S pomočjo Občine Velike Lašče je šola bogatejša za novo prostore, opremo ter urejeno okolico.
V tem šolskem letu je generacija petošolcev res številčna in imamo tri oddelke na centralni šoli. V ta namen je bila v drugem nadstropju šole urejena nova učilnica za 5. c-razred in nove sanitarije. Učilnica je res svetla in prijetna, nova oprema pa jo naredi še lepšo.
Preurejeno 2. nadstropje
Urejanje parkirišča in ceste pred šolo
Potrebna pa je bila tudi obnova strehe šole, na kateri je narava pokazala svoje zobe.
Petošolci so navdušeni nad novimi prostori v 2. nadstropju. Še posebej jim je všeč nova učilnica z novo opremo.
Na novo je opremljen tudi najštevilčnejši razred na šoli, 4. a-razred. Dobili so nove klopi in stole.
Občini Velike Lašče se lepo zahvaljujemo za vse novosti in investicije.
Pred šolo imamo preurejeno parkirišče ter na novo asfaltirano
cesto; ta je bila v lanskem šolskem letu preurejena tako, da je Srečno in uspešno v novo šolsko leto! sedaj širša, kar omogoča nekoliko lažje parkiranje pred šolo. Vabljeni tudi v nov fitnes na prostem, ki se nahaja pod šolskim igriščem.
Renata Gradišar
Šola in vrtec
9
TROBLA 5/2018
PRVIČ V SOLO
Čas brezskrbnih počitnic je mimo in otroci so zopet zakorakali v šolske klopi. Za 36 učencev centralne šole je bil 3. september nekaj posebnega. Prvič so vstopili v šolo, dobili rumeno rutico in tako postali prvošolci.
Učiteljice in gospa Irena Budič Pavlič smo jih pričakale na vhodu šole. Vsakega otroka smo pozdravile in mu nadele rutico. Nato so odšli do svojih učilnic, kjer so poiskali svojo sličico ter jo dali na svoje ime, ki je bilo napisano na listku. Vsi nasmejani in polni pričakovanj so poslušali nagovor učiteljic. Sledilo je skupno fotografiranje, tortica za prvošolce ter kavica za starše. Nato se nam je pridružilo še 11 prvošolcev iz podružnične šole Rob in 15 prvošolcev iz podružnične šole Turjak. Vse zbrane sta v šolski avli nagovorili pomočnica ravnateljice gospa Irena Budič Pavlič ter gospa podžupanja Tatjana Devjak. Sledila je predstava o Piki Nogavički, ki jo je pripravil Sten Vilar. Prvošolci so dobili tudi delovne zvezke za pouk, najbolj pa so se razveselili daril, ki smo jih za njih pripravile učiteljice. Prvošolcem čestitamo ob vstopu v šolo in jim želimo, da bi se imeli lepo na naši šoli.
Občini Velike Lašče in podžupanji Tatjani Devjak se zahvaljujemo za sladke dobrote.
Učiteljice 1. razreda
S FAZANI NA VEGOVO
V mesecu aprilu sva se z Majem trudila okrog plevela ga bom spremljala prvi dan na poti do Vegove.
Zadnji teden v avgustu pa Maj reče: »Anča, boš šla, saj si obljubila!« Kaj vse obljubim! Nisem vedela, kaj misli. »Kam pa?« ga vprašam. »V šolo na Vegovo pa še na kavo, si rekla! Saj si šla tudi z Janom!«
Drejc, Jakob in Maj, prvi fazanski žur
Obljuba dela dolg. V noči iz nedelje na ponedeljek sem se premetavala po postelji, bala sem se, da bom zaspala. Ob šestih je Maj že pozvonil, na avtobusni postaji v Ljubljani se je dobil s sošolcema, udarili so petko in krenili smo po Miklošičevi navzdol. Deževalo je, ustavili smo se na suhem v Podmornici,
na njivi. Pogovarjala sva se o šoli, omenila sem mu, da
naročili kapučine in se zapletli v pogovor o šoli. Jakob Lunder, Drejc Gruden in naš Maj Kikelj so si postavili cilj: »Ne bomo korakali ena, dve, ena, dve, naša najnižja ocena bo tri, pa še te se bomo izogibali. Laščani bomo za vzor v razredu!« Naj se to uresniči.
Med rahlim rosenjem smo se ozrli na Prešernov spomenik, krenili po Volfovi ulici, preko Kongresnega trga in že smo zagledali mogočno stavbo na Vegovi 4, ki je bila zgrajena v letu 1874 in je v njej sprva delovala Realka. Leta 1877 so dotedanje Dolnje Gradišče poimenovali po Juriju Vegi, slovenskemu matematiku, fiziku, geodetu, meteorologu, plemiču in topniškem častniku. Njegove logaritemske tablice pozna ves svet, je tudi edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni.
Jakob, Drejc in Maj, dijaki prvega letnika elektrotehniške--računalniške strokovne šole so se iz osnovnošolcev prelevili v fazane, kar pa ne pomeni le puhastega perja, temveč nove prijatelje, samostojnost in samozavest.
Vesela sem, da me je Maj povabil na poti fazana, upam da me bo tudi na poti maturanta v zadnjem letniku. Domov je prišel s črko F na vsaki roki; to sem prebrala kot »fant od fare«, kar Maj tudi je, prav taka sta tudi njegova prijatelja Drejc in Jakob.
Ana Pia Debeljak
TROBLA 5/2018
10
Šola in vrtec
ŠOLSKA SHEMA OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA 2017/2018
Čas je, da se ozremo nazaj in pregledamo opravljeno delo v tem šolskem letu.
Kot vsako leto smo petošolci v septembru obiskali Gradež. Člani Društva za ohranjanje dediščine so nas prijazno sprejeli in nam pokazali sušilnico sadja, kako se žanje ajdo, staro orodje in okrepčali smo se tudi z odlično domačo malico. Preživeli smo imeniten naravoslovni dan in vsem se prav lepo zahvaljujemo za odlično predstavitev dejavnosti.
Jesen seveda ni nasula polnih košar sadja, tako je naš šolski sadovnjak sameval prazen. Vremenske razmere so bile neugodne. Več upanja imamo, da bomo novo šolsko leto začeli z obiranjem sadja. In iz njega kaj naredili. Petošolci in šestošolci smo spomladi sodelovali pri obrezovanju drevja in pospravljanju vej. Vsako leto se naučimo kaj novega. Tudi to, kako cepimo drevesa. Pa o čebelah kakšno rečemo in o čistem, zdravem okolju. Zahvaljujemo se Ani Ogorelec in Petru Indiharju za predstavitev obrezovanja in cepljenja dreves. V maju smo se tudi letos odpravili v Malence pri Kostanjevici. Obiskali smo kmetijo Jordan, kjer so nas prijazno sprejeli. Veliko smo izvedeli o pridelovanju zelenjave in o jagodah. No, najedli smo se jih pa tudi pošteno in nekaj odnesli še domov. Najlepša hvala za gostoljubje!
S Šolsko shemo smo se še večkrat ukvarjali, pisali pesmi o sadju, ga risali, slikali, s shemo pa smo povezovali tudi teme pri urah rednega pouka, razrednih urah in v šolah v naravi. Izvedli smo 35 delitev sadja in zelenjave, večinoma svežega,
nekaj je bilo tudi posušenega sadja, lešnikov in orehov. Zahvaljujem se za sodelovanje vsem učiteljem, kuharicam in ravnateljici za podporo.
Najlepša hvala tudi za vse računovodsko delo Ireni Indihar in Tatjani Kaplan.
Načrtujemo že aktivnosti za novo šolsko leto. Nekatere aktivnosti bomo ponovili, dodali pa bomo še kaj novega. Veselo naokrog z veliko sadja in zelenjave!
Foto in zapis: Marjetka Koprivec, vodja projekta
OBČINA VELIKE LAŠČE IN TRUBARJEVA DOMAČIJA
vabita na
PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE,
ki bo v sredo, 31. oktobra, ob 19. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici.
Glasbeni gost skupina »Brest«.
Vabljeni!
CANKAR Z BEGUNČKOM

»Srečaš tujca iz daljnih krajev in nič ti ni tujega v njem.
»Kako je tebi, brat moj?« ga pozdraviš,in že te je sram vprašanja.«
Naslikala: Nada Petrovic-Mager	Ivan Cankar: Podobe iz sanj, str.107.
Cankar z begunčkom, tuš na kartonu, »feder« po sredini predstavlja žično ograjo, ki deli dva svetova: našega in njihovega, tistega, ki bi bil za njihovo bivanje osrečujoč. Tudi mi živimo razdvojeno, kaj je resnica, kaj ni, dostikrat ne vemo, kaj sploh bi ...
Nada Petrovic-Mager
Kultura
11
TROBLA 5/2018
ŽENSKE IN REFORMACIJA
500 LET • REFORMACIJE
Vodilo reformacije »Cerkev vedno v reformiranju« velja tudi danes za preoblikovanje vloge ženske v družbi.
Vabljeni na odprtje razstave
ŽENSKE IN REFORMACIJA,
ki bo v petek, 12. oktobra 2018, ob 19. uri v galeriji Levstikovega doma v Velikih Laščah.
Razstavo avtorice Metke Fujs in soavtoric Tadeje Andrejek in Jelke Pšajd je Pomurski muzej Murska Sobota pripravil leta 2017 v letu reformacije. Na njej so so predstavljene ženske duhovnice v Sloveniji ter njihovo delo in vloga v cerkvi, družini in v skupnosti.
Razstava bo na ogled do konca leta 2018.
Pomurski muzej Murska Sobota in Občina Velike Lašče - Trubarjeva domačija
J
ZGODILO SE JE V LOJZOVEM TEATRU
Lojzov teater je postal v nekaj letih simpatična "ustanova", ki razgiba nekoliko zaspano poletno sceno v naših hribih. Kot vsako leto se je tudi letos nekaj dogodkov že zvrstilo.
Najprej je sezono odprl Branko Purkart kot Krjavelj z opazno vlogo Čara kot nadomestne koze Dimke, program pa so dopolnili pevci zbora Golovec. Tukaj lahko omenim, da je bilo iz izkupička prostovoljnih prispevkov po pokritju stroškov namenjenih 100 evrov gasilskemu društvu Rob za novo gasilsko vozilo, ki ga pričakujejo v letošnjem letu. Drugi dogodek je bilo že četrto gostovanje Gregorja Čušina, ki se je skupaj s sinovoma predstavil v monoigri Nedokončani stihi, simpatični parodiji na svetopisemske zgodbe. Tukaj moram pohvaliti Cirila Purkata, ki je zelo domišljeno in skrbno pripravil sceno rajskega vrta, ki je bila izbrana za to predstavo. Zadnji dogodek pa je bilo gostovanje prav tako tradicionalnega gosta Borisa Muževiča. S prijateljem Petrom Pockom sta na svoj avtentičen način pričarala vzdušje dobre glasbe z vseh vetrov, Boris s svojim značilnim glasom Johnyja Casha, Peter pa s svojimi avtorskimi prekmurskimi pesmimi. Ob tej priložnosti lahko napovem še en dogodek, ki bo posvečen kulturi in prav posebni pridobitvi Lojzovega teatra -uspelo nam je pridobiti sponzorja za pokritje stroškov izdelave dveh kamnitih plastik - harf, ki jih bo izdelal kipar Zlatko Rudolf in ki bodo tudi likovno obogatile že tako poseben prostor v naravnem okolju. Za to priložnost bo naša gostja igralka Jerca Mrzel s svojim recitalom.
Skratka, scena je živa in aktivna in kljub zelo nestanovitnemu vremenu smo uspeli spraviti pod streho vse tri prireditve, tako pa upamo tudi za četrto; ta naj bi se odvila v soboto, 22. septembra, ob 16.00.
Obvestilo o tej prireditvi bo objavljeno s plakati, zainteresirani pa lahko za informacije pokličete na telefon 041 289 417.
Srečo Knafelc, Krvava Peč
TROBLA 5/2018
12
Kultura
„Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva."
Georgij Plehanov
ABONMA 2018/2019
Spoštovane abonentke, spoštovani abonenti gledališkega abonmaja Občine Velike Lašče
Program 22. sezone gledališkega abonmaja je že izoblikovan, predstavljen pa vam je bil v prejšnji številki Troble. Tokrat vas obveščamo o ceni in vpisu abonmaja.
CENE ABONMAJSKIH VSTOPNIC (7 predstav) ob predložitvi dokazila:
•	redna cena: 55 EUR,
•	za dijake, študente in upokojence: 50 EUR,
•	v prosti prodaji: 15 EUR na predstavo.
Možno je plačilo v dveh obrokih.
Plačilo rezerviranih vstopnic lahko opravite tudi z nakazilom zneska na TRR: 01334-0100000223 s sklicno številko 00 713004-2018. Prednost pri nakupu abonmajskih vstopnic bodo tudi letos imeli občani naše občine, saj znesek vseh prodanih vstopnic predstavlja manj kot polovico cene celotnega abonmaja, razliko do polne cene pa financira Občina Velike Lašče.
Nekoliko pozneje bo možen tudi nakup abonmaja za občane sosednjih občin, saj si želimo, da bi bile predstave dobro obiskane.
REZERVACIJA ABONMAJA:
•	za občane Velikih Lašč: od četrtka, 20. septembra, od 8.00 dalje (v času poslovnega časa občinske uprave);
•	za občane sosednjih občin: od četrtka 27. septembra, od 8.00 dalje (v času poslovnega časa občinske uprave);
•	rezervacija abonmaja je v razpisanih terminih možna osebno na sedežu občine (Levstikov trg 1, Velike Lašče) ali na telefonski številki: 01/7810 370.
Rezervirane vstopnice je treba dvigniti do zaključka vpisa, v nasprotnem primeru gredo nazaj v prosto prodajo.
VPIS ABONMAJA:
•	sredo, 26. septembra 2018, od 9. do 17. ure;
•	v četrtek, 27. septembra 2018, od 9. do 12. ure;
•	v sredo, 3. oktobra 2018, od 9. do 17. ure;
•	v četrtek, 4. oktobra 2018, od 9. do 12. ure.
PREDSTAVE:
Prva predstava gledališkega abonmaja 2018/2019 bo predvidoma v petek, 19. oktobra, ob 19.30. Gostili bomo SiTi teater s komedijo ČAKALNICA.
V gledališki abonma 2018/2019 je novembra vključeno še Šentjakobsko gledališče in 12 JEZNIH MOŽ, decembra koncert Orkestra mandoline, s komedijo KNJIŽNI KLUB nas bo januarja nasmejal KUD DramŠpil, februarja se nam bo SiTi teater predstavil s komedijo BRADE, marca se bomo nasmejali komediji DEKLIŠČINA Špas teatra in aprila zaključili s komedijo Prešernovega gledališča Kranj ŽALUJOČA DRUŽINA.
Občina Velike Lašče si pridržuje pravico do spremembe programa, če izvajalec zaradi bolezni ali druge višje sile ne bo mogel izvesti predstave v dogovorjenem roku.
Lepo vabljeni!
Vodja abonmaja dr. Tatjana Devjak
Kultura
13
TROBLA 5/2018
KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI JE LETOS GOSTOVALA TUDI NA TRUBARJEVI DOMAČIJI
Knjižnica pod krošnjami je projekt, ki poteka pod okriljem zavoda Divja misel (deluje na Vodnikovi domačiji) že štirinajsto leto, v trinajstih mestih po Sloveniji in v Avstriji (Pavelhaus v Radgoni) in na enaindvajsetih lokacijah (v Ljubljani jih je kar osem), med katerimi je letos prvič tudi Trubarjeva domačija. Knjižnica je simpatična že po svoji zunanji podobi. Sestavljajo jo leseni stolčki in ležalniki ter lične lesene poličke s knjigami, ki so urejene po različnih tematikah, kot npr. knjige za otroke, mladino, leposlovje, nagrajene knjige, strokovna literatura, revije in časopisi. Vse knjige so nove izdaje, v fond Vodnikove domačije pa jih prispevajo različne slovenske založbe.
Predstavitev projekta na tiskovni konferenci v Vodnikovi domačiji v Ljubljani 23. maja 2018
Na sliki: Tina Popovič, direktorica zavoda Divja misel, Eva Bolha iz Plečnikove hiše in Barbara Pečnik s Trubarjeve domačije
Prvo Knjižnico pod krošnjami na Trubarjevi smo postavili v soboto, 16. junija, kot uvod v Poletno muzejsko noč na Trubarjevim, nato pa so lahko obiskovalci brezplačno listali, brali knjige in uživali v senci pod krošnjami jelš še vse poletne nedelje do konca avgusta. 2al nam podaljšek v prvo septembrsko nedeljo ni uspel, saj nam vreme to ni dopuščalo. Za vso opremo, knjige in obiskovalce so skrbele Tanja, Monika, Nives, Mija in Slava. Odzivi so bili odlični.
Trubarjeva domačija je idealen prostor za ta projekt, tu je doma knjiga, poleg tega se svojim naravnim okoljem zlahka najde v povabilu Knjižnice: »Ustavi se. Vzemi si čas za dobro knjigo in jo prelistaj v pomirjujoči senci. Knjiga v naravi je pozabljeno zadovoljstvo.« Upam, da smo to omogočili čim večjemu številu obiskovalcev.
Barbara Pečnik Foto: Boštjan Podlogar
POT
Pot je kot življenje, vedno nekam pelje, Strmo vzpenja se v hrib, v dolino, ravnino se spustimo isti hip. Po hladni senci stopamo hitreje, žarek sončni nam telo ogreje.
Slajši je pogled v naravo kot vabilo na hrupno zabavo.
Narava daje nam moči za daljše temačne zimske dni.
Sprehod odkriva čustva, želje, svobodo uma, notranje veselje. Korak v noči je vir poguma,
noč čarobno moč ima, šibek je tisti, ki je ne pozna.
JNovak
VEČER NA OBALI
Peščena obala, sonce zahaja, val po zlizanih kamnih drsi, ga toplota morskega zraka obdaja, ob skali se v drobne kaplje prši.
Rumeno rdeča zarja, potone sonce v morju, luna na nebu, kraljica noči, silhueta jadrnice daleč na obzorju, dlan v dlani, pogled v oči.
Ana Pia Debeljak
TROBLA 5/2018
14
Kultura
FIŽOL TUDI V SLADICAH? ZAKAJ PA NE!
Malokdo še ni slišal ali obiskal prireditve Fižolov dan, ki je s pridelavo in promocijo fižola ribničana ponesla glas Hrovače v svet in Hrovačo umestila na turistični zemljevid Slovenije. Postavila je dobre temelje za nadaljnje razvojne akcije, tudi za projekt Kuharica Fižolov dan ali krajše KFD, ki poteka na celotnem območju Lokalne akcijske skupine Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe. Ta poteka ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in povezuje tri projektne partnerje: EQUUS Stanislav Škrabec, s. p., iz Hrovače, ki je vodilni partner, podjetje Lesart, d. o. o., iz Stare Cerkve in Zavod Parnas iz Velikih Lašč.
Osnovni namen projekta je spodbujanje uporabe fižola še zlasti v vseh javnih ustanovah. V šolah in vrtcih želimo spodbuditi pristojne, da začnejo to tradicionalno stročnico pogosteje umeščati na svoje jedilnike. S tem namenom je Andreja Škrabec napisala kuharsko knjigo Fižol, v kateri je moč najti tako tradicionalne recepte za ričet, pasulj, fižolove štruklje s pehtranom in tudi sodobnejše jedi, kot so razni namazi, rulade, torte. S knjigo želimo tudi širši javnosti predstaviti pomen avtohtonih rastlin za ohranitev biotske raznovrstnosti, ohraniti kulturno dediščino na kulinaričnem področju, predstaviti našim potomcem pomembnost ohranjanja fižola ribničana in uporabnost fižola pri pripravah različnih jedi ... na območju od Turjaka do Kolpe.
Knjiga, ki je nastala v projektu, je opremljena z lepimi fotografijami Marjana Artnaka, za njeno distribucijo in predstavitve pa skrbijo Parnasovi prostovoljci. Svoj brezplačni izvod so že prejele vse knjižnice, šole, vrtci, občine in druge javne ustanove na območju ter številni sodelavci, ki so prispevali svoje recepte ali drugače sodelovali pri njej, tako da je knjiga že skoraj pošla. Ker pa je bil na terenu velik interes za individualen nakup knjige, je Zavod Coknpok iz Hrovače že pripravil ponatis in knjigo je zdaj mogoče kupiti.
Predstavitve po vseh občinah LAS se počasi zaključujejo, avtorica Andreja Škrabec in urednica Valentina Smej Novak sta knjigo uspešno predstavili v Rokodelskem centru v Ribnici, sledila je degustacija fižolovih namazov s česnom, rulade in fižolove torte. Predstavitve knjige so bile na dveh večjih tradicionalnih prireditvah - Petruvu v Osilnici in Tamburanje va Kostele ter na delavnici priprave fižolovih štrukljev s Skupino za poprtnike v Sodražici.
Še vedno pa lahko ujamete katero od preostalih predstavitev: delavnico s sodelovanjem Društva upokojencev Loški Potok v Loškem Potoku (11. 10.), v Kočevju bo predstavitev v
Zavod Parnas v sodelovanju z MKL Knjižnica Frana Levstika
VABI NA
PREDSTAVITEV KUHARSKE KNJIGE FIŽOL,
ki bo v prostorih knjižnice v Levstikovem domu v Velikih Laščah v četrtek, 20. septembra 2018, ob 19. uri.
Z avtorico Andrejo Škrabec se bo pogovarjal Jože Starič.
Pokrajinskem muzeju Kočevje (25. 9.), v knjižnicah v Velikih Laščah (20. 9.) ali Dobrepolju (10. 10.). Za degustacije skrbita naši prostovoljki Iva Jakič iz Uzmanov in Majda Hekič, ki sicer ustvarja tudi svojo fižolovo zgodbo na kmetiji v Mali vasi v Dobrepolju. Skupaj z vodjo projekta Andrejo Škrabec vedno pripravijo odlično degustacijo, pri organizaciji predstavitev pa sodelujejo še drugi Parnasovi prostovoljci. In zakaj ravno fižol? Avtorica knjige pravi takole: »Ker je tudi to naša kulturna dediščina. Fižol je zdrava stročnica, nanj ni znanih alergij, lahko ga kupimo v trgovini ali ga z malce potrpljenja pridelamo sami. Fižol nam ponuja obilico možnosti za dober obrok, je okusen, raznovrsten in vsestransko zanimiv. Pričujoča kuharica vam poleg širokega nabora receptov ponuja tudi nekaj fižolovih nasvetov, za dobro voljo pa ponudi pravi ribniški humor.«
Imate še vedno ob fižolu pomisleke zaradi napenjanja ... potem morate nujno na katero od preostalih predstavitev knjige v septembru ali oktobru!
Metka Starič, Zavod Parnas
Kultura
15
TROBLA 5/2018
ČETRTEK, 27. september, Levstikov dom, Velike Lašče LEVSTIKOV VEČER
ob 18. uri ustvarjalna delavnica za otroke: Pehar suhih hrušk
ob 19. uri predavanje dr. Janka Kosa: Ivan Cankar in slovenska literarna tradicija
Po kratkem uvodu v Cankarjevo sprejemanje slovenske literarne tradicije je predavanje posvečeno Cankarjevemu odnosu do treh ključnih osebnosti, Trubarja, Levstika in Stritarja—kako jih je razumel in ocenjeval, kaj je iz njih sprejemal in kaj kritično zavračal.
MKL, Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče in Občina Velike Lašče
NEDELJA, 30. september, od 9. do 17. ure, Trubarjeva domačija PRIPRAVA BOŽIČNEGA KRUHA - ZA DANES
Trubarjeva misel o povezovanju je še vedno živa, povezala je tudi slovenske in hrvaške gospodinje, ki ohranjajo izročilo priprave božičnega kruha. In kako to nesnovno dediščino skozi oko kamere vidijo mladi? Dogodek poteka v okviru akcij čezmejnega sodelovanja pri ohranjanju dediščine božičnega kruha v Sloveniji in na Hrvaškem -Uživam tradicijo (Interreg V-A SI-HR). Zavod Parnas
TOREK, 2. oktober 2018, ob 19. uri, Trubarjeva domačija PROTESTANTIZEM NA TURJAKU IN V NJEGOVI OKOLICI
Zgodovinarka Barbara Žabota bo predstavila protestantizem na Turjaku in njegovi okolici od njegovih prvih začetkov do ponovnega sprejetja katoliške vere. Njegovi pomembni nosilci so bili plemiška rodbina Auerspergov, ki so ravno v tem obdobju dosegli največjo politično moč, predvsem v povezavi z obrambo pred Turki. Bili so pomembni meceni protestantskih piscev, s Trubarjem in Dalmatinom na čelu. Občina Velike Lašče - Trubarjeva domačija
PETEK, 5. oktober 2018, ob 19. uri, Trubarjeva domačija LIKOVNA RAZSTAVA PETRE SHRESTHA
V galeriji Skedenj na Trubarjevini se bo predstavila magistra likovne pedagogike Petra Shrestha iz Ljubljane. O njenem slikarstvu je Anamarija Stibilj Šajn: »Njeno slikarstvo zaznamujejo izvirne, iskrive in igrive ideje, ki jih uresničuje z barvo, linijo in kolažnimi aplikacijami. Kljub vzpostavljanju elementov ilustrativnosti, ki so odeti v avtorsko artikulacijo, njene slike govorijo simbolni in metaforični jezik barv in oblik.« Občina Velike Lašče - Trubarjeva domačija
ti
mestna
knlllnte
Ijubljan*
'i
9t&
PARNA5
TROBLA 5/2018
16
Knjižnica
NOVOSTI NA NAŠIH POLICAH
V knjižnici Frana Levstika Velike Lašče se vedno trudimo, da bi za bralce priskrbeli novo in zanimivo gradivo.
Konec je počitnic in zopet se je začela šola. Šola pa pomeni učenje. Učijo se otroci in z njimi snov ponavljamo tudi njihovi starši. Matematiko, slovenščino, tuje jezike in vse drugo. Začne se domače branje in bralna značka. Slovenska in v tujih jezikih.
Naj poudarim, da nimajo samo osnovnošolski otroci bralne značke. Tudi predšolski »berejo«. Sodelujejo namreč lahko pri Ciciuhcu - bralni znački za najmlajše.
Za zaključek naj samo spomnim starše, da lahko njihovi otroci knjižnico obiskujejo brezplačno - do 18. leta otroci namreč ne plačujejo članarine. Edini strošek je urbana (2 evra), ki se uporablja kot izkaznica.
Pa še to: predšolski otroci urbano ob prvem vpisu prejmejo brezplačno.
Zdaj pa k novostim. Tudi tokrat sem iz seznama izbrala 3 knjige iz mladinskega oddelka in 3 knjige za odrasle bralce.
MLADINSKI ODDELEK RESNIČNOST Kinney, Jeff: Letovanje
Grlica, 2018
V 12. knjigi iz serije Dnevnik nabritega mulca se Gregova družina odpravi na letovanje. Mrzlo vreme je pred vrati in Tepeževi sklenejo, da bodo začasno pobegnili v tople kraje, v letovišče, kjer se bodo dodobra spočili, se sprostili in si napolnili baterije. Toda kmalu ugotovijo, da tropski raj ni tako rajski, kot so pričakovali. Sončarica, težave s prebavo in nenehne invazije strupenih bitij
DNEVNIK
Letovanje
M
z vseh koncev in krajev grozijo, da bodo uničili to idilično družinsko letovanje. Bodo sploh kaj imeli od dopusta ali pa bo njihovo letovanje na otoku epsko zanič?
SLIKANICE Donaldson, Julia: Pet grdin
Mladinska knjiga, 2018 V težko pričakovani novi knjigi svetovno priznanih in priljubljenih avtorjev Julie Donaldson in Axla Schefflerja spoznamo gnuja,	bradavičasto
svinjo, pikasto hijeno, zgubanega jastreba in afriškega marabuja. Pravijo jim grdih pet. Pa so res grdi? Čudovita, topla in zabavna slikanica je hvalnica
resničnemu življenju afriških živali, ki vas bo osvojila s tekočimi rimami in izvrstnimi ilustracijami. Še ena poslastica za uživaško glasno branje!
STRIPI
Pilkey, Dav: Pasji mož. Snet s ketne
Mladinska knjiga, 2018 Avtor je o Pasjem možu tole rekel: »Ko sem bil mlad bralec, so mi bile zelo pomembne tudi ilustracije - tem več, tem bolje. Slike so mi pomagale pri razumevanju, saj so mi ponujale namige o besedah in njihovem pomenu. Zato s prav posebnim navdušenjem predstavljam svojo novo stripovsko serijo, Pasjega moža. Tako kot Kapitan Gatnik je tudi Pasji mož
osnovan na liku, ki sem ga ustvaril v drugem razredu. Ilustracijam sem dal igriv pridih, da bi se zdelo, da so zgodbo za otroke tudi ustvarili otroci - v našem primeru Grega in Klemen, četrtošolski zvezdi knjig o Kapitanu Gatniku. (Končno sta se naučila pisati brez napak!) Upam, da bo ta knjiga spodbudila otroke k uporabi domišljije in ustvarjanju lastnih zgodb. 2e če bo samo en otrok ugotovil, da je branje lahko zabavno, sem svoje opravil.«
ODRASLI ODDELEK DRUŽBEN ROMAN Kawakami, Hiromi: Aktovka
Mladinska knjiga, 2018 Nekega dne Tsukiko, ženska sredi tridesetih, sreča svojega nekdanjega profesorja japonščine. Odkrijeta, da sta si v marsičem podobna, še zlasti v predajanju dobri hrani in pijači. Drobne radosti, nanizane v izbrušenih prizorih, nam počasi, od kupice do kupice sakeja, kot blaga alkoholna omama zlezejo pod kožo ... Hiromi Kawakami (1958) je
ena najbolj priljubljenih sodobnih japonskih pisateljic. Za roman Aktovka je leta 2001 prejela Tanizakijevo nagrado, po prevodu v angleščino (pod naslovom Strange Weather in Tokyo) pa je bila leta 2014 uvrščena med finaliste Independentove nagrade za prevedeno leposlovje.
i
«
©
Knjižnica
17
TROBLA 5/2018
TI*	•
'tt
i 0.
M k Ii a« t
OGENJ
POLITIKA Wolff, Michael: Ogenj in bes v Trumpovi Beli hiši
Ciceron, 2018 Trump ne le, da ni videl nobenega potencialnega konflikta interesov med kandidaturo za predsednika Združenih držav ter svojimi posli in nepremičninskimi interesi, predrzno je tudi skrival svoje davčne napovedi. Zakaj bi jih javno razkazoval, ko pa ne bo
zmagal?	V Trumpovi BeH feftl
Kmalu po dvajseti uri, ko
je kazalo, da je trend - Trumpova zmaga - potrjen, je Donald mlajši prijatelju rekel, da oče, ali DTJ, kot ga kliče, gleda, kot da je srečal prikazen. Melania, ki ji je Donald Trump tako za sveto zagotavljal, da ne bo zmagal, je bila vsa v solzah - in to niso bile solze od sreče.
Potem pa se je v zgolj nekaj več kot eni uri, kot je hladnokrvno opazoval Steve Bannon, omotični Trump transformiral najprej v še vedno nekoliko nejevernega Trumpa in potem v dokaj prestrašenega Trumpa. Toda to še ni bila zadnja transformacija. Nenadoma je Donald Trump postal mož, trdno prepričan, da si zasluži biti predsednik ZDA in da je za to službo tudi povsem sposoben.
PETER WOHLLEBEN
SKRIVNE MREŽEj NARAVI
BIOLOGIJA Wohlleben,	Peter:
Skrivne mreže narave: kako drevesa naredijo oblake in deževniki krotijo divje svinje Narava, 2018
Nadaljevanje uspešnic Skrivno življenje dreves in Skrivno življenje živali! Narava skriva številna presenečenja: listavci vplivajo na vrtenje Zemlje, žerjavi sabotirajo špansko proizvodnjo šunke in iglavci lahko ustvarijo dež. Z avtorjem uspešnic o naravi Petrom Wohllebnom se potopimo v osupljivi
svet, poln čudovitih prepletov med rastlinami in živalmi. Kako vplivajo drug na drugega? In kaj se zgodi, ko v tem natančno uravnoteženem svetu kolesje preskoči zobec? Slavni gozdar nas z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in lastnimi dolgoletnimi opažanji spet pripravi do tega, da strmimo brez besed.
Pred vami je poučna in zanimiva knjiga, ki jo boste prebrali na dušek.
Viri: www.emka.si,www.bukla.si,https://zalozba-meander.si,
https://zalozbanarava.si/.

.Kafcr drtmr'« narrdijitnWjK« s în rtoijf».'Lihi krvc|ji di^fe >
DELO
neDELO
DNEVNIM
jZBERL
Naravnost do vseh.
IZBERI d.o.o. išče RAZNAŠALCE ZA DOSTAVO ČASOPISOV NA OBMOČJU:
VELIKE LASCE
Izberi, d. o. o.
Dunajska cesta 5 SI-1000 Ljubljana
t. 01 4737650 f. 01473 76 58 e. info@izberi.si
www.izberi.si
DELO POTEKA V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH, PRIMERNO ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE, ŠTUDENTE,UPOKOJENCE ALI HONORARNO
PONUDBE POSREDUJTE NA NASLOV: Izberi d.o.o., Dunajska 5, 1000 Ljubljana
Za dodatne informacije pokličite: 01/47-37-650, 031/249-624, 031/249-625 ali na e-pošto: dostava@izberi.si
TROBLA 5/2018
18
Iz velikolaškega okraja
IZ VELIKOLAŠKEGA OKRAJA 12
O OTROČENCAH (PORODNICAH)
Če žena ni imela otrok, so rekli, da vragu tlako dela. Če je bila noseča, so rekli, da je v drugem stanu. Ko je rodila, so rekli, da je šla v Rim. Za prvega otroka je bilo najbolj v časteh, da je bil fantek. Če si je noseča žena kaj zaželela, je to morala dobiti, drugače je otrok dobil znamenje. Mrliča niso pustili noseči ženi kropiti, potem je bil otrok bled. Otročenca je ležala v otročji postelji. Okna so morala biti zagrnjena, temno v sobi, da niso otročence oči bolele. Takoj, ko je otrok rojen, ga morajo okopati na čisto, da mu ne ostane kakšen madež. Včasih so hodile rojenice k ženi, ki je rodila, in so jih videli. Če so rodile dobro, so jih domači pogostili, če so rodile slabo, so jih tepli. Potem so pa hodile in jih niso videli več. Zato so jim postavljali v sobo porodnice vino na mizo in to so delali še do nedavnega. Ženske so ležale v otročji postelji različno dolgo. Če ni imela koga, ki bi jo postregel, je morala takoj vstati ali pa so ležale tri tedne in potem so šle k maši. Dokler otročenca še ni bila pri maši, ni smela stopiti na drugo zemljo ali iti k vodi, ker bi drugače tisto leto toča potolkla. Otročenca mora iti k vpeljevanju. Včasih, še prej, so takoj nesli otroka h krstu, da ne bi umrl brez krsta. Če je bil rojen ponoči, so ga zjutraj že nesli h krstu. Pozneje so pa rekli, da čim dlje je otrok brez krsta, tem bolj bogat bo. Zato so ga čim pozneje nesli h krstu. Z vinom so otroku mazali čeljusti, da je prej dobil zobke, rekli so, da mu škropijo čeljusti. Če otrok ritenski hodi, so dejali, da materi jamo koplje. Nohtov mati ne sme majhnemu otroku rezat, ampak jih mora z zobmi odgrizniti. Majhnega otroka ne sme mesec obsijati. Okno mora biti vedno zagrnjeno z zaveso. Če ga mesec obsije, ga potem mesec nosi. Lahko ga nese vrh zvonika. Takega se ne sme obgovoriti, ker pade dol. Če je tiho, potem ga mesec prinese nazaj. (povzeto po zapiskih Orlovih ekip - Pavla Štrukelj, hrani Slovenski etnografski muzej, pripovedovala Frančiška Gradišar, 83 let, Bavdki št. 3) Otrok lahko dobi do 16. tedna po rojstvu neke vrste uroke, ki se pojavijo v obliki driske. Ako pride kdo zvečer v mraku v hišo, pravijo, da prinese »mrak« ali da postane otrok radi tega »mračen«. Tudi k otrokovim plenicam in povojem ne sme noben tuj človek priti v bližino ob mraku. V sobi se ne sme približati ne otroku in ne njegovemu perilu. To verujejo še dandanes. (Iz Anton Mrkun: Ljudska medicina v dobrepoljski dolini, Etnolog 10/11 1937/39)
2ena v porodni postelji se imenuje otročenca. Tri tedne po porodu je šla k vpelvanju (k maši). Do takrat ni smela niti v kaščo, da ne bi miši prišle; tudi v vas ni smela. Po svojem vrtu je lahko šla, po drugem pa ne, ker bi drugače toča potolkla, dokler ni šla k vpelvanju. (izzapiskov Orlovih ekip - Slovenski etnografski muzej, 1965, pripovedovala Marija Usenik, 72 let, Mali Osolnik št. 12)
Če je bil otrok bolan, star okrog 14 dni, so rekli, da se je prtu, se je matrau. Potem so rekli: nesi ga v globoko pot v gozd in ga pretakni skozi korenino, pa bo ozdravel. Če je človek prišel v mraku v sobo, ni smel k otroku, da ne bi postal mračen. Če ga je glava bolela, so dali v vodo žerjavico in potem vnic zlivali vodo. Potem ga je nehala glava boleti. (Izzapiskov Orlovih ekip - Pavla Štrukelj, hrani Slovenski etnografski muzej, pripovedoval France Centa, 75 let, Mala Slevica št. 14)
Iz hiše, koder je dojenček, se ne sme dati niti ognja niti luči, ker sicer presahne mleko. Če otroku pred krstom ročici nasloni najprej na levo roko, bo tudi otrok levičen oziroma enostranski. Tak bo tudi, če se ga objame z leve strani. Otroku, ki ga nesejo
h krstu, dajo vselej s seboj kosec kruha, ki ga botri izročijo prvi osebi, ki pride naproti. Če bi tega (botra) ne storila, bi bil otrok zanesljivo zelo skop. Ko je h krstu pripravljen otrok pri botrih, priložijo dva majhna koščka voščene svečice. Po krstu položita ti svečici h otroku v zibko in ju pustijo tako dolgo, da popolnoma shodi. Če to opustijo, je otroka med tem ves čas strah. Kadar neseta botra otroka h krstu, ne sme iti botra na malo potrebo ali spustiti urina. Sicer otrok ne more držati vode. (Iz Anton Rudež, Jožef Rudež, Janez Zima: Od volkodlaka do Klepca: vsakovrstna praznoverna mnenja, šege ter pripovedi Ribničanov, Potočanov, Krašovcev in Osilničanov; prevedel in razlagal Ilja Popit)
Pripravlja: Metka Starič
Posoda za pogačo za porodnico (Gradež, 2018)
Vezilo za novorojenčka (Rob, 2011)
Dediščina
19
TROBLA 5/2018
KO PRAZNIČNE JEDI POVEŽEJO SLOVENCE IN HRVATE
Čezmejni evropski projekti so lepa priložnost za izmenjavo dobrih praks. V juliju smo tako sodelovali na 10. tradicionalnem kulinaričnem festivalu Štruklijada, ki jo je organizirala Zagorska razvojna agencija v sklopu projekta Uživam tradicijo v muzejski vasi Staro selo v Kumrovcu na Hrvaškem. Prireditev, ki jo vsako leto obišče več tisoč obiskovalcev (letos so jih s števci obiska našteli kar 13.000), je namenjena interpretaciji in promociji zaščitene kulinarične dediščine - zagorskih štrukljev.
V Parnasu, ki v projektu Uživam tradicijo (Interreg Slovenija-Hrvaška) sodeluje kot eden od osmih partnerjev, smo za to priložnost aktivirali dediščinski skupnosti z Gradeža in iz Loškega Potoka, oboji so naši sodelavci pri projektu Uživam tradicijo skozi dediščinsko skupnost priprave poprtnikov. Skupaj tudi nadgrajujemo kulinarično ponudbo z vodenimi kulinaričnimi programi in delavnicami - s poudarkom na aktiviranju dediščinskih skupnosti.
Društvo za ohranjanje dediščine je za to priložnost pripravilo odlične štruklje z nadevom iz suhih hrušk, ki jih sušijo v sušilnici sadja na Gradežu, s katero upravlja njihova skupnost, ter različne štrukeljce - tradicionalno praznično pecivo ob žegnanjih - z orehovim, pehtranovim in drobnjakovim nadevom. Veliko množico obiskovalcev so vabili na tradicionalno prireditev Praznik sadja na Gradežu, ki jo kot kulinarični festival umeščamo v transverzalo od Panonije do Jadrana. Poleg njih se je s potoškimi štruklji predstavljalo Društvo upokojencev Loški Potok; to si je v sodelovanju z občino organiziralo kar avtobusni prevoz, njihovemu povabilu pa so se odzvali tudi predstavniki Občine Loški Potok, šole in drugih društev. DU Loški Potok je v sodelovanju z DU Draga na stojnici pripravilo degustacijo tradicionalnih štrukljev iz Loškega Potoka in Dragarske doline
-	krompirjeve štruklje, vzhajane smetanove, ajdove, skutne štruklje z drobnjakom, tradicionalne potoške, skutne štruklje s pehtranom, skutne, gluhe štruklje ter vegetarijanske z drobnjakom. Anica Car in Marija Slavec iz Loškega Potoka sta sodelovali kot »babici iz Slovenije« v kulinaričnem šovu
-	tekmovanju v pripravi zagorskih štrukljev. Na podlagi posredovanega recepta sta se naučili delati zagorske štruklje ter sodelovali na tekmovanju skupaj z babicami iz Zagorja in ekipo dijakinj Srednje šole Zabok. Spečene štruklje je ocenila komisija, nato pa so bili na voljo za degustacijo. Vsa ekipa projektnega partnerja Zavoda Parnas, ki je skupaj s Parnasovimi prostovoljci štela kar 27 članov, je pohvalila dobro organizacijo in res prijetno prijateljsko vzdušje na celotni prireditvi. Vodilo evropskih projektov je mreženje pa tudi sodelovanje, trajnostni pristopi in izmenjava izkušenj. Člani Društva za ohranjanje dediščine so pozitivne izkušnje hitro vpletli v turistično ponudbo Gradeža. Tako so na letošnjem Prazniku sadja dogajanje že razširili na vso vas, v ponudbo lokalnih jedi pa dodali štruklje s suhim sadjem - Irena Zore jih je večkrat testirala in izpopolnila recept do potankosti - ter s tem nadgradili dosedanjo ponudbo lokalnih jedi, kot sta npr. prosena kaša s suhimi slivami ter ajdova kaša z gobami. V letošnji program so umestili tudi nov kulinarični dogodek »Gremo na štruklje«, kjer je možno opazovati pripravo različnih štrukljev z območja od Turjaka do Kolpe.
Naš krog sodelovanja smo zastavili že spomladi na Gradežu, ko smo izpeljali izobraževalno delavnico za gostitelje interpretatorje kulinarične dediščine s predavateljico Janjo Sivec, kjer smo pod drobnogled vzeli interpretacijo kulinarične dediščine na Gradežu. Skupaj smo sodelovali tudi na kulinarični
prireditvi Tisočletja kulinarike na Budinjaku v Parku prirode Zumberak-Samoborsko gorje na Hrvaškem. Z Milko Debeljak smo preverjali model neformalnega izobraževanja pri gospodinjah doma, obiskali pa smo tudi zanimivi študijski turi v Vrsarju in italijanski kuliarični meki - pokrajini Emiliji Romagni. Priprava štrukljev na kulinaričnem festivalu Praznik sadja predstavlja del izobraževalnih delavnic, Zavod Parnas jih s sodelavci in v sodelovanju z Občino Velike Lašče postopoma umešča na Trubarjevo domačijo. »Gremo na štruklje« so v preteklosti v naših krajih sicer uporabljali kot povabilo na žegnanje, kjer so bili vedno prisotni mali orehovi štrukeljci, ki jih tudi v projektu spremljamo kot eno od treh prazničnih jedi našega okolja.
Kulinarični mojstrici Lili Mahne in Milka Debeljak po zelo uspešni izmenjavi znanj za peko pletenic, potičk in drobnega peciva
Štrukeljci so bili tudi del velikolaške kulinarične tradicije; člani Društva Kulturni most Luetzelflueh-Velike Lašče so jo predstavljali ob letošnjem obisku Švice. V jesensko zimski sezoni sledi več zanimivih dogodkov na Trubarjevi domačiji. Tu v sodelovanju z Občino Velike Lašče umeščamo kulinarične vsebine. V času še ene med bolj obiskanimi tradicionalnimi prireditvami velikolaške občine - božičnem času na Gradežu pa pripravljamo skupen program »Jaslice in božični kruh«. Novicam lahko sledite na Parnasovi spletni strani in FB strani, kjer objavljamo tudi reportaže z ostalih dogodkov in študijskih tur. Odprti smo za pobude in predloge, če se želite pri projektnih aktivnostih aktivirati tudi sami.
Metka Starič, vodja projekta Zavod Parnas
TROBLA 5/2018
20
Društva
»PRAZNIK KULTURNIH MOSTOV«
Nekateri mostovi so iz kamna, lesa, drugi iz betona, so pa tudi mostovi, nastali iz idej, dogodkov in sodelovanja.
V	Velikih Laščah že več kot dvajset let gradimo kulturni most s švicarsko Občino Lützelflüh, poseben most, ki je nastal s prevodom Levstikovega Martina Krpana v bernsko nemščino, ohranil pa se je zaradi povezovanja s švicarskimi ljudmi, s katerimi smo v teh letih postali prijatelji in vedno znova odkrivamo medsebojne podobnosti.
Konec meseca avgusta je delegacija Občine Velike Lašče, sestavljena iz članov društva Kulturni most Lützelflüh - Velike Lašče, župana Antona Zakrajška, podžupanje dr. Tatjane Devjak, glasbenikov, učenk Glasbene šole Ribnica, oddelka Velike Lašče, harmonikarja ter orgličarja že sedmič obiskala pobrateno Občino Lützelflüh.
V	letu evropske kulturne dediščine smo v soboto, 25. avgusta 2018, skupaj s Švicarji praznovali »Praznik kulturni mostov«, mleli moko in pekli pecivo. Prireditev se je odvijala v Kulturnem mlinu Lützelflüh, v okolju častitljive stavbe iz leta 1861, ki spada med Skupaj z veleposlanico Marto Kos in švicarskim županom
najlepše mline v dolini Emmental.	s svojim nastopom godba Grünenmatt, skupina jodlarjev in
Stavba je zgrajena v p°deželskem p°znobaročnem slogu, v slovenski harmonikar. Obiskovalci so imeli možnost ogleda
vodnem kanalu se vrtita dve mlinski kolesi.	. ... .... ,- ...	.. r .. ,- ,t
male hidroelektrarne Gohlhaus na reki Emmi in Gotthelfovega
muzeja.
Kulturni mlin
Danes je mlin večnamenski kulturni center, ki ga uporabljajo za različne prireditve: likovne razstave, koncerte, društvene prireditve, prenočevanje, poročna slavja in druge priložnosti. Švicarske podeželske žene so v veliki peči na kolesih, ki so jo kurile na drva, zunaj pred mlinom pekle kruh in pletenice, Slovenke pa smo v kuhinji mlina pekle pehtranovo potico, orehove štruklje, štangeljne, strojne piškote in veliko pletenico v obliki srca. Na slovenski stojnici je obiskovalce že čakala orehova potica, ki smo jo prinesli od doma, pa piškoti v ličnih škatlicah z napisom našega društva ter vina slovenskih vinarjev. Vse to so lahko obiskovalci tudi pokušali. Dogajanje je popestrila
Medvedka Berna
Društva
21
TROBLA 5/2018
V pritličju mlina smo predvajali kratke filme iz projekta »Življenje ustvarja zgodbe« zavoda Parnas, film o naših cerkvah in o Občini Velike Lašče. Švicarji so že od leta 1997 zvesti zastavam, ki izvirajo z otoka Bali in jih ob različnih priložnostih poslikavajo. Obiskovalci praznika kulturnih mostov so lahko z raznimi simboli poslikali novo zastavo.
Vse je pritegnil nastop švicarskega mojstra št. 1 v oblikovanju lesenih skulptur z motorno žago. Pred očmi gledalcev je ob spremljavi rock glasbe in umetne megle dokončal skulpturo medvedke z mladičem.
S svojo prisotnostjo nas je počastila Marta Kos, veleposlanica Republike Slovenije v Švici. V pozdravnem nagovoru je pohvalila dolgoletno sodelovanje obeh občin in se zahvalila vsem, ki s svojim delom in finančno podporo omogočajo nadaljevanje partnerstva. Obljubila je svojo pomoč in podporo. Veleposlanica se je udeležila tudi skupnega sestanka predstavnikov obeh občin na sedežu Občine Lützelflüh, kjer je beseda tekla o značilnostih obeh občin, o nalogah in proračunih obeh občin. Sobotni praznik se je končal z zaključno prireditvijo, na kateri nas je skupaj s švicarskimi gostitelji nagovoril župan Občine Lützelflüh Andreas Meister. Podrobno je predstavil zgodovino sodelovanja obeh občin. V spomin na letošnje
srečanje so nam Švicarji podarili zgoraj omenjeno skulpturo medvedke z mladičem, ki so jo poimenovali Berna. Naš župan Anton Zakrajšek je Občini Lützelflüh za uspešno dolgoletno sodelovanje med občinama podelil zlato plaketo Občine Velike Lašče in panoramsko fotografijo Velikih Lašč, predsednici društva Kulturbrücke Marianni Flückiger pa spominski grb Občine Velike Lašče. Kulturnemu mlinu smo podarili slovensko pšenico, v vreči, izdelani iz lanenega platna, z mislijo, da vsakič, ko bodo mleli pšenico, dodajo vmes tudi nekaj slovenskih zrn.
V	kulturnem programu so nastopile učenke glasbene šole Ribnica, posebni gost orgličar Miro Božič iz Idrije, skupina jodlarjev z imenom »Veselje do življenja« in priložnostni pevski zbor, sestavljen iz udeležencev potovanja ob spremljavi harmonikarja Jureta Ahčina.
V	nedeljo smo se vsi udeleženci potovanja skupaj z gostiteljskimi družinami udeležili bogoslužja v evangeličanski župnijski cerkvi v Lützelflühu. Pri bogoslužju je pel gostujoči ekumenski pevski zbor, ki je skupaj z nami zapel Očenaš v slovenskem jeziku. Dotaknil se nas je tudi obred krsta četrtega otroka mlade švicarske družine.
V	Švici smo si ogledali mesti Luzern in Bern ter spoznali delavnico izdelovanja alpskih rogov.
Že drugič nas je na svoj dom povabil naš častni občan Milan Greiner, ki mu nikoli ni žal ne časa ne denarja za podporo in pomoč pri našem kulturnem mostu.
V	času obiska smo bivali pri gostiteljskih družinah, skupaj jih je bilo triindvajset. Prijazno so nas sprejele pod svojo streho in deležni smo bili velikega gostoljubja.
Vedno znova spoznavamo, da imamo s Švicarji marsikaj skupnega. Praznik kulturnih mostov je pokazal, da tudi tam številni posamezniki sodelujejo v društvih in prostovoljno pomagajo pri organizaciji prireditev. Delovanje ustanove Kulturni mlin temelji na prostovoljnem delu in je odvisno od donacij. Podobno kot Slovenci so Švicarji dobrodelni, nabirko pri nedeljskem bogoslužju so namenili Karitas župnije Velike Lašče.
Hvala vsem udeležencem za opravljeno delo, dober nastop, za vsako prijazno gesto in vse dobre stvari, ki so pripomogle, da smo dostojno zastopali našo občino in državo Slovenijo v Švici. Hvala Občini Velike Lašče za finančno podporo, ki omogoča delovanje in življenje kulturnega mostu in pobratenja. Hvala švicarskim prijateljem.
Irena Indihar
Društvo Kulturni most Lützelflüh - Velike Lašče
Nastop naših mladih pevk
POTOVANJE V ŠVICO Z NAŠIM DRUŠTVOM KULTURNI MOST
V Švici sem bila prvič in že pogled skozi okno avtobusa mi je povedal, da je to zelo lepa dežela, zelo urejena, pri njih je pokošena ali kako drugače obdelana vsaka zaplata zemlje tudi na najhujših strminah. Na cilju so nas počakali gostitelji, ki so nas prijazno sprejeli v svoj lepi dom in nas gostili zelo lepo. Moja nemščina je slaba, pa ni bilo nobene ovire, da se ne bi lepo sporazumevali in komunicirali. Zelo so se potrudili. Gostitelja, ki sta upokojena, sta nam pokazala prostor ob svoji hiši, kjer sta imela svojo dejavnost - vrtnarijo, s katero sta se preživljala. Sedaj živita v večstanovanjskem objektu, hišo pa oddajata. Kljub temu da imajo višji standard kot pri nas, so zelo skromni,
spoštljivi in gostoljubni. Navdušena sem bila tudi nad Milanom Greinerjem, ki nam je razkazal pokrajino Emmental. Ogledali smo si ročno izdelovanje alpskih rogov, kar je že prava redkost, nato nas je g. Milan na koncu vse povabil v svojo hišo in nas pogostil.
Obisk Švice je bil dobro organiziran in voden, tudi pot z avtobusom je bila koristna, saj sem spoznala ljudi, ki jih do sedaj nisem imela prilike spoznati. Hvala vsem!
Draga Babič
TROBLA 5/2018
22
Društva
SLOVENSKO PECIVO IZ ŠVICARSKE MOKE
Kadar pečem, sem najraje sama v kuhinji, še posebno, če gre za zahtevnejšo stvar. Vem, iz katere moke in kvasa zgnetem najboljše testo, v kuhinji je kotiček, kjer potem najbolje vzhaja, poznam svojo pečico in vem, katere funkcije in temperatura so najbolj primerni za ustrezno pecivo. Pa še se zgodi, da kdaj ne uspe ravno najbolje.
V načrtu letošnjega obiska v Švici je bilo, da se poleg ostalega predstavimo tudi s peko peciva v Kulturnem mlinu v Lutzelfluhu. Vse, ki smo se javile za peko, si nismo predstavljale, kako bo to izvedljivo, a ideja je bila dobra in izziv mikaven. Pekle naj bi pletenico, pehtranovo potico, orehove štrukeljčke, štangeljne in strojne piškote. Seveda smo kar precej drobnega peciva vse udeleženke napekle že doma, poleg tega tudi nepogrešljivo orehovo potico.
Sobotni dan je bil hladen in deževen, še posebno, ker mlin kajpak stoji ob vodi. Toda to ni niti najmanj motilo vzdušja. Po obilnem zajtrku, ki so ga pripravile švicarske podeželske žene, smo se Slovenke lotile peke. V kuhinji, kjer naj bi potekala peka, je bilo vse pripravljeno natančno tako, kot je bilo dogovorjeno: material za peko, posode, pečica. Le prostor je bil malo premajhen - bilo nas je osem - in čutila se je rahla nervoza. Sledila so vprašanja, kje je to, kje je ono, ali je mleko toplo, je morda še kakšna posoda prosta itd. Potem so se začela odpirati vrata in prihajali so obiskovalci, ki so hoteli videti, kako pečemo. Spraševali so, snemali in fotografirali, kot da smo v oddaji Masterschef. Med njimi se je pojavila tudi Marta Kos, slovenska veleposlanica v Švici, in takoj poprijela za ročaj strojčka, s katerim sta Metka in Martina izdelovali piškote. Jaz sem bila zadolžena za orehove štrukeljčke. Po začetnih težavah je končno nastalo primerno testo. Oddahnila sem si, ko je začelo lepo vzhajati, sledil je premaz z nadevom in izdelava štrukeljčkov. Ko pa jih je bilo treba postaviti v pečico, so bili v njej že štangeljni, v drugo, ki je bila še na razpolago, pa nikakor ni bilo moč spraviti pekača. Da bi štrukeljčke preložila na ustrezen pekač, ni bilo možno, ker so bili zaradi jajčnega premaza že prijeti na podlago. Kaj sedaj? Zgrabila me je panika, da ravno meni ne bo uspelo, in to samo zaradi pečice! Povrhu vsega pa bi že morala oditi na dogovorjeni intervju za neki švicarski časopis. Res nisem vedela, kaj naj storim. Potem pa sem se spomnila, da je hitrost vzhajanja odvisna od temperature. Tako sem štrukeljčke postavila na hladno in odšla na dogovorjeni intervju. Ko sem se po uri in pol vrnila v kuhinjo, me je čakalo presenečenje. Na pospravljeni mizi so stali izdelki naše peke, med njimi tudi lepo pečeni orehovi štrukeljčki. Hvaležno sem pogledala Ireno in Uršo, ki sta moje delo opravili do konca, in se oddahnila. Ko je bilo zvečer vse na pečeno pecivo razstavljeno za obiskovalce, je bilo veliko pohval, občudovanja in fotografiranja. Meni pa je več kot to pomenila izkušnja in doživetje tega dneva. Ob peki v tisti majhni kuhinji je bilo posebno vzdušje, začutila sem povezanost in vzajemnost, čeprav se je vsaka posebej trudila za dober izdelek. Pecivo iz švicarskega materiala, ki je bilo narejeno po slovensko, pa je odražalo simboliko našega že dolgoletnega švicarsko-slovenskega prijateljstva. Kako je teknilo zvečer po zaključku kulturne prireditve, pa tudi naslednji dan pri dopoldanski kavi! Pa ne le zato, ker je bilo okusno, še bolj zato, ker smo ga zaužili ob prijateljskem vzdušju med vsemi, ki smo bili tam.
Pogovor na Občini Lutzelfluh
Sveže slovensko pecivo
Marija Stritar
Peka v kuhinji kulturnega mlina
Društva
23
TROBLA 5/2018
TRADICIONALNA PRIDELAVA PROSA NA GRADEŽU
Tudi letos smo v našem Društvu za ohranjanje dediščine uspešno končali ročno pridelavo prosa.
Marsikje lahko preberete in tudi sama sem lani o tem nekaj napisala, kako koristna in zdrava je prosena kaša. Zato naj letos o tovrstnem ohranjanju dediščine nekaj pokažejo le fotografije. Ob tem še moja pripomba: Motijo se tisti, ki mislijo, da je pletje
Valjanje
Še zadnje pleve
le žensko opravilo. Predsedniku našega društva Marku Šavliju in novemu članu Radu Klemenčiču je šlo delo prav dobro od rok.
Zdenka Zabukovec Foto: Eugen Šerbec in Zdenka Zabukovec
PO TURJAŠKI TURISTIČNI POTI
Na zadnjo junijsko nedeljo smo člani turističnega društva izvedli 32. tradicionalni pohod po turjaški turistični poti. Zbrala se je manjša skupina pohodnikov, pretežno iz sosednjih občin. Vremenska napoved ni bila prav obetavna, a smo z dobro voljo ustvarili prijetno vzdušje in sonce nas je s svojimi žarki pozdravilo takoj na začetku pohoda. Pot, ki smo jo prehodili v petih urah, je vključevala dva manjša postanka z ogledi in en večji postanek z vključeno sveto mašo na gori Ahac, ki je
bila posvečena zmagi Andreja Turjaškega v bitki in zmagi nad Turki. Pohodniki so občudovali zanimivosti našega kraja, bili nad celotno izvedbo pohoda navdušeni in zadovoljni, zato se ga bodo rade volje še udeležili. Lepo bi bilo, da bi tudi ljudje iz naše okolice, ki so bolj ali manj neposredno povezani s krajem, v katerem živijo, čutili lepoto svojega kraja, ga sprejemali in bili ponosni na zgodovinsko dediščino.
Turistično društvo Turjak
TROBLA 5/2018
24
Društva
NOVE POLETNE PUSTOLOVŠČINE SKAVTOV
KRDELO VOLCICEV IN VOLKULJIC
V našo džunglo je kar naenkrat prišlo poletje in topel vetrič je zavel med drevesi ter nas ponesel v daljno preteklost, kameno dobo. Z družino Kremenček smo tako preživeli čudovit teden, poln športnih dogodivščin, ustvarjalnih trenutkov in ubranega petja.
Ob prihodu v kamenodobno Šmarjeto smo spoznali okolico in se že prvi dan podali na potep do bližnjega termalnega izvira Klevevž. Tam smo si namočili noge ter raziskali sotesko in slapove. A ker nam taka oblika vode ni bila dovolj, smo se naslednji dan odločili, da si izdelamo pravi kremnčkomobil, da bomo lahko odpotovali v Šmarješke toplice. Pri izdelavi smo bili zelo inovativni in kreativni. Mislili smo, da so avtomobili brezhibno izdelani, zato smo se pogumno podali na tehnični pregled. Premagovanje ovir, pridobivanje goriva, skrb, da kremenčkomobil ne razpade, vse smo uspešno opravili ter si tako zagotovili izlet v toplice. Težko pričakovano jutro je le prišlo in polni elana smo se odpravili na pot do bazenov. Ko smo prispeli, časa za počitek ni bilo, tobogan pač ni smel samevati. Dan je prehitro minil in čas je bil, da se vrnemo v naš kamnolom. Naslednji dan smo se preizkusili še v kegljanju in roverčku. Popoldan smo vztrajno pogledovali v nebo in upali, da nam bodo oblaki prizanesli. Večkrat smo zaplesali protidežni ples Kremenčkovih in bili uspešni. Postavili smo dovolj velik ogenj, ki je gorel tako dolgo, da smo poleg večerje na njem spekli tudi slastne marshmallow penice. Zadnji večer je tako bil popoln. Volčiči smo se veseli, hvaležni za preživeto dogodivščino in polni dodatne želje po skavtskem načinu življenja vrnili v domačo džunglo na kratek oddih pred novim začetkom.
Za volčiče zapisala Vestna hobotnica
ČETA VZTRAJNIH BIZONOV
Nedelja, 29. 7., je bil za nekatere otroke prav poseben dan. Člani čete Škocjan-Turjak 1 smo se namreč odpravili na težko pričakovan poletni tabor. Nastanili smo se v Polju pri Tržišču. Tam smo postavili pravi indijanski tabor, se zabavali ob indijanskem petju, plesu in igrah.
Ni nam bilo dolgčas, saj smo prav vsako noč dobili goste, ki so nam kradli zastave. Neustrašno smo se borili in branili tabor, a smo vseeno morali malo popustiti tujim Indijancem ter tako naslednje jutro pridno plačati dolg, da smo lahko nazaj prejeli zastave.
Močno željni ohladitve smo vsak dan z veseljem skočili v reko, ki je tekla ob našem taboru. Kot Indijanci včasih, smo tudi mi zakurili ogenj in pripravili kosilo. Večere smo ob petju in plesu preživljali okoli ognja. Sredi tedna so ameriški belci ugrabili našo indijansko princeso, zato smo takoj začeli z iskalno akcijo. Odpravili smo se na 24-urni potep, na katerem smo iskali ugrabljeno princeso. Ugotovili smo, da so ljudje v okolici tabora zelo prijazni, saj smo tisto noč vsi spali na toplem in delili naše zabavne izkušnje z vaščani, ki smo jih srečali na poti. Naš pohod je bil uspešen, saj smo našli princeso in jo hitro pripeljali nazaj v tabor.
Foto: Dobrosrčna žaba
Foto: Dobrosrčna žaba
Foto: David Šavli
Dnevi so hitro minevali in kmalu je bila nedelja, 5.8. Vzeli smo pot pod noge in se odpravili do bližnje cerkve. Tam nas je gospod župnik z vaščani prijazno sprejel, mi pa smo z veseljem nekaj zapeli. Po vrnitvi v tabor smo vse pospravili in veselo čakali vrnitev v domače udobje, mehkobo postelje in seveda okusno mamino kosilo. Vsi smo preživeli izjemnih 7 dni v naravi, se zabavali, poistovetili z Indijanci in še bolj povezali z Bogom. Kot vsako leto pa je bil to še en nepozaben skavtski tabor, ki nam bo ostal v lepem spominu.
Ta tabor si bomo najbolj zapomnili odhodniki (tisti, ki smo bili s četo zadnje leto). Radi bi se zahvalili in pohvalili naše požrtvovalne voditelje, ki so nas učili, podpirali in vedno zabavali. V novo skavtsko leto vabimo vse tiste otroke, ki radi preživljate čas v naravi, da se nam pridružite in z nami doživite nove pustolovščine
Društva
25
TROBLA 5/2018
Foto: David Šavli
Foto: David Šavli
Skavti tudi letošnjo jesen medse vabimo nove člane. Vsi, ki želite prosti čas preživeti s prijatelji, pridobiti veščine preživetja v naravi ter se ob tem zabavati, smejati in prepevati, stopite na pot novih dogodivščin in se nam pridružite. Letos še posebej lepo vabimo starejše od 21 let, ki bi se radi preizkusili v vodenju, ob tem osebnostno rastli in si nabrali veliko izkušenj pri načrtovanju dogodkov in prenašanju znanja na mlajše.
Vse zainteresirane vabimo, da pokličete stegovodjo na telefonsko številko 040 953 128 (Miha).
Tajda Svetek (Glasna žirafa), Neja Kovačič (Živahna čebelica), Lara Petrič (Poštena žirafa), Nika Kranjc (Zavzeta čebelica), Anže
Štrukelj (Zgovorni orel)
ENKRAT SKAVT, VEDNO SKAVT
Naša družina šteje pet otrok in prav vsi so skavti; Luka, Saša, Petra, Ajda in Blažka. Najstarejša dva sta se veliki skavtski družini pridružila že pred štirinajstimi leti, tako že kar nekaj časa v polnosti živimo skavtski duh. V preteklem skavtskem letu smo imeli predstavnika v prav vsaki veji stega.
Sama sicer nisva člana, a sva v vseh teh letih doživela veliko lepih trenutkov, pet svečanih obljub, mnogo veselih obrazov ob zaključkih taborov in se ob tem počutila kot del te velike družine. Veliko požrtvovalne pomoči, darovanega časa, prevoženih kilometrov in dobrot sva darovala v zameno za vse dobro, kar so najini otroci dobili in še pridobivajo v skavtstvu; samostojnost, pripravljenost pomagati, spoštovanja do soljudi in narave, delovne navade in še mnogo več. Vse to v zameno, ne da bi pričakovala druge zahvale kakor zavest, da vršiva »tvojo sveto voljo«, kot se glasi molitev najstarejše veje PP. Hvaležna sva za dane izkušnje, vse voditelje, pogumne prostovoljce, ki dan za dnem žrtvujejo minute, ure in dneve dopusta, da čas posvetijo mlajšim pripadnikom. Pri dveh voditeljih v hiši nama je to še bolj znano in toliko bolj ceniva vsakega voditelja.
Starši mlajših članov skavtske družine, vas želiva nagovoriti, da svoje otroke spodbujate in z vsemi močmi podpirate pri nadaljevanju skavtskega načina življenja, naj vam ne bo kdaj pa kdaj pretežko darovati predvsem svojega časa. Včasih bo težko, blatno, po ognju smrdeče, a verjemite, to je več kot odlična popotnica za življenje. Mladi, ki niste del te skupnosti,
Foto: Minka Koren
a bi to želeli postati, nikoli ni prepozno. Začetek novega leta se približuje, zberite pogum in preizkusite to dogodivščino življenja; verjemite, ne bo vam žal.
Ponosna Minka in Tomaž
TROBLA 5/2018
26
Društva
NOVO GASILSKO VOZILO PGD ROB
Dan, ki so ga v PGD Rob nestrpno čakali več kot desetletje, se je zgodil, ko so v Rob pripeljali novo gasilsko vozilo. S pomočjo občine Velike Lašče, Gasilske zveze Velike Lašče, donatorjev ter delom članic in članov PGD Rob se je društvo moderniziralo z novim vozilom GVC-16/25, s katerim bo lažje in učinkoviteje zagotavljati požarno varnost ne le v robarski, temveč tudi širši skupnosti. Slovesen prevzem novega vozila in nove garaže so združili s farnim žegnanjem, in sicer v soboto, 8. septembra.
Gasilska parada
Slovesnost se je začela s gasilsko parado ter državno in gasilsko himno, ki ju je zapela Amadeja Košir. Da je za robarske gasilce prevzem vozila prelomni dan v razvoju društva, je v nagovoru poudaril predsednik PGD Rob Metod Strle. Gasilci so se v zadnjem desetletju udeleževali različnih tečajev in izobraževanj, kar pa so v praksi težko uporabili zaradi zastarele tehnike. Še večja želja po novem vozilu je bila, ko se je v vodenje društva začela vključevati mlajša generacija gasilcev. Ker je na območju veliko strmih klancev, več kot dve tretjini pokriva gozd, veliko je gozdnih cest in pozimi veliko snega, so se odločili za nakup vozila, ki je primerno tudi za vožnjo po brezpotjih. Izbrali so podvozje proizvajalca Renault Trucks, za izdelovalca nadgradnje pa so na javnem razpisu izbrali podjetje Svit - Zolar. Za novo vozilo je bilo treba zgraditi tudi novo garažo, saj je bila stara premajhna. Tako so v zadnjem hipu začeli graditi novo garažo, ki sicer še ni končana, a bo kmalu. To ne bo le garaža, ampak bo nad njo urejen tudi nov večnamenski prostor. Kot je še povedal Metod Strle, vse to ne bi šlo brez podpore občine Velike Lašče, ki je prispevala precejšen del celotne investicije, Gasilske zveze Velike Lašče, gasilskih društev Velike Lašče in številnih donatorjev. Vozilo je stalo dobrih 203.000 evrov, od tega je občina Velike Lašče prispevala 170.000 evrov, Gasilska zveza Velike Lašče 15.000 evrov, vsa gasilska društva v občini pa so se odpovedala svojemu deležu denarja za nakup gasilske opreme. Manjkajočih približno 20 tisoč evrov so oziroma še bodo zbrali gasilci PGD Rob sami, prav tako
tudi sredstva za novo garažo. Številna podjetja in krajani so pomagali s prostovoljnimi prispevki, zbirali pa so tudi les, ki so ga porabili za izgradnjo ostrešja za novo garažo, nekaj lesa so tudi prodali. Metod Strle je nagovor zaključil z zahvalo vsem, ki so pomagali pri naložbi, in zagotovil, da bodo vozilo in oprema
Novo vozilo PGD Rob je primerno tudi za vožnjo po brezpotjih.
uporabljeni vselej, ko bo kdor koli v kakršni koli stiski. Zbrane so nagovorili tudi predsednik Gasilske zveze Velike Lašče Jože Starič, član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in predsednik regije Ljubljana 1 Franc Bradeško, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But
Društva
27
TROBLA 5/2018
Ključe novega vozila je predsedniku PGD Rob Metodu Strle predal župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek.
Slovesnost so z nastopom popestrili učenci Podružnične šole Rob.
Novo vozilo je bilo v Rob pripeljano 25. avgusta. (foto Špela Peterlin)
in župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek; slednji je predsedniku PGD Rob Metodu Strletu tudi izročil ključe novega vozila. Ta je ključe izročil vozniku Roku Peterlinu, ki je vozilo tudi vžgal in za nekaj trenutkov vklopil sireno. Vozilo, ki bo služilo celotni skupnosti, je blagoslovil še župnik Anton Dobrovoljc. Na
koncu je predsednik PGD Rob Metod Strle izročil še posebne zahvale podjetjem in organizacijam, ki so izdatneje pomagali pri nakupu novega vozila in pri gradnji nove garaže, predsednik Gasilske zveze Velike Lašče Jože Starič in poveljnik Rudi Rupar pa sta podelila priznanja članom PGD za njihovo prizadevno in požrtvovalno delo.
Blagoslovitev vozila, ob njem pa voznik Rok Peterlin
Slovesnost so s pesmijo in skeči o gasilcih ter glasbeno točko popestrili učenci Osnovne Šole Primož Trubar Velike Lašče, podružnice Rob, sledilo pa je prijetno druženje in zabava.
V paradi vozil je bila prva stara brizgalna, last PGD Velikega Osolnika, za njo pa vozila gasilskih društev.
Prvi gasilski avtomobil, ki je naznanil začetek novega poglavja v zgodovini robarskega gasilstva, je skupaj z novo motorno brizgalno pripeljal leta 1971. Večino denarja so z izdatno pomočjo krajanov zbrali gasilci sami. Leta 1985 so dobili traktorsko gasilsko cisterno, ki jo še danes uporablja naša enota v Rutah. Dve leti pozneje so pripeljali prvo rabljeno gasilsko vozilo s cisterno. Leta 1988 je društvo dobilo novo motorno brizgalno, leta 1989 pa je v Rob pripeljalo novo gasilsko orodno vozilo. Pet let zatem so staro vozilo s cisterno zamenjali z večjo, prav tako rabljeno gasilsko avtocisterno; ta sedaj počasi čaka na zaslužen pokoj, saj je dobila dostojnega naslednika.
Dragica Heric Foto: Petra Zgonec
TROBLA 5/2018
28
Društva
DOGAJANJE V PGD VELIKE LAŠČE
V našem društvu se je od pomladi do jeseni zvrstilo kar nekaj zanimivih dogodkov.
OPERATIVNA VAJA PGD VELIKE LAŠČE Nekega prijetnega nedeljskega popoldneva smo se operativni člani društva zbrali pred gasilskim domom, pripravljeni na delo. Pod vodstvom poveljnika in pomočnikov smo pregledali vozila, večkrat zapored izvedli trodelni napad iz vozil in iz hidranta ter na različne načine preizkušali komunikacijo prek radijskih zvez.
Nato nas je čakala »vaja presenečenja«; pričeli smo jo po pozivu poveljnika z izvozom iz garaže, nadaljevali s postavljanjem lestve ob steni do ograje parkirišča KZ Velike Lašče. Vodja vaje je poskrbel še za dodaten zaplet - scenarij reševanja poškodovanega gasilca, kar se je izkazalo za precej zahteven postopek, saj dvigovanje, prenašanje in predvsem odstranjevanje zaščitne opreme z gasilca ni lahko delo.
Območja smo zavarovali, določili t. i. cone, pomagali ponesrečencu, preprečili iztekanje nevarne snovi ter preprečili stekanje snovi v odtočne jaške. Seznanili smo se z delom v prilagojenih zaščitnih oblekah in s postopki dekontaminacije.
INTERVENCIJE
V letošnjem letu smo posredovali na več intervencijah različnega tipa. Med drugim smo sodelovali pri požarih v stanovanjskih objektih in v cestnem prometu, pri postopkih nujne medicinske pomoči, prenosu obolelih oseb in celo pri odstranjevanju osirjev, ki ogrožajo občane.
Po vaji smo naše delo temeljito analizirali in si začrtali smernice za nadaljnje vaje. To je bil uspešen začetek rednih operativnih vaj v našem društvu.
SKUPNE VAJE V PGD RIBNICA
Ker naše društvo sodi v eno od operativnih enot, ki skrbijo za požarno varnost v SND Ortnek, smo se v letošnjem letu udeležili treh skupnih vaj; te so organizirali v PGD Ribnica. Poleg nas so sodelovali tudi člani gasilskih društev Velike Poljane in Sveti Gregor. Izobraževali smo se predvsem s področja ravnanja z nevarnimi snovmi. Vaje so obsegale teoretični in praktični del. Med drugim smo na potoku Bistrica postavili plavajočo pregrado; ta služi za prestrezanje nevarne snovi, ki plava na vodi. Sledili so različni scenariji nesreč vozil, ki prevažajo nevarno snov.
Društva
29
TROBLA 5/2018
Dva člana sta se udeležila intervencije v sklopu sproženega državnega načrta pri odstranjevanju posledic naravnih nesreč - pomagala sta občanom v Črnomlju pri obnovi stanovanjskih stavb, poškodovanih v neurju s točo.
TEKMOVANJA
Z gasilskim podmladkom smo se spomladi udeležili tekmovanj v gasilskem kvizu in v orientaciji, za kar smo jih nagradili z izletom. Letošnji kulturni praznik smo namreč počastili z obiskom gasilskega centra Sežana in ogledom Pirana. Člani so se udeležili tekmovanja v gasilsko-športnih tekmovalnih disciplinah. V jesenskem delu nas čaka še gasilski rally in tekmovanje gasilske mladine.
NAČRTI ZA JESEN
Naši člani se redno izobražujejo. Letos so trije člani opravili tečaj tehničnega reševanja, en član je opravil tečaj za izolirni dihalni aparat in modul A - gašenje notranjih požarov, en član pa tečaj za nevarne snovi. Jeseni nas čaka tečaj za gasilca pripravnika, ki ga mlajši člani že nestrpno pričakujejo. V oktobru, mesecu požarne varnosti, se bomo intenzivno pripravljali na ocenjevanje društva s strani GZ Velike Lašče. Sodelovali bomo tudi v skupni vaji v SND Ortnek; ta je vsako leto zanimiva in tudi dobro obiskana ter medijsko podprta.
Dogajanje v našem društvu je pestro, zabavno, včasih naporno, a dokler vse poteka v prijateljskem duhu, nam ni nič pretežko. Zato je vsak, ki bi želel del prostega časa nameniti prostovoljstvu in gasilski dejavnosti, prisrčno vabljen v naše vrste.
Na pomoč!
Člani PGD Velike Lašče
POLETNE PRIREDITVE NA VAGI V SREDISCU ROBA
Na kresni večerje KUD Rob (skupina Čajanke) pripravil kresovanje s kulturnim in izobraževalnim programom. Prireditev se je pričela s slovensko himno, sledil je kulturni program, na koncu pa še prikaz dinamike nebesnih teles s pomočjo maket. Bilo je zanimivo in poučno. Vaga je bila okrašena z značilnimi kresnimi šopki in kresom.
Dne 12. avgusta so v Robu potekale galopske dirke za pokal občine Velike Lašče. Dogajanje je dopolnila razstava slik članic UTZO v Domu krajanov, članice Čajank pa smo pripravile razstavo gob. Kljub suši nam je uspelo nabrati 58 različnih vrst. Strokovno vodstvo je bilo na voljo celotno popoldne. Vsakega obiskovalca smo postregle s pijačo in pecivom ter sadjem.
Razstava gob
Kulturni program
Majda Tekavec Foto: Marija Pavlin in Zorka Grobeljšek
TROBLA 5/2018
30
Društva
POČITNIKOVANJE UPOKOJENCEV NA OTOKU KORČULA
Aktivnosti v prvi polovici leta smo zaključili na dopustovanju v osrednji Dalmaciji v Veli Luki na otoku Korčula.
V svojih študentskih časih sem imela prijateljico, ki je bila noro zaljubljena v Šeneta iz Korčule, Takrat sem o tem šestem največjem otoku v Jadranskem morju slišala veliko lepih, zanimivih stvari in tihoma sem se odločila, da bom, ko bom velika, Korčulo obiskala in jo bolje spoznala. Minila so desetletja, kaj se je zgodilo s prijateljico, ne vem ... Ponudila pa se je priložnost, da smo člani društva upokojencev dopustovali ravno tam.
Najprej moramo spoznati malo zgodovine, saj je bil otok Korčula naseljen že v prazgodovini. O tem je pričalo več neolitskih najdišč. Največje in najbolj raziskano je bilo ravno v Veloj Spilji, slab kilometer nad Velo Luko. V 6. stoletju pred našim štetjem so se v tem delu otoka pričeli naseljevati Grki in ga imenovali Corkyri Melaina. Nato so nastajale naselbine tudi na južnem delu otoka, na področju današnje Lombarbe. V 1. stoletju našega štetja so otok, tako kot celo Dalmacijo, osvojili Rimljani in ga imenovali Ilirija. V 7. stoletju pa so do Jadranske obale prišli Slovani in ustanovili svojo državo. Najprej je bila kneževina in nato leta 925, po kronanju prvega kralja Tomislava, tudi kraljevina. Po letu 1000 pridejo dalmatinska mesta in otoki pod oblast Benetk. Ko je Napoleon premagal Beneško republiko, je Dalmacijo za krajši čas zasedla Avstrija, potem so prišli Francozi in Angleži ... in na koncu je otok do prve svetovne vojne (leta 1918) ponovno bil pod avstrijsko oblastjo. Potem je že nastala Jugoslavija, ki je dala socialistični pečat in povojno rast vsemu, tudi Veli Luki. Nekoč pomembno ribiško, trgovsko in varno pristaniško mesto je počasi gradilo sodobno turistično ponudbo. Po razpadu Jugoslavije, ko je razglašena samostojna država Hrvaška, pa je bilo stanje podobno kot v vseh sosednjih bivših republikah. Pozdravila nas je opuščena ladjedelnica, siromašni in tudi lepo obnovljeni domovi ... pa moderni hoteli, mondene počitniške hiše, jahtice in vedno večje razlike . in nova rast po sistemu »kakor se kdo znajde«. Kljub temu da so otoki na vse politične spremembe reagirali stoično in z distanco, nam je njihova dalmatinska ležerna miselnost bila simpatična in nam je ugajala, še posebno, ker smo bili na počitnikovanju. Vsi in vedno stavijo tam le na čisto morje, zdravilno blato in mediteransko klimo.
Otok Korčula me je res očaral s svojim bujnim zelenjem, zelenomodrim morjem, varnimi sidrišči in mnogimi zalivčki. Največji in najbolj zaščiten zaliv je ravno Vela Luka na skrajnem zahodnem delu južne obale otoka z istoimenskim mestom, ki je največje na otoku. Ko smo se sprehajali po mestni Obali, nismo imeli občutka, kako veliko je mesto. Šele na predelu Gradina se s platoja pred cerkvijo sv. Ivana iz leta 1415 vidi, da je poseljen cel zaliv in tudi okoliška pobočja. Obiskala sem tudi
mestni muzej v palači Franulovic - Repak in galerijo, v kateri so trenutno razstavljali modele starih ladij. Vodič nam je pokazal tudi rojstno hišo priljubljenega hrvaškega glasbenika Oliverja Dragojevica, ki je do oddaje tega zapisa »galebe ljubavi in miru« po hudi bolezni preminil. Ostale so njegove nepozabne Oprosti mi pape, Vjeruj u ljubav, Vela Luka ..., pesmi, ki bodo še dolgo spominjale na preprostega, umirjenega in skromnega Korčulana.
Ampak vrnimo se nazaj na dopust.
V malem zalivu Plitvine, ki je oddaljen pol ure iz mesta, je v borovem gozdiču, nad palminim parkom, med oleandri kraljeval naš hotel Adria. Zgrajen je bil v bivši Jugi, bil potem nekaj časa zaprt, ampak sedaj so ga ponovno usposobili za goste. Uredili so vso infrastrukturo, klimatizirali vse sobe, obnovili kopalnice in zunanji bazen in, če nisi bil preveč radoveden in nisi našel razpadajočega notranjega bazena, je bilo čisto lepo. V svoji beli arhitekturi je dominiral nad obalo in nam obetal miren in sproščujoč oddih. In tako je tudi bilo. Veliko smo se kopali, počivali v senci ali se sončili. Čeprav ni bilo mestnega turističnega vrveža - končno je bila še predsezona -, smo se imeli lepo, se prijetno zabavali in veliko videli. Naša agencijska animatorja vodič Darko in glasbenik Sandi sta za to dobro poskrbela.
	---i JF-. ,.,	V T im [j ; r. ^ -	tiS&Č* v M
d	1 ■ ^ ■ ^ l " -t. .	S . -V * f^-S	U1 —" 4
-j	iS" - j m m r » g		* '/ i *n jf • : j*
V programu smo imeli tudi obisk in kopanje na malem otoku ljubezni Proizd. V zvezde kujejo njegovo lepoto. Ob pristanu nas je ob pomolu pozdravila simpatična restavracija z bogato kulinarično ponudbo. Otok je bil majhen, senčen, ves poraščen z borovim gozdom, prepleten s potkami in smerokazi; ti so nas v nekaj minutah v vseh smereh popeljali do plaž. Po hrvaški turistični organizaciji so leta 2007 te plaže bile uvrščene med pet najlepših na Jadranu. Nam pa je bilo vse zelo prvinsko. Obala je bila čista divjina z belimi skalnimi ploščami, belim peskom in kristalno čistim, modrim, toplim morjem in nič drugega. Saj je bilo lepo, samo mi smo bili zahtevni dopustniki in mogoče smo vseeno pričakovali neko urejenost. So pa v restavraciji imeli zelo dobro kavo in v sanitarijah je voda tekla. Kopanje je bilo prijetna osvežitev in vožnja z ladjico je bila ob Saševi harmoniki vesela in sproščujoča.
TROBLA 5/2018
Zanimivo je bilo tudi mesto Korčula. Do tja smo se odpeljali z avtobusom po celem otoku na skrajni jug. Prevozili in spoznali smo kar nekaj zanimivih večjih krajev, kot so Blato, Smokvica, Čara, Pupnat in Žrnovo, da smo prispeli na cilj. Zelena, rahlo valovita in hribovita pokrajina je bila polna borovega gozda, oljčnih nasadov, vinogradov in spokojen mir, brez turističnega utripa. V mestu Korčula pa je bilo čisto drugače. Polno je bilo turistov, lokalov in trgovinic in najpomembnejše - očaralo nas je čudovito staro mestno jedro, obdano z obzidjem na ovalnem polotoku. Tam nas je sprejela gospa Lučka - Ljubljančanka iz Šiške. Korčulo je spoznala na maturantskem izletu in ostala. Po tridesetih letih je postala Korčulanka in danes je njihova vodička. Z veseljem nam je predstavila zgodovino mesta. Nam podrobno g ovorila o beneškem popotniku, pisatelju in raziskovalcu Marku Polu, ki naj bi bil domačin ... In še kar bi klepetali, ker pogreša Slovenijo.
Ampak mi smo se disciplinirano držali časovnega in vsebinskega načrta do zadnjega dne. Po veselem poslovilnem večeru
v družbi »klape Giric« smo se naslednji dan odpravili proti polotoku Pelješac. Na njegovem skrajnem jugu smo obiskali in si ogledali Ston, pristaniško mesto, v preteklosti znano po solinah. Danes je to obnovljeno »kamnito« mesto, ki so ga v obrambne namene ukazali zgraditi veljaki Dubrovnika takoj, ko so mu zavladali. Obdali so ga s 7.500 m dolgim obzidjem v nepravilnem peterokotniku in utrdbami na vogalih. Največja in najbolj mogočna trdnjava je na jugozahodnem delu, imenovana Veli Kaštio. Obrambni zid se je čez hrib Pozvizd nadaljeval in povezal z Malim Stonom. Ves ta obrambni sistem, ki je eden največjih fortifikacijskih objektov na zahodni obali Jadrana, so gradili v letih od 1333 do 1503.
Nato smo prečkali mejo ter v Bosni in Hercegovini obiskali njihovo edino obmorsko letovišče Neum. Mesto, ki se je raztezalo po hribu do obale Malostonskega kanala, je bilo proglašeno za najbolj sončno na 24,5 km dolgi obali. S hoteli, moteli in vilami je bilo kar mondeno na pogled. Obiskovalcem je bilo simpatično predvsem po toplem morju, mediteranski klimi in po relativno cenovno ugodni turistični ponudbi. Na poti proti domu smo ponovno prečkali mejo in se na Hrvaškem popeljali po dolini Neretve. Zanimiv je bil deltast izliv reke v morje. Drugače pa je bilo njeno porečje veliko 5.581 km2, prepleteno z rodovitnimi polji, nasadi sadja in zelenjave. Veliko vode in toplo podnebje sta omogočala bujno pridelavo. Zato je to področje bilo dobro zaledje za vsa bližnja obmorska mesta in otoke. Reka Neretva je predstavljala tudi pomemben vir pitne vode, saj je bila po svoji čistosti v zgornjem delu označena z najvišjo stopnjo čistosti. Bomo šli drugič obirat mandarine, sedaj še ni bil pravi čas za trgatev.
In vsi smo želeli biti čim prej doma. Za nas se je že na začetku počitnic počitnikovanje končalo.
Tekst: Helena Grebenc Gruden (vir: google, wikipedija in propagandni material posameznih destinacij) Foto: Martin Gruden
NAČRTI ZA JESEN
Narejeni so že načrti za jesen. Za september napovedujemo sledeče društvene aktivnosti:
•	v petek, 21. 9., se bomo s Sprehodom za spomin po Velikih Laščah poklonili Svetovnemu dnevu demence;
•	v ponedeljek, 1. 10., si bomo v Narodni galeriji ogledali razstavo naše slikarke Ivane Kobilce in se družili v Cankarjevem domu na vseslovenskem Festivalu za 3. življenjsko obdobje.
TROBLA 5/2018
32
Društva
DOGODKOV POLNI POLETNI MESECI
Kljub počitnicam in dopustom smo bili člani Lokostrelskega kluba Turjak zelo aktivni ne samo na športnem, ampak tudi družabnem področju. Izpostavljamo tri dogodke.
Sredi julija smo se na povabilo Turističnega društva Suha krajina udeležili tradicionalne, letos že dvajsete prireditve Trški dnevi v Žužemberku. Bili smo ena od mnogih skupin iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške in Srbije, ki so na žužemberškem gradu predstavile način življenja, druženja, bojevanja in še česa v preteklosti. Prireditve se zadnja leta redno udeležujemo, se pa hkrati spominjamo časov ne tako daleč nazaj, ko smo podobno prireditev imeli tudi na Turjaku, a je žal ni več ...
zadovoljni, posebej še tisti, ki so osvojili medalje. Kar nekaj so si jih »pristreljali« tudi naši člani: zlate Petra Fink, Aleš Vrančič in Edo Goršič, bronasto pa je osvojil naš mladi član Lukas Lužar. Zahvala vsem članom, ki so sodelovali pri izvedbi tekmovanja, zahvala Občini Velike Lašče, ki redno podpira naša tekmovanja.
	
	
	
HB c C	i
	
	
Konec avgusta je v Muti potekalo absolutno državno prvenstvo v 3D lokostrelstvu. Bilo je zelo uspešno za naš klub, kajti Edo Goršič je postal državni prvak s sestavljenim lokom, kar je dobra spodbuda za vse, predvsem mlajše člane.
Prvi septembrski vikend smo gostili lokostrelce iz Slovenije, Hrvaške in Italije; ti so se pomerili na osmi letošnji tekmi za Pokal tradicionalnih lokov. Kljub slabi vremenski napovedi je tekma potekala v lepem vremenu, na koncu so bili vsi
Delovna bo tudi jesen, ki prihaja. Na sporedu je še kar nekaj tekem, imamo redne treninge pri bajerju ali v okolici gradu, pa še kaj bo treba postoriti na naših progah in objektih. Vabimo vse, ki bi se nam radi pridružili - pokličite nas ali nam pišite, pa se bomo dogovorili, kontaktne podatke najdete na spletni strani LK Turjak.
Zapisal: J. Klun Foto: LK Turjak
SLOVESNOST V KOTAH PRI ROBU
Kote so žive, to so dokazali udeleženci spominske slovesnosti, ko so se kljub slabi vremenski napovedi v doslej največjem številu udeležili počastitve spomina na žrtve fašističnega nasilja med drugo svetovno vojno.
Kot vsako leto smo se tudi letos julija meseca zbrali in izkazali padlim talcem spoštljiv spomin, najmanj, kar lahko naredimo za nekoga, ki zaradi krute vojne ni imel možnosti doživeti svojega življenja na človeški, civiliziran način.
Priložnostni nagovor v spomin ustreljenim domoljubom je imel predsednik društva Zarja spominov Velike Lašče, poslušali pa smo tudi tri sporočilne pesmi Vinka Moderndorferja. Dva prapora društva in lepo urejen spomenik, okrašen s cvetjem, so padlim sporočili, da niso sami in pozabljeni in da se jih bomo tudi naprej vsako leto in tudi vmes s hvaležnostjo spominjali.
Srečo Knafelc
Društva
33
TROBLA 5/2018
POMEMBNA PRIDOBITEV KRVAVE PEČI
Po spletu okoliščin je Krvava Peč dobila 5. julija letos pomembno infrastrukturno pridobitev - prvi del prepotrebne asfaltne povezave z naseljem Bukovec. Še posebej je ta prvi del asfaltne prevleke do razcepa Bloke-Bukovec pomemben zaradi lažjega pluženja pozimi. Na žalost se v sklopu tega projekta ni uspelo sanirati problema zelo obremenjene makadamske ceste mimo doma veteranov v dolžini okrog 100 m, ki je prav tako vir onesnaževanja s prahom, obenem pa ob nalivih spira pesek s cestišča prav do središča vasi. Krajani upamo, da bo občina uspela ta del cestišča urediti v bližnji prihodnosti. Sicer pa se je z realizirano ureditvijo cestišča tudi bistveno polepšalo center vasi in zdaj samo še čakamo, da se uredi večnamenska javna površina pod domom veteranov, ki bi lahko služila tudi kot prostor za dnevno ustavljanje avtodomov in pa naključnih obiskovalcev vasi.
Vsekakor smo vaščani veseli posodobitve cestišča, saj pomeni višjo kakovost življenja v vasi, obenem pa se Občini Velike Lašče zahvaljujemo za pridobitev.
Srečo Knafelc
SREČANJE SELANOV
V letošnjem letu smo se ponovno udeležili srečanja vasi SELO -SELA - SELCE, ki je bilo v Selu pri Moravčah. V jutranji uri smo se zbrali in odpeljali z avtobusom. Tokrat pot ni bila predolga niti ne naporna, ker je bila pestra in glasbeno prevzeta. To srečanje je bilo že 22. po vrsti; organizator ga je prevzel z vsem veseljem in bil zadovoljen z udeležbo (31 Sel). Program je bil pester, sodelovali smo v več družabnih igrah. Pripravljen je bil bogat srečelov, na katerem smo dobili glavno nagrado. Občini Velike Lašče se zahvaljujemo, ker nam omogoča udeležbo na srečanjih. Zahvaljujemo se tudi mnogim drugim za vse prispevke.
Nasvidenje, SELANI. V prihodnjem letu se spet vidimo v MORAVČAH.
Zdenka Škrabec
POSTAVLJANJE GUINNESSOVEGA REKORDA »KOŠNJA U SNEŽET«
Društvo podeželske mladine Škofja Lokaje v nedeljo, 12. avgusta 2018, ob 13.45 organiziralo »košnjo u snežet« za postavljanje Guinnessovega rekorda. Na pobudo društva koscev Slovenije smo se prijavili tudi kosci iz Roba, Občina Velike Lašče in k temu prispevali kanček sreče, da ga svetovna komisija potrdi v knjigo rekordov.
Zdenka Škrabec
TROBLA 5/2018
34
Društva
ORATORIJ V VELIKIH LAŠČAH
Od 27. do 31. avgusta je v župniji Velike Lašče potekal oratorij z naslovom »Eno je potrebno«. Letos se ga je udeležilo 80 otrok, od predšolskih do 7. razreda. Na oratoriju je bilo tudi 27 animatorjev in pomočnikov, ki so zadnji počitniški teden preživeli delavno, vendar v prijetnem vzdušju z otroki.
V letošnjem letu obhajamo 150. obletnico smrti Friderika Ireneja Barage, ki je bil misijonar med Indijanci v Severni Ameriki. Friderik Baraga se je vse življenje trudil, da bi Indijancem prinesel veselo oznanilo evangelija. Vse svoje življenje je daroval zanje in za rešitev njihovih duš. Najpomembnejši zakrament za Friderika Barago je bil sveti krst, zato se je v svojem misijonskem delovanju zelo prizadeval, da bi vsi dali krstiti. Bil je popolnoma predan poslanstvu med Indijanci. Iz gorečnosti za Kristusa je daroval svoje življenje. S tem tudi nas spodbuja, da bi nadaljevali njegovo delo in bili misijonarji tudi danes in vsak trenutek, kjer koli smo.
Oratorij smo začeli s sveto mašo v naši farni cerkvi, nato pa nadaljevali s himno, igro in katehezami. Otroci so se med oratorijem vključili v različne delavnice in igre. Tako se z igro in gibanjem učijo in sodelujejo med seboj.
gostilna Pri Kropcu, Kmetijska zadruga Velike Lašče, gostilna Pri Kuklju in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. Za animatorje so enkrat poskrbeli v Piceriji pri Roku. Prošnji za donacijo so ponovno odzvali še občinski odbori Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije. Denarna sredstva so prispevali še: zakonca Marko in Katja Gradišar, Marko Zakrajšek, s. p.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste prostovoljno prispevali v cerkvi za potrebe oratorija. Hvala vsem staršem in babicam, ki ste dali več, kot je bilo potrebno. Hvala za vaš dober namen in vse spodbude.
V	sredo smo imeli celodnevno romanje in izlet. Šli smo na Brezje, kjer nas je pozdravil dr. p. Leopold Grčar in nam predstavil Marijino svetišče. Ob 10. uri smo sodelovali pri sveti maši. Nato smo se odpeljali v zlatokop in na mini golf pri Radovljici.
V	zlatokopu lahko postaneš pravi iskalec zlata. Zanimiva popestritev za otroke.
V	četrtek nas je obiskal duhovnik Izidor Grošelj, ki je vrsto let deloval kot misijonar na Madagaskarju. V sliki in besedi nam je predstavil življenje in delo v misijonih. Letos se je v oratorije po Sloveniji vključila tudi Slovenska Karitas. Dobili smo film, ki je nastal v sklopu projekta Vidni in varni na cesti. Namenjen je izboljšanju varnosti ranljivejših udeležencev v prometu. Za nagrado so otroci dobili tudi kresničke.
Na koncu oratorija so otroci prejeli tudi letošnji oratorijski spominek - indijanski svinčnik.
Naš oratorij je drugačen tudi zato, ker staršem ni potrebno prispevati veliko. Prispevek je za avtobusni prevoz in vstopnino, vendar se večkrat s tem ne pokrije vseh stroškov. Da pa vseeno lahko realiziramo zadane cilje, gre zahvala vsem, ki se odzovete našim prošnjam.
Letos je pokrovitelj oratorija Občina Velike Lašče, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Tudi letos smo imeli otroci in animatorji brezplačen topel obrok, ki so ga prispevali naši sponzorji:
Hvala vsem babicam in staršem za sadje, sladoled in sladke prigrizke. Tako so bili dnevi še lepši in slajši. Zahvaljujemo se tudi PGD Velike Lašče za klopi, mize in prostor, PGD Dvorska vas za žar in Osnovni šoli Primoža Trubarja za posode za kosilo. Za vso pomoč in spodbudo med oratorijem se zahvaljujemo tudi g. župniku Andreju. Zahvaljujemo se tudi vam, starši, ker ste nam zaupali svoje otroke, vam, dragi otroci, pa hvala za prijeten teden. V šolskem in veroučnem letu pa veliko spoštovanja do sebe, narave in do sočloveka.
Branka Levstik Foto: Boštjan Podlogar
Društva
35
TROBLA 5/2018
DAN GOSPODINJ
Članice Društva podeželskih žena Velike Lašče, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, že od leta 2003 praznujejo Dan gospodinj. Tudi letos so zadnjo julijsko nedeljo, na sam god Sv. Marte, zavetnice gostoljubja, doma in družin, počastile svoj praznični dan.
Članice DPŽ Velike Lašče pred vstopom v cerkev
S praporjem, ki ga nosi Draga Ponikvar, so pred farno cerkvijo v Velikih Laščah pričakale druge farane in jih pospremile k sveti maši, ki jo je župnik Andrej Osjtrež namenil vsem gospodinjam. Zbrane je v cerkvi nagovorila predsednica Društva podeželskih žena Velike Lašče Magdalena Peterlin, sledila je maša, v kateri so sodelovale tudi članice društva.
Po končani maši so vsi prejeli kolaček kruha z vabilom na praznovanje 20-letnice društva, ki bo 6. oktobra letos.
Po končani maši so vsi, ki so bili prisotni, dobili v dar kolaček kruha z vabilom na 20-letnico društva, ki jo bodo članice društva praznovale ob že tradicionalnem, letos že 14. bučno-marmeladnem dnevu, v soboto 6. oktobra, na katere se že aktivno pripravljajo. Kolačke je spekla in aranžirala članica Zdenka Škrabec.
Dragica Heric
Društvo podeželskih žena Velike Lašče
v sodelovanju z VABI NA
14. BUČNO-MARMELADNI DAN in praznovanje 20. obletnice DPŽ Velike Lašče, ki bo
v soboto, 6. oktobra 2018 na Levstikovem trgu v Velikih Laščah
Občina Velike Lašče

it« j-■.■-■J
ob 8. uri TRŽNICA
predstavitev domačih obrti, društev in organizacij,
razstava ''Gospodinja se predstavi'', na kateri se predstavijo članice našega društva, kuhanje bučne juhe - tekmovanje (prijave do srede, 3. oktobra 2018) ocenjevanje marmelad (prijave na dan prireditve od 930 do 1000 ure na stojnici) izbira najtežje buče
ob 12. uri SLAVNOSTNA PRIREDITEV ob 20. obletnici društva, ki bo potekala v Levstikovem domu, z bogatim kulturnim programom in podelitvijo priznanj častnim članicam.
Vljudno vabljeni!
Posebno vabimo vse naše bivše in sedanje članice in podpornike društva da se z nami poveselijo ob prazniku društva. Prireditev bo ob vsakem vremenu! Več informacij na telefon: 041 889 794 (Magdalena Peterlin) ali e-mail: dpz.velikelasce@gmail.com
TROBLA 5/2018
36
Društva
ROCKTRONICA 2018 - FESTIVAL ROCKA IN ELEKTRONSKE GLASBE
Sončno jutro, kava, zagnani prostovoljci in že skoraj postavljeno prizorišče so bili tisti dejavniki, ki so na dan dogodka utrujenim organizatorjem na obraz narisali nasmeh in jim po napornem tednu priprav napolnili baterije. Takoj je bilo jasno, da se bo tistega dne, 18.8.2018, pri gradu Turjak že četrtič zapored odvila še ena nora, glasna in edinstvena Rocktronica.
Rocktronica ni dogodek tiste vrste, za katerega zadošča le dober mesec priprav. Je festival, ki ga organizatorji iz Mladinskega društva VRT načrtujemo in gradimo skozi celotno leto ter vanj vlagamo dobršen del svojega prostega časa. Vsakoletne težave, ki na naših glavah povzročijo kar nekaj sivih las, so pridobivanje sponzorjev, iskanje prostovoljcev, ki bi pomagali pri sooblikovanju festivala, omejenost s finančnimi sredstvi ter zakonodaja, ki za izvedbo dogodka zahteva ureditev kupa dokumentacije. Kljub vsemu lahko trdimo, da se skozi težave, razen tistih finančnih, iz leta v leto lažje prebijamo, saj vsako leto pridemo do novih dognanj, izkušenj in idej, ki jih uporabimo pri načrtovanju za naslednje leto.
Letos smo že drugo leto zapored festival popestrili z dnevnim dogajanjem, ki je obiskovalcem ponudil predstavitev lokalnih podjetnikov in ustvarjalcev. Obiskovalci so si lahko brezplačno uredili pričesko pri Frizerski hiši Mark, si privoščili začasen tattoo pri Wicked Ink Tattoo Studiu ter se pomerili v ročnem nogometu. Ves čas so lahko uživali ob glasbeni spremljavi Van Bana in besedah povezovalca dogodka, sicer znanega radijca Mateja Verdinka. Tudi letos je naš glavni sponzor, HOC Center, poskrbel za ljubitelje jeklenih konjičkov, ki so si lahko ogledali razstavo prestižnih avtomobilov, kot so Ford Mustang, Porsche 997 Turbo, BMW M2 in Mini Cooper S 1972. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je bilo na dnevnem programu najbolj vroče ob 19. uri. Simpatični dekleti Manca in Aleks sta ozračje ogreli s tako imenovanim seksi pranjem avtomobilov; večina moških je bila najverjetneje deležna grdih pogledov svojih izbrank.
Zablujena generacija
Skupaj s sončnim zahodom se je dnevni program počasi prelevil v nočni raj rocka in elektronske glasbe, ki je letos postregel s še odmevnejšimi imeni kot v preteklih letih. Na odru so se prvi predstavili zmagovalci »band contesta« Tooth In The Sky, sledili so jim, kot se sami opišejo, energični in ustvarjalni najstniki, ki radi tepejo inštrumente - Ice on fire. Za gnečo pred odrom so ponovno poskrbeli mladi »Drvarji« s sosedne občine, člani skupine Lumberjack. Po mnenju mnogih
so trenutno najbolj perspektivna mlada rock skupina in lahko se pohvalimo, da z nami sodelujejo že od prve edicije Rocktronice. Po zadnji odigrani skladbi skupine Lumberjack je bilo jasno, da obiskovalci nestrpno pričakujejo letošnje glavno ime festivala - Zablujeno generacijo. Ob njihovem nastopu so obiskovalci pred odrom podivjali, nekateri so se spomnili trenutkov, ko jim je bilo prvič lepo, drugi so skozi mrak divjali kot pobegli vlak. S tem »vlakom« so Zablujenci glasbeno štafeto predali dižejem.
DJ Impulz
Na odru je ljubiteljem elektronske glasbe svoj miks prvi postregel Impulz, mladi Primorec, ki velja za vzhajajočo zvezdo slovenske elektronske glasbe. Sledil je nastop velikolaškega dižeja in EDM producenta Mika Proba, ki je z Rocktroniko zaključil letošnjo turnejo po najodmevnejših slovenskih festivalih. Za zaključek festivala in dodatno neprespano uro sokrajanov je poskrbel mlad Turjačan Van Ban, ki je s svojimi ritmi poskrbel, da so obiskovalci poplesavali vse do 4. ure zjutraj. Festival je letos privabil rekordno število zadovoljnih obiskovalcev iz celotne Slovenije. S tem smo organizatorji dobili potrditev, da festival razvijamo v pravi smeri. Na koncu moramo vendarle priznati, da dogodka ne bi izpeljali brez tistih, ki vsako leto finančno in kakor koli drugače podprejo naš festival. Hvala HOC Centru, Občini Velike Lašče, Akustiki Pirman, Pizzeriji Rozika, MLC Ljubljana, Cvetličarni Zakrajšek, Občini Dobrepolje, Wicked Ink Tattoo Studiu, Frizerski hiši Mark, TŠD Slemena, Vadbenemu centru Apolon, Luartu, GT Wrapu, Baru Murnček, Villi Cereja, K. G. Cimerman, Trgoupu, Urošu Centi, s. p., Lovski družini Turjak, Sašu Ahcu, DOD Gradež, Steklarstvu Hren, ŠD Turjak, PGD Turjak, KUD Primož Trubar ter dekletom in fantom iz naše občine. Ne smemo pozabiti niti vaščanov Turjaka, ki tisto noč niso imeli kakovostnega spanca, zahvaljujemo se jim za njihovo potrpežljivost.
Se vidimo prihodnje leto na 5. obletnici Rocktronice!
Ekipa Rocktronice Foto: Žiga Kalan
Šport
37
TROBLA 5/2018
2. CESTNI KOLESARSKI MARATON
V organizaciji članov Kolesarskega društva Velike Lašče in s pomočjo Občine Velike Lašče je v soboto, 18. avgusta 2018, potekal 2. cestni kolesarski maraton v občini.
Največja sprememba in novost letošnjega maratona je nova lokacija prireditve. Start in cilj ter zaključna prireditev bo od zdaj naprej na trgu pred Levstikovim domom v centru Velikih Lašč. Proga za mali maraton v dolžini 50 km, do Velikih Blok skupno, nato nazaj v Velike Lašče in veliki maraton za malo bolj nabrušene kolesarje v dolžini 75 km poteka od Velikih Lašč preko Podsmreke, Karlovice, Lužarjev, Ravnika, Cajnarjev, Podslivnice, Ulake na Velike Bloke, kjer smo imeli okrepčevalnico.
Kolesarji so se tu odločali med krajšo ali daljšo različico poti. Večina je nadaljevala pot na Novo vas in naprej na Hrib - Loški Potok, Sodražico, Sv. Gregor, Vel. Slevico do cilja v Velike Lašče. Vsi udeleženci so prejeli pokal in toplo malico.
Maraton je bil eden od številnih rekreativnih kolesarskih prireditev v sklopu akcije »Slovenija kolesari« in ni tekmovalnega značaja.
Za KD Velike Lašče: Frenk Kutnar
VABI NA PRAZNOVANJE
40. OBLETNICE USTANOVITVE,
ki bo v soboto, 29. 9. 2018.
Praznovanje bomo začeli ob 9. uri s krajšim pohodom po velikolaški okolici. Cilj bo na igrišču OŠ v Velikih Laščah. Po kratkem kulturnem programu bo sledilo druženje s pogostitvijo.
Več informacij dobite na tel. št.: 031 472 988 (Jure).
TROBLA 5/2018
38
Društva
KO SE DOTAKNEŠ NEBA
Sonce se je skrilo. Nastopila je noč. Kombi avtohiše Zalar pobira prijatelje; popeljal jih bo v deželo, ki zajema južni del Karpatov. V deželo, ki je dom 20 milijonom prebivalcem. Pokrajino, ki je bila nekoč sestavljena iz transilvanske, vlaške in moldavske kneževine. Romunija, republika, ki jo obdajajo Srbija, Madžarska, Moldavija, Bolgarija in Ukrajina.
V kombiju se nahajamo Miha Sivec, Primož Jakše, Frenk Kutnar, Boštjan Gradišar, Jože Škulj, Jure Hribar in Andrej Krička. Seveda bi bila naša tavanja po deželi Vlada Tepeša brezupna, če ne bi bilo spremljevalne ekipe Mirka Pavšiča in Mirka Mramorja.
Pot pričetka pohoda se je začela v malem mestecu Oravita, ki se nahaja ob srbsko-romunski meji. Vsi smo gledali v nebo, ali se bodo oblaki razklali na pol in bo posvetilo sonce. In glej ga zlomka, zgodilo se je. Razložimo kolesa, preverimo pnevmatike, namažemo glavne pogonske gredi in že drvimo proti mali vasici Marila, ki ima 720 m nadmorske višine. Lahko ji rečemo vasica zaradi velikosti in ne zaradi števila blokov. Sledi prelep panoramski potep po planjavah nacionalnega parka, ki zajema Anina gorovje. Tako je ime tudi majhni vasici, ki je povezana z Oravito z železniško progo. Je gorska proga in prva ter edina v Romuniji. Sledi spust s hribov v dolino; ta nas popelje do jezera, ob katerem leži mestece Orsova. Jezero je del reke Donave in je posledica poplavljanja zaradi izgradnje hidroelektrarne Djerdap. Prvotno mestece Orsova je bilo poplavljeno. To je tudi konec prve etape.
Pogled na gorovje Godeanu
Zbudimo se v oblačno, a toplo jutro. Lokalni ribiči in veslaški klub že izkoriščajo potencial, ki jim ga ponuja jezero. Stegenske mišice regenerirane in pripravljene za pot. Ob reki Cerna se podamo v Godeanu gorovje, ki je del južnokarpatske verige. Omenjena reka se v Orsovi izliva v Donavo. Celotno pot se postopoma dvigamo. Reka Cerna se na določenih mestih razširi in tvori prečudovita jezera. Na nekaterih predelih ob reki se nahajajo jame, v katerih so izviri tople vode. To nam je dalo odgovor na vprašanje, zakaj se ob cesti sprehajajo ljudje v kopalnih plaščih. Pridemo do prelaza na 930 m nadmorske višine. Malo se okrepčamo, dolijemo v rezervoarje aditive za boljšo eksplozivnost mišic in sledi spust proti cilju etape - Targu Jiu.
Osvajanje prelaza na 930 m nadmorske višine
Mestece Targu Jiu nosi ime po reki Jiu, ki teče skozi mesto. Z arheološkimi izkopavanji so ugotovili, da je skozi mesto potekala pomembna pot v času rimskih osvajanj. V določenem obdobju so bili tukaj tudi stacionirani rimski vojaki. Sledi nastanitev. Vnos proteinov in beljakovin v izčrpana telesa ter odhod v posteljo, kjer poteka preostanek regeneracije telesa.
Sončno in toplo jutro nas zbudi, da nas povabi na nadaljevanje kolesarskega pohoda. Tokratni cilj je Curtes de Arges. Kolesa očiščena, mi pa podmazani in po jutranjem zboru pripravljeni na odhod. Sledi ravninska etapa z vložki »GOR-DOL«; spominja na vožnjo po ulicah San Francisca. Med vožnjo proti naslednjemu cilju pride do »gumidefekta« na enem od koles. Sledi hitra intervencija izkušenih kolesarskih mačkov in HOP - smo že na poti. Sledi ohladitev z lokalno ploho in že drvimo skozi Ramnicu Valcea, mesto, ki je poznano po prvi papirnici v Romuniji. Še malo in že smo na cilju v Curtes de Argesse, ki se nahaja ob vznožju gorovja Fargas. Pomen imena nakazuje, da je bilo mesto nekoč prestolnica vlaške kneževine, kjer je domoval tudi vlaški vojvoda Basarab I.
V jutro nas prebudijo dežne kapljice, zaletavale so se ob okna in okenske police. Dobimo se pri zajtrku. Tišina in pogledi izžarevajo depresivno stanje, ki ga je dodatno začinilo nepopravljivo vreme. Smo na mrtvi točki. Toliko kilometrov za nami, eden od glavnih ciljev potepanja pa tako blizu. Kdaj bo še taka priložnost? Vsi čakamo, da bo nekdo rekel pojdimo, od čakanja se kilometri ne bodo obračali. Hitro vstanemo, skočimo v kolesarke obleke, in ko smo pripravljeni na odhod, dež poneha. Sledi odhod proti prelazu. Transfagarsanska cesta je dolga 95 km. Dal jo je zgraditi pokojni komunistični predsednik Nicolas Ceausescu. Namenjena naj bi bila za hitri premik vojaških enot v primeru sovjetske invazije. Drugi pravijo, da je hotel zgraditi cesto z višjim prelazom, kot je prelaz Urdele na Transalpinski cesti. Pridemo do table, ki označuje začetek ceste.
Vozimo se in vozimo, ko na levi strani vidimo rezidenco Vlada Tepeša. Grad je postavljen visoko na skalnatem osamelcu. Pravijo, da do gradu vodi 1500 stopnic. Dvignemo se na 850 metrov
Šport
39
TROBLA 5/2018
nadmorske višine. Pridemo do jeza Vidraru, katerega zajetje je namenjeno za hidroelektrarno in je eden večjih v Evropi. Sledi panoramska vožnja okoli jezera pred vzponom do prelaza. Prične se vzpon, ko se naenkrat pričnejo na nas spuščati dežne kapljice. S pogledi se sprašujemo, ali nadaljujemo pot. Trma premaga zdrav razum. Pot nas vodi preko viaduktov, podvozov, mimo slapa Balea do najvišje ležečega predora v Romuniji v dolžini 884 m. Vožnja skozi tunel in že smo na severni strani Fargaskega gorovja na nadmorski višini 2042 m. Prelaz se nahaja v objemu dveh najvišjih vrhov v Romuniji - Moldoveanu (2544 m) in Negoiu (2535 m).
Hiter skok v suha oblačila, ožamemo stara in že sledi spust proti mestu Sibiu. Naložimo kolesa na kombi in naredimo premik v mesto Sebes, kjer prenočimo.
Novo jutro je na obzorju. Vreme je nekoliko boljše kot dan prej. V glave se naseli malo več optimizma. Podmažemo verige, krmilne ležaje, zobnike in že smo pripravljeni na zadnji del poti našega popotovanja. Na pot, ki jo je dal zgraditi kralj Karol II., ki so jo obnovile nemške čete med drugo svetovno vojno, ki jo je hotel pokoriti človek z drugo cesto - TRANSALPINA.
Pot se prične. Spremlja nas sonce in nasmeh na naših licih. Prelep dan prežene slabe spomine prejšnjega dne. Pogledi ujamejo prvo hidroelektrarno. Cesta se prične vzpenjati, ko pripeljemo do druge hidroelektrarne. Romuni zelo pridno izkoriščajo potencial rek, ki jim ga nudi gorovje v karpatski verigi. Naklon vzpona se povečuje. Verige so zategnjene, prav tako mečne in stegenske mišice. Pridemo že do tretje hidroelektrarne tistega dne. Sledi vzpon na prelaz Tartarau (1678 m). Med vzpenjanjem na prelaz nas ujame lokalni naliv; ni tako nedolžen. Sledi spust do križišča; ta nam ponudi dve možnosti - Petrosane ali Ramnicu Valceo.
Sledimo Petrosanom. Kmalu pa je pred nami tudi tabla z napisom »Prelaz Urdele ODPRT«.
Takoj nas pozdravijo lepo speljane serpentine. Po vsakem zavoju se lahko motor malo odpočije. Pot se nadaljuje. Prelep razgled pokvari naliv, ki ni več lokalen. Kosti so že toliko zasičene z vlago, da ni treba razmišljati o priznanju poraza. Pridemo na vrh vmesnega prelaza, sledi krajši spust. Med vsemi tistimi kapljicami s kotičkom očesa že ujamemo prelaz Urdele (2145 m). Tako blizu. Na dosegu roke. Veselje. Cilj. KONČNO. Tako visoko, da se dotakneš neba. Sledi spust proti mestu Novaci. Razjahamo kolesa, jih naložimo in odbrzimo s kombijem do zadnjega prenočišča - Targu Jiu. Sledi klepet o nepopustljivosti, trmi in po vseh kilometrih o najlepši nagradi, ki ti jo ponudijo gore, planote, ki te obdajajo. Da si na koncu nagrajen s tem, da si lahko del te kulise.
Pripravil: Andrej Krička
VADBA ZA OBČANE V ROBU
V oktobru bomo z namenom, da v redno vadbo vključimo občane, ki se niso mogli udeležiti vadbe v Velikih Laščah, organizirali telesno vadbo v kulturnem domu v Robu. Namenjena je vsem, ki želijo zaustaviti upadanje gibalnih sposobnosti ali jih celo izboljšati. Sestavljena je iz ogrevanja, vaj za celotno telo s poudarkom na vajah za hrbtenico, vključuje tudi dihalne in raztezna vaje.
Vadba bo potekala v DVORANI V ROBU ob sredah in petkih od 18. do 19. ure.
Program bo vodila Tatjana Janko, upokojena diplomirana fizioterapevtka.
Cena programa za sezono 2018/2019 je 15 evrov. S tem zneskom se pokrije najemnina prostora.
Vpis in pričetek vadbe bo v sredo, 3. oktobra 2018, in v petek, 5. oktobra 2018, ob 18. uri.
Udeleženci naj s seboj prinesejo brisačo in športne copate. Lepo vabljeni!
Občina Velike Lašče
TROBLA 5/2018
40
Društva
KOLESARSKI VZPON NA SVETI PRIMOŽ
Drugo septembrsko nedeljo, ko je bilo v Velikih Laščah in v Robu farno žegnanje, smo v lepem sončnem popoldnevu izvedli že deseto ponovitev kolesarskega vzpona na Sveti Primož. Tekmovanja se je letos udeležilo 17 tekmovalcev v šestih kategorijah - od blizu in daleč.
Prvi kolesarski vzpon na Sveti Primož je bil 14. septembra 2008, enkrat pa je bil vzpon zaradi zelo slabega vremena odpovedan. Od štarta nad vasjo Logarji do cilja pod cerkvijo sv. Primoža in Felicijana na Zgončah je 3,2 km vožnje, premagati je treba 269 m višinske razlike. Strma pot zahteva precej kondicije, volje in vztrajnosti, zato nas je letos še posebej razveselil porast števila osnovnošolcev, najmlajša udeleženka je bila tokrat 8-letna Valerija.
Tekmovanje je izpeljala izkušena ekipa TVD Partizan, za prvo pomoč je bila v pripravljenosti Alenka Zidar Zupan, pokroviteljica tekmovanja je bila Občina Velike Lašče, za zaporo ceste pa je skrbel režijski obrat Občine Velike Lašče. Družina Juvanc nam je kot vedno do sedaj gostoljubno dovolila, da smo pri njih razglasili rezultate in podelili medalje. Čestitke vsem tekmovalcem, pohvale pa tudi navijačem, ki spodbujate svoje favorite.	Fantje do 40 let
Še malo pa se bo začelo
Fantje od 40 do 60 let
Šport
41
TROBLA 5/2018
Rezultati:
Učenke OŠ		
1.	Neža Gradišar	22:28.59
2.	Valerija Gradišar	29:14.30
Učenci OŠ		
1.	Žak Gradišar	17:26.81
2.	Ažbe Gradišar	20:09.69
3.	Črt Gradišar	23:36.61
Dekleta do 35 let		
1.	Darja Škulj	18:09.96
Fantje nad 60		
1.	Janez Dremelj	14:32.26
2.	Ivan Kastelic	15:16.26
Fantje 40 do 69		
1.	Franci Pajk	13:00.73
2.	Simon Novak	15:20.57
3.	Damijan Gradišar	17:28.60
4.	Gorazd Milavec	17:39.38
5.	Aleš Širaj	18:20.20
6.	Anton Selan	21:33.64
Fantje do 40		
1.	Andrej Šinkovec	12:34.82
2.	Luka Možina	14:42.93
3.	Marko Škulj	16:36.56
Osnovnošolci
Najboljši osnovnošolki
Za TVD Partizan Jože Starič Foto: Metka Starič
V okviru izvajanja preventivnih programov bomo nadaljevali s programom vadbe
»RAZGIBAJMO SE«.
Program je namenjen predvsem tistim, ki imajo težave s hrbtenico, za boljše počutje, za manj bolečin v križu ...
Vadba bo potekala v MALI ŠPORTNI DVORANI VELIKE LAŠČE ob ponedeljkih in četrtkih zvečer - ob 20. uri
(od oktobra 2018 do marca 2019).
Program bo vodila
Martina Bavdek, dipl. med. sestra.
Cena programa za sezono 2018/2019 je 15 evrov. S tem zneskom se pokrije najemnina prostora, ostali stroški pa se sofinancirajo iz občinskega proračuna - preventivni programi.
Vpis in pričetek vadbe bo v ponedeljek, 1. oktobra 2018, in v četrtek, 4. oktobra 2018, ob 20. uri.
Udeleženci naj s seboj prinesejo brisačo in športne copate.
Lepo vabljeni! Občina Velike Lašče
TROBLA 5/2018
42
Društva
EKIPA KMN VELIKE LAŠČE V SEZONI 2018/2019
DESETA SEZONA JE PRED NAMI, RAZPORED TEKMOVANJA ZNAN.
Jeseni, točneje zadnji vikend v septembru, se prične tekmovanje v 2. SFL. V malonogometnih tekmovanjih pod okriljem Nogometne zveze Slovenija letos že desetič zapored sodeluje tudi ekipa KMN Velike Lašče.
2. SFL je tekmovanje na državnem nivoju, kjer se je lani srečalo deset ekip iz Slovenije. Ekipa iz Velikih Lašč, sestavljena iz domačih igralcev, je lani zasedla četrto mesto. Kako bo letos? Prepričajte se sami.
Dvajsetega avgusta je ekipa začela s pripravami pod vodstvom lanskoletnega mentorja.
Svež veter je zapihal v slačilnico, nespremenjeni lanskoletni sestavi so se pridružili: Gašper, Klemen, Nik in 2an. Doprinos novincev bomo lahko kmalu preverili. Prva domača tekma bo v petek, 5. 10., ob 20. uri.
Razpored tekmovanja za sezono 2018/2019
V	domači dvorani bomo ob petkih ob 20. uri gostili:
5. 10. FC Ptuj, 26. 10. KMN MIKLAVŽ, 9. 11. KMN Tomaž Šilc bar, 30. 11. ŠD Extrem, 7. 12. KIX Ajdovščina.
V	drugem delu sezone: 11. 1. ŠD Kebelj, 25. 1. Dlan Logatec, 8. 2. ŠD Mlinše in 22. 2. FC Dobrepolje.
Organizacija sodelovanja v 2. SFL za domačo ekipo KMN Velike Lašče predstavlja zajeten organizacijski in finančni zalogaj. Tudi letos pričakujemo osnovno podporo Občine Velike Lašče. Veseli bomo tudi vsake druge pomoči, v zahvalo vas bomo dogovorno izpostavili na različne načine. Šport je del slovenske identitete, naj tako postane tudi v naši občini. Vse se začne v otroštvu, nadaljuje s trdim treningom in konča z zmagami.
Veseli bomo, če boste prepoznali priložnost za predstavitev svoje dejavnosti in s sponzorskimi oz. donatorskimi sredstvi pomagali ekipi KMN VELIKE LAŠČE pri dostojni udeležbi na 2. SFL tudi v prihodnje.
Za dodatna pojasnila o sodelovanju smo vam na voljo na mobilni številki 041 472 122.
Mitja Pintarič
1. ANTONOV MEMORIAL
Šport je dejavnost, ki bogati vsakega posameznika. Ima pomembno vlogo za telesno in duševno zdravje. Združuje in druži ljudi ne glede na starost in spol. V stranki SDS smo v letošnjemu letu že organizirali turnir v odbojki na mivki in balinanju. Ker pa je v letošnjemu letu umrl naš dolgoletni predsednik Anton Benjamin Strah, smo se odločili, da v njegov spomin priredimo nov turnir, ki smo ga poimenovali Antonov memorial.
V nedeljo, 9. 9. 2018, smo izvedli 1. Antonov memorial. V lepi sončni nedelji se je pomerilo 6 ekip v odbojki in 3 ekipe v balinanju.
Medalje so prejele prve tri ekipe v vsaki kategoriji. Ekipa, ki je osvojila 1. mesto, je prejela tudi prehodni pokal. Medalje in pokala je podelil podpredsednik stranke SDS Velike Lašče Jakob Jaklič
Odbojka:
1.	mesto ekipa D. SVIZCI
2.	mesto ekipa ČAJANKE
3.	mesto ekipa NISITA
4.	mesto ekipa GRADE2
5.	mesto ekipa AHČINI
6.	mesto ekipa ZUZU
Balinanje:
1.	mesto ekipa KALIMERO
2.	mesto ekipa MIM
3.	ekipa B&B
Vsem igralcem čestitamo in ne pozabite drugo nedeljo v septembru 2019 - vabljeni na 2. Antonov memorial! Za vso pomoč se zahvaljujemo predsedniku športnega društva Turjak Gorazdu Milavcu in Borisu, ki je skrbno uredil igrišča, okolico ...
Simona Bavdek
Šport
43
TROBLA 5/2018
POHOD PO POTEH PRETEKLOSTI
In zares nas je Manfred ob postanku na jasi pri logarnici pod Mokrcem presenetil s svojo tezo, da je nastanek imena Repičnik (vrh nad Krvavo Pečjo in Sekiriščem) tesno povezan s krajevno posebnostjo (znano v podobnih oblikah tudi drugod po Sloveniji), to je pripravo jam repnic, v katere so domačini, kmetje, spravljali predvsem repo za hranjenje čez zimo. Tako dva enako visoka vrhova Repičnika z vmesno dolino zares spominjajo na pravkar izkopano jamo repnico, kjer sta na vsaki strani dva kupa izkopane zemljine.
V več kot štiriurnem pohodu smo se torej naužili svežega zraka in se založili z mnogimi zanimivimi in koristnimi informacijami. Ustavili smo se na Strmici (888 m) nad Iško tesnijo, pri vodnem zajetju pri Petelinovih dolinah (Manfred nam je razložil fenomen vodnih izvirov na tem področju, ki so redki in so vadoznega izvora, to pomeni, da je voda nad stalnim nivojem podtalnice.), prečkali petokrako križišče gozdnih cest, izvedeli za Kačje luže itd. Nadvse zadovoljni smo se razšli na izhodiščni točki pred domom veteranov v Krvavi Peči.
Srečo Knafelc
PLESNA ABECEDA - ZDRAV POGOVOR S TELESOM
Vse manj časa namenjamo srečnim momentom, ki so obenem tudi namenjeni negi zdravega duha in krepitvi samozavesti. Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Ples je govorica telesa, ki se izraža skozi različne zvrsti glasbe in lahko predstavlja stil človekovega življenja, kajti z vsakim gibom se v človekovi duši ustvarja zadovoljstvo. Hiter tempo in delovno življenje nas utruja in istočasno slabi imunski sistem. Z gibanjem si postavimo svoje osebne cilje, nekateri med temi so tudi dolgoročni. Z voljo noben cilj ni nemogoč.
Ples je umetnost in hkrati šport, v katerem se prepletajo neverjetno bogate ideje, ki jih črpamo iz narave, zvoka in domišljije. Skupinska vadba je namenjena tudi medsebojnemu spoznavanju in druženju. Nekoč je bil ples vezan na religijo in njene šege, z razvojem kultur je postal še oblika zabave sprva majhnih skupin, pozneje pa način preživljanja prostega časa velikih množic. Vse to bomo uresničili že to jesen, ko pričenjamo s plesnimi gibalnimi vadbami, ki so kreativno in fizično ustvarjanje za vsakogar. Učenje modernih plesnih zvrsti temelji na dobri pripravi telesa s pomočjo znanja iz joge, pilatesa, aerobnih vaj in meditacije. Vzemite si čas zase in pogumno pridite na prvo brezplačno vadbo. Z vami bom Nadia Džamastagič, plesna pedagoginja in koreografinja ter dolgoletna učiteljica plesnega gledališča za odrasle in otroke. Vadbe sestavljam primerno skupini vadečim. Predhodno znanje ni potrebno. Oktobra pričnemo z A - adijo slaba volja! Skupinske vadbe bodo potekale v športni dvorani v Velikih Laščah: torek od 19.30 do 20.30, četrtek od 19.00 do 20.00 Uvodna in brezplačna ura bo v torek, 2. 10. 2018, ob 19.30 v Velikih Laščah.
Za več informacij: (ritual.prah@gmail.com).
Lepo vabljeni.
Nadia
Na zadnjo junijsko soboto se je skupina radovednih občanov zbrala na izhodiščni točki v Krvavi peči. Odpravili so se na prijazen raziskovalni pohod pod strokovnim vodstvom Manfreda Deterdinga. Pravzaprav je bila to učna ura, v kateri so se prepletale informacije o geološki zgodovini, o značilnosti vodnih virov, o zgodovini naseljevanja teh krajev s poudarkom na Rimljanih ter o krajevnih posebnostih, še posebej o nastanku določenih krajevnih poimenovanj.
TROBLA 5/2018
44
Društva
EKSKURZIJA V BELO KRAJNINO
Na zadnji seji OO SLS Velike Lašče smo se odločili, da za člane in podpornike naše stranke organiziramo ekskurzijo v Krajinski park Kolpa. Krajinski park Kolpa se razprostira ob mejni reki Kolpi, in sicer na območju med Starim trgom in Dragoši, v celoti znotraj občine Črnomelj. Krajinski park Kolpa je bil s sklepom Vlade Republike Slovenije ustanovljen septembra 2006.
Dogovor je bil sprejet, določili smo datum 1. 7. 2018, novo izvoljeni predsednik stranke Peter Indihar je prevzel organizacijo ekskurzije.
Dogovorjenega dne, že v času poletnih počitnic in dopustov, se nas je zbralo kar nekaj udeležencev in ne prav zgodaj smo se z avtobusom podali na pot. Zgodnja ura ni bila primerna ne za mladino po veselici v Velikih Laščah ne za kmete, ki so morali opraviti še svoje vsakodnevno opravilo.
Na začetku poti je predsednik stranke predstavil kratek program in dal pobudo, da bi zbrali prostovoljne prispevke za pomoč prizadetim v nedavnem neurju, ki je najbolj prizadelo prav kraje, kamor smo bili namenjeni. Vsi udeleženci smo se s predlogom strinjali. Zbrali smo 250 evrov.
Pot nas je najprej peljala v največje mesto v Beli krajini, v Črnomelj. Še vedno so bile vidne posledice vremenske ujme ne samo na objektih, ampak tudi v naravi. Številne strehe so bile prekrite s folijo, ker zaradi obsežnosti razdejanja škode še ni bilo mogoče popraviti.
V	Črnomlju smo se sprehodili po starem mestnem jedru, stisnjenem v okljuku rek Lahinje in Dobličice. V mestni muzejski zbirki Črnomelj, ki stoji na mestu nekdanje mestne hiše, smo si pod vodstvom muzejskega vodiča in zgodovinarja Janeza W. ogledali zbrane arhivske vire in arheološki material, ki prikazuje bogato zgodovino mesta in okolice ter takratnega prebivalstva.
V	starem delu mesta stoji Primožičeva hiša, poznana tudi kot hiša gospodične Primožičeve, nekdanje učiteljice v Črnomlju, ki je poleg učiteljevanja povezovala ljudi tudi na področju kulture in gospodinjstva. V njej so občasne razstave in delavnice belokranjskih rokodelcev. Ravno v tem času je bila v njej razstava belokranjskih oblačil, zato smo si jo ogledali.
Zapustili smo Črnomelj in se pod vodstvom naše lokalne vodičke Sonje med belokranjskimi griči in vinogradi, ob pogledu na značilne stelnike in belokranjske breze, ki so nas spremljale ob poti, odpeljali v jugovzhodni del občine, v vas Zuniči. V Šokčevem dvoru v Zuničih sta nas pred vhodom v preurejen kmečki dom pričakala »gospodar in gospodarica« v značilnih belokranjskih narodnih nošah z belokranjsko pogačo in šilcem domačega, slednje se je marsikomu že kar prileglo.
Stranke
45
TROBLA 5/2018
Pred gasilnim domom Črnomelj
Boris Grabrijan, vodja Projekta EKO-ETNO, in gospa Tončka sta nam predstavila in razložila vse, kar je povezano z življenjem in delom ljudi nekoč in danes, največ časa pa sta namenila predstavitvi predelave lanu - kako so ga sejali, obdelovali in tkali. Ogledali smo si muzej, urejeno kmečko sobo s starim pohištvom in oblačili.
Pridelava lanu
Iz majhne obmejne vasi 2uniči smo se mimo Adlešičev, Podzemlja, Metlike in drugih manjših belokranjskih vasi z značilno stavbno dediščino in urejenimi in skrbno obdelanimi kmetijskimi površinami vrtačastega kraškega sveta odpeljali v vas Čurile na ogled Hiše vina Pečarič. Na južnem obrobju nas je spremljala reka Kolpa; ta predstavlja eno glavnih znamenitosti krajinskega parka in prav v tem območju večkrat spremeni svoj značaj. Zaradi svoje naravnosti in čistosti daje zavetje mnogim živalskim vrstam.
V tako imenovani Hiši vina Pečarič se z vinarstvom ukvarja celotna družina in v tem vidijo uspeh svoje dejavnosti. Oče Martin nam je razkazal vinsko klet in predstavil del zbirke svojih vin, njegova žena Polona, po poklicu slavistka, nam je ob okušanju posameznih vrst vina deklamirala pesmi in pripovedovala kratke zgodbice in anekdote, povezane z vinom. Ob vinu in pogači, ki sta nas pričakala na mizi, je čas hitro minil in morali smo se posloviti ter se odpraviti proti domu.
Na poti domov smo se ustavili še pred gasilskim domom v Črnomlju in predstavnikom PGD Črnomelj izročili zbrani denar. Prijetno presenečeni zbrani gasilci so nam pripravili predstavitev svojega društva ter pokazali opremo in vozila.
Na avtobusu na poti domov nam je Milan Tekavec, starosta naše stranke, povedal nekaj zanimivih informacij o zgodovini in ustanovitvi stranke, nastale iz prvotne Slovenske kmečke zveze, katere ustanovni član za območje nekdanjih občin Rob, Turjak in Velike Lašče je bil prav on.
Ob prijetnem druženju in ogledih zanimivosti Bele krajine in Krajinskega parka Kolpa je dan hitro minil. Zahvalili smo se našemu organizatorju za pestro izbran program in z zadovoljstvom, da bomo z majhnim delčkom lahko pripomogli k delni vzpostavitvi starega stanja prizadetim prebivalcem Črnomlja, zaključili našo ekskurzijo.
Breda Košir
TROBLA 5/2018
46
Županova stran
LEVI OPCIJI VEČJI ODSTOTEK NA LOKALNIH VOLITVAH!
V mojem članku (Trobla 2/18) sem kritično obravnaval delo leve opcije v naši občini (SD) in seveda prevlado desne opcije, ki sprejema »nerazumljive odločitve«. Na ta zapis je kot običajno reagiral»večni župan«, ki je ves komentar izrabil za samohvalo in njemu zveste desne opcije v raznih strankah občinskega sveta.
Ob zapisu o delovnih uspehih v dosedanjih mandatih pa vse le ni tako, kot piše. Kar je storjenega do sedaj, bi bilo tudi v kakšni drugačni sestavi OS ali vsaj v večjem vplivu opozicije v njem.
Pa še nekaj komentarjev na v točkah zapisne samohvale župana.
Pod geslom Ne obljubljam, kaj vse bi naredil, temveč zagotavljam, da bom izpeljal stvari je še danes neizpolnjena ureditev kanalizacije v Velikih in Malih Laščah s čistilno napravo in drugih množica stvari; posebna njegova hvala so bile slabo asfaltirane ceste, za katere sanacijo bo v letošnjem in prihodnjih letih potrebno veliko, veliko sredstev iz občinskega proračuna. Zaključek tega pa je bil: Zakaj kandidiram? Zato, ker me ljudje nagovarjajo, naj kandidiram, in nisem član nobene stranke. V drugi mandat z geslom Hvala za zaupanje je bilo zopet polno neizpolnjenih obljub, med njimi tudi ponovljene iz prvega mandata.
V tretji mandat z geslom Hvala za včeraj, hvala za danes, vesel bom zaupanja za jutri je napovedan pričetek izgradnje čistilne naprave; na koncu zopet polno neizpolnjenih obljub.
Četrti mandat z geslom Z odgovornostjo in znanjem po začrtani poti je zopet poln prejšnjih obljub, med drugim je cvetka prizidek k vrtcu, na katerem je z imenom in priimkom zapisan kot (edina zaslužna oseba) vseljudski dobrotnik. Od predsednika Pahorja, ki se zavzema za spravo, pa je v zadnjem mandatu lepo poskrbel (tokrat OS) za afero v razvpitem primeru Karlovica. Na tak način se sprava samo oddaljuje do takrat, ko bo vse tako, kot je bilo pred letom 1941. Pri nas smo bližje temu ali pa celo že tam!?
Marko Kožar
Območno združenje
Ljubljana
VABILO NA DELAVNICO TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA Z UPORABO AED
Srčna kap v Sloveniji vsak dan ogroža od 5 do 6 oseb. Zaradi NEUKREPANJA nastopi srčni zastoj. Od nastopa srčnega zastoja možnost preživetja z vsako minuto drastično pada, vsaka izgubljena minuta pomeni 10 odstotkov manj možnosti za preživetje. UKREPATI moramo TAKOJ, in sicer z izvajanjem masaže srca oziroma temeljnih postopkov oživljanja (TPO).
Kako pravilno izvajati TPO se boste naučili na brezplačni delavnici, ki jo organizira Krajevna organizacija Rdečega križa Velike Lašče v SREDO, 26. 9. 2018 od 18. do 19. ure v prostorih sejne sobe Levstikovega doma, 1315 Velike Lašče.
Na delavnici boste imeli priložnost spoznati prostovoljce/-ke in izvedeti, kako postati član/-ica in prostovoljec/-ka v Krajevni organizaciji Velike Lašče.
Prostovoljke in prostovoljci KORK Velike Lašče na terenu izvajajo projekte RKS-OZ Ljubljana in so neposredna organizacijska in informativna podpora organizaciji v vsakdanjiku in ob nesrečah. Na dogodku bo mogoče izpolniti izjavo za darovanje organov in tkiv po smrti. S seboj prinesite kartico zdravstvenega zavarovanja.
Vljudno vabljeni.
RKS-OZ LJUBLJANA, Tržaška 132, 1000 Ljubljana; Telefon: 01/42-53-419, 040/871-589 E-naslov: info@rdecikrizljubljana.si, http://www.rdecikrizljubljana.si
Stran urednika
47
TROBLA 5/2018
INTERVJU Z AKTUALNO POSLANKO ALENKO JERAJ
Alenka, še enkrat čestitamo za izvolitev. Naš okoliš je kar pripomogel k tvoji izvolitvi. Kakšno je stanje v parlamentu po treh mesecih?
Rezultat v Velikih Laščah je bil res dober in zahvaljujem se vsem, ki ste mi namenili svoj glas. Meseci od volitev so potekali v sestavljanju vlade, parlament se je medtem konstituiral pod predsednikom mag. MatejemToninom, ki gaje sedaj že zamenjal koalicijski kandidat mag. Dejan 2idan. Sem podpredsednica Odbora za kulturo ter članica Mandatno volilne komisije, Odbora za zdravstvo in Odbora za zadeve EU.
Kljub prepričljivi zmagi na državni ravni vam ni uspelo sestaviti vlade? Zakaj in kako to, da predsednik Janša ni sprejel mandatarstva?
Janez Janša bi mandatarstvo sprejel in sestavil vlado, če ne bi večina strank zavrnila sodelovanja s SDS. Najprej že v predvolilni kampanji, potem pa tudi takoj po volitvah. Zavrnile so povabilo na pogovor in v taki situaciji res ni imelo smisla zgubljati energije, če so že vsi povedali, da v vlado s SDS ne bodo šli.
Kakšno je mnenje in stališče stranke na podpisano koalicijsko pogodbo in sestavo vlade pod vodstvom Marjana Šarca 5+1?
V koalicijski pogodbi je veliko puhlic, bolj želja kot ciljev, pa tudi veliko stvari, ki jih je najverjetneje predlagala levica, ki ne napovedujejo dobre prihodnosti. V koalicijski pogodbi je toliko želja in obljub, da bi zanje potrebovali dve milijardi evrov, za kar pa je potrebno zagotoviti sredstva. Zato se na drugi strani napovedujejo novi davki in obremenitve gospodarstva in državljanov. To je sprožilo val negativnih reakcij v gospodarstvu, pri gospodarskih združenjih in skupinah, ki jih bodo ukrepi najbolj prizadeli.
Zaslišanja kandidatov za ministre so bile v veliki večini razočaranje, saj se je izkazalo, da zelo slabo poznajo področja, za katera kandidirajo. Enega od kandidatov je Marjan Šarec umaknil sam, saj se je izkazal kot popolnoma neprimeren kandidat, ki o področju, ki naj bi ga prevzel, ni vedel praktično nič.
Kljub obljubam novih obrazov je dobra tretjina vlade stara oz. so ministri samo zamenjali področja, in to tisti, ki na volitvah niso bili niti izvoljeni v parlament. Pa tudi nekateri »stari« ministri so že izpeti in niso naredili prav veliko v preteklih letih, zdaj pa obljubljajo, kaj vse bodo. To je slabo za mlado demokracijo, ki bi potrebovala odločne in sposobne ljudi, da dohitimo države, ki smo jih pred
leti še prehitevali, sedaj pa močno zaostajamo za njimi na vseh področjih.
Kako boste stranka in njeni poslanici delovali na opozicijski strani? Kakšne so „vaše"prednostne naloge?
Mi imamo svoj program in bomo predlagali zakone, ki bi jih bilo dobro sprejeti. Ali jih bo koalicija sprejela ali ne, bomo šele videli. Podprli bomo dobre predloge vlade, če ti bodo, glede na razdrobljeno koalicijo in različne interese praktično 6 strank v koaliciji. Mislim, da bodo imeli predvsem oni težave, da predloge uskladijo med seboj in jih nato predložijo parlamentu. Sicer pa se bomo posluževali orodij, ki jih ima na voljo opozicija in aktivno delovali v odborih in komisijah.
Hvala za tvoj pogovor in uspešno delovanje v parlamentu.
Hvala tudi vam.
OO SDS Velike Lašče
TROBLA 5/2018
48
Društva
KAKO DO SUBVENCIJ IN NIŽJIH RAČUNOV ZA OGREVANJE?
Eko sklad tudi letos ponuja različne nepovratne subvencije ali ugodna posojila za energetske sanacije. Med trenutno bolj aktualnimi razpisi so subvencije za toplotne črpalke, izolacijo fasade in strehe, zamenjava oken ter električna ter hibridna vozila. Za gradnjo novih hiš ali obnovo starih pa so na voljo posebni razpisi, ki vključujejo več energetsko učinkovitih ukrepov skupaj. Pri tem je potrebno upoštevati pogoje razpisa, kot so npr. slikanje debelin izolacije, ustrezna zrakotesnost stavbe, izračun PHPP in podobno. Subvencijo je možno uveljaviti tudi za nakup stanovanja v novi oziroma skoraj nič energijski večstanovanjski stavbi.
Pri novogradnji ali celoviti rekonstrukciji je možno dobiti nepovratna sredstva približno v višini 11.000 evrov ali tudi več v nekaterih primerih. Pri tem je potrebno dokazati energetsko učinkovitost z izračunom po metodologiji PHPP ter testom zrakotesnosti. Stavba namreč večino energije izgublja preko dveh glavnih mehanizmov. To je prenos toplote preko toplotnega ovoja, kot so streha, fasada, okna ter prezračevalnih izgub, ki so posledica napak pri izvedbi ali projektiranju. Ko so izolacije stavbe narejene zelo dobro in prepuščajo malo toplote, se je potrebno posvetiti prezračevalnim izgubam in jih zmanjšati v največji meri. Te izgube so lepo vidne s termokamero med testom zrakotesnosti. Vse te napake se potem rešuje v okviru garancije. Teste zrakotesnosti se naredi pred izdelavo estrihov.
Za brezplačno svetovanje pri energetski sanaciji se lahko oglasite pri svetovalcu ENSVET po predhodni najavi. Najbližja pisarna ENSVET je v Kočevju. Mrežo ENSVET organizira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, skupaj z občinami; ta tvori svetovalne pisarne z energetskimi svetovalci. Glavni namen Eko sklada je spodbujanje okoljskih naložb in izvajanje okoljske politike. V 50 občinskih pisarnah mreže ENSVET, razpršenih po vsej Sloveniji, deluje okrog 70 usposobljenih energetskih svetovalcev. Z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo pri izboru, načrtovanju in uresničevanju naložb v ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah. Pot do energetskega svetovalca je preprosta. Ko se odločite za obisk v energetsko svetovalni pisarni, pokličite po telefonu in se prijavite za razgovor. Kontaktni podatki pisarn so dosegljivi na spletni strani www.ensvet.si, pokličete pa lahko tudi na brezplačno telefonsko številko 080 1669. Varčevanje z energijo je lahko preprosto. Ugasnite vse naprave, ki jih ne potrebujete. Na primer nekatere toplotne črpalke ali ogrevalni sistemi imajo stalno vklopljeno ogrevalno črpalko, ki deluje kar čez poletje po nepotrebnem. Pri ogrevanju, umivanju, kuhanju in razsvetljavi lahko že z enostavnimi spremembami zmanjšamo porabo energije kar za eno tretjino. Za ogrevanje sanitarne tople vode je potrebno veliko energije. Temperature nad 55 stopinj v zalogovniku večinoma niso potrebne, zato je dobro občasno preveriti temperaturo ter stanje grelca oz. grelne spirale. Če je obložena z vodnim kamnom, se strošek hitro dvigne. Prav tako se lahko ustrezno nastavi cirkulacijsko črpalko za sanitarno vodo, če jo morda imate. Prezračevanje se v času ogrevalne sezone omeji na minimum in se prezračuje po potrebi s polnim odpiranjem oken za nekaj minut.
Odpiranje na »kip« ohlaja konstrukcijo, povečuje toplotne izgube in po nepotrebnem zvišuje stroške ogrevanja. Z uporabo pametnih inštalacij je možno odklapljati določene električne veje s pomočjo relejev. Npr. televizija, računalnik, Wifi, tiskalniki. Vse to se lahko ugasne, ko vas ni ali čez noč. Prav tako se s pametnimi inštalacijami lahko krmili klima naprave, črpalke ali drugo tehniko, kar lahko pomaga znižati stroške. S termografijami se lahko poišče toplotne mostove ali druge točke, kjer uhaja toplota. Preverite lahko, ali vam katero okno piha, ter zamenjate tesnilo. Ob menjavi starih vrat ali oken lahko izolirate špalete z XPS po celotnem obodu. Z RAL montažo izboljšate tesnjenje. Stari načini vgradenj oken s purpen peno se niso izkazali kot dobri, ker so slabo zrakotesni. Prav tako purpen hitro razpada, če je izpostavljen zraku in soncu. Če špaleta ni bila dovolj hitro zaprta, so pozneje lahko bile težave zaradi kondenzacij in plesni ter podobno. Zaradi tega se ta način vgradnje oken ne uporablja več v novogradnjah.
Varčevanje z energijo ne pomeni slabšega življenjskega standarda, ampak je to dejanje sodobnega in ozaveščenega človeka, ki se zaveda pomena energije in njenega vpliva na okolje. Spremembam v naših glavah morajo slediti spremembe v nekaterih naših življenjskih navadah in razvadah ter nekatere tehnične spremembe v naših bivališčih. Večina predlogov zahteva le nekaj trenutkov pozornosti in ne posega bistveno v vaš način življenja. Ko ti ukrepi postanejo del vsakdanjih rutin, boste hitro opazili tudi nižje račune. Najcenejša je tista energija, ki je ne porabimo.
Metod Ivančič
Razvedrilo
49
TROBLA 5/2018
TROPSKA RASTLINA
OTROŠKA BOLEZEN S KOŽNIMI IZPUŠČAJI
SLOV. DUHOVNIK, LAZARIST (JOŽE)
AMERIŠKI ALPSKI SMUČAR LIGETY
PEVKA HABERL
ABRAHAMOV SIN
SREDSTVO ZA UMIVANJE
ZLATO
IZVAJALEC ANKETE
PTICA ROPARICA
KROG MAŠČOBE NA JUHI
NEKDANJA PORT. KO LONIJA NA KITAJ.
VRTNA CVETLICA
STOJEČI KAPNIK
PRIPRAVA ZAŠTANC.
RISARSKA PRIPRAVA
NAJVIŠJI SLAP NA DOLENJSKEM
OCET
KOŠČENI OBROČ V TRUPU
SODELAVEC OBVEŠČEVALNE SLUŽBE
ZDRAVILO
ORIENTALSKA TRŽNICA
SRBSKA PEVKA NOVA-KOVIC
PISATELJ PAHOR
SVETNIK, KI GODU-JE 1. SEPTEMBRA
SREDSTVO ZA NARKOZO
ANTON TRSTE-NJAK
PREVEC RADOVEDEN OGLE-DOVALEC
ČLOVEK, KI UREJA VEČJI VRT
AZIJSKI TIP ČLOVEKA
GL. MESTO BANGLAD.
SVETNICA: ... KRŠKA
NASELJE NA KRASU
ZNAK ZA RAZVELJAVITEV VIŠAJA
ENOTA ZA TEKOČINE
SLIKAR PICASSO
DEBELA MAPA ZA LISTINE
ROČNO IZDELANO PRAZGOD. ORODJE
DOLINA V ZGORNJEM POSOČJU
ŽEN. IME IRMGARDA
STAROGRŠKI BOG
FRANCE ARHAR
TVORBA UMA
RIM. BOG ZDRAVIL.
SIJAJ, LESK
PREKMURSKA JED
POLITIČNI ALI VOJAŠKI ODPOSLANEC
GLAVNO MESTO JORDANIJE
BRATOV ALI SESTRIN SIN
PREBIVALEC SRBIJE
PRISTAŠ NACIZMA
URADNI SPIS
KRMILO PRI AVTOMOBILU
IZSTOP TELES. ORGANA, HERNIJA
TVORBA, KI JO ZNESE KOKOŠ
NASELJE VZHODNO OD CELJA
BESEDA, KI UROČI
GRŠKA ČRKA
ALKOHOLNA PIJAČA
POŽELENJE
DEL ŽELEZNIŠKE PROGE
IVAN FRANKE
SKAKALEC (DAIKI)
IVAN VAVPOTIČ
DEL OBRAZA NAD OČMI
MOČVIR. RASTLINA
ALFRED NOBEL
NASELJE SEVEROVZHODNO OD VIPAVE
NENADEN MOČEN VOJAŠKI NASKOK
LIVARSKI IZDELEK
VELIKA PAPIGA Z DOLGIM REPOM
SLOV. NOGOMETAŠ (NIK)
SLOV. ETNOMU-ZIKOLOG (FRANCE)
Nagrajenka iz Troble št. 4 je ERIKA PERHAJ, RIBNICA. Nagrajenka bo nagrado prejela po pošti. ČESTITAMO!
Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče ali ga oddajte v tajništvu občine. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, ki bo 24. oktobra 2018. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel bon za PICO za dve osebi v PIZZERIJI PRI ROKU in bo objavljen v Trobli št. 5. Nagrado bo izžrebanec prejel po navedeni pošti.
TROBLA 5/2018
50
Društva
4VI 1 1 1 1 1	C-	Qj	HH i ■	[j	** M	111 ■ ■
URESNIČI IDEJE CENEJE!						
A/ SEZONSKA
/ODPRODAJA
IZ ZALOGE
VRTNEGA POHIŠTVA
KOSILNIC
in MOTORNIH KOS
vse hladilne
tehnike
HLADILNIKI, VENTILATORJI, KLIME, HLADILCI ZRAKA




Akcija velja do 30. 9. 2018 oz. do odprodaje zalog. Popusti se obračunajo na blagajni. Cene so v EUR z DDV. Akcijske cene veljajo za takojšnje plačilo. Slike so simbolične. Pridržujemo si pravico do spremembe programa in cen
Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. Pri akciji na izbrane izdelke bele tehnike brez DDV kupec dobi popust v višini preračunane stopnje DDV.
MEGADOM RIBNICA • OB ŽELEZNICI 4, 1310 RIBNICA • tel: 01/835 1 640 MEGADOM PODSKRAJNIK-PODSKRAJNIK 102, 1380 CERKNICA • tel: 01/705 0 705 ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00 • |fjj • www.megadom.si
BANKA KOPER • SUMMIT LEASING • NLB • AMERICAN EXPRESS • DINERS OBROKI
Oglasi
51
TROBLA 5/2018
E*
_ skwtti F ^-ig j]
KNUT
'EDSKE TOPLOTNE ČRPALKE
TOPLOTNA ČRPALKA
NIBEF2120

•	najvišji letni COP med
vsemi konkurenčnimi črpalkami — SCOP > 5
•	segrevanje vode v sistemu do 65 °C
•	delovanje do -25 °C zunanje temperature
Opremljene z inovativnim sistemom VirusDoctor, ki uniči do 99% škodljivih virusov in bakterij
www.knut.si I Ol/788 99 16
Mali oglasi:
DOLENJA VAS, Lončarska 33 - prodamo hišo z gos. poslopjem v izmeri 119,00 m2, dvorišče velikosti 266 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 79 m2 in vrt v izmeri 425 m2. Hiša je bila zgrajena leta 1938, adaptirana leta 2006. Priključki: CK na trda goriva ali olje. Cena: 87.000 evrov. Tel: 070 905 353
najem nekomu drugemu. Za vsa vprašanja vam je na voljo upravljavec pokopališča Marko Zakrajšek (031 883 191).
Kupim star mizarski ponk, kredenco, fotelje, skrinjo, cizo, manjši lojtrnik in ostale stare predmete, tel: 031878351
Na pokopališču Velike Lašče imam v najemu grobni prostor s spomenikom, v katerem so pokopani moji starši. Ker živim v tujini, bi želela omenjeni grob s spomenikom oddati v
Male oglase sprejemamo po e-pošti: trobla@velike-lasce.si.
TROBLA 5/2018
52
Društva
t/i <
LU
t/1
PETER HREN, S.P.
GRADEZ H, 1311 TURJAK
GSM: 031/356 668 TEL:O1/780t 366
-	Brušenje stekla
-	Fazetiranje stekla in ogledal
-	Peskanje stekla
-	Izdelava izolacijskega termopan stekla
-	Kaljeno steklo
-	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
- Ogledala -Izdel
Jelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
-	Montaža vsega navedenega
-	Ostale steklarske storitve
nozim
P i Z t K K i
Hh.hds I i hI M( i llZZKKU ItttflUl T1MU4K r. IMITL ILl.lk
III/7KHI 1580
MALICE - KOSILA P1ZZE JEDI PO NAROČILU NOVO: možnost pogostitve skupin do 45 oseb
slikopleskarstvo
fasaderstvo
knauf
ANDREJ JAPELJ s.p.
Rašica 19,	M: 031 404404
1315 Velike Lašče	E: andrej.japelj1@gmail.com
VZDRŽEVANJE OBJEKTOV
t. b m1 f	Izdelava in obnova spomenikov, stopnic, pultov in ostalih izdelkov iz marmorja in granita. ^ __
Jk -t-J KAM-REZ d.0.0. Kamri oseštvo Zupančič Ljubljanska c. 66, 1293 Šmarje-Sap r^ 1 P tel. 041 650 828	
zz®
Goran Petrovič dr. dent. med.
zasebna zobozdravstvena ordinacija
2olet
Za sproščen nasmeh skrbimo že 20 let.
•	preventivni pregledi in posveti
•	konzervativa
•	protetika
•	certifikat za vgraditev bredent SKY implantatov
•	nevidni ortodontski aparati INVISALIGN
•	rtg digitalno slikanje zob
icroera
Microera Jože Šile s.p. Hrovača 14A (trgovski center SPAR Ribnica) 1310 Ribnica (018373116 1051 358762 E^info@microera.si www.microera.si
UGODNI NAROČNIŠKI PAKETI TER AKCIJSKI M0BITELI NA OBROKE!
DELOVNI ČAS:
PON - PET 8.30 h-12 h ter14h-18h SOB
8.30 h-11.30 h
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
Oglasi
53
TROBLA 5/2018
TU KATJE NOVI
ŠMCK
TO Ni AKCIJA. TO JE ŠOKANTNO VELIKO PODATKOV. TUDI ZA OBSTOJEČE UPORABNIKE.

Pooblaščeni prodajalec: Telemach Ribnica,*
Škrabčev trg 16 1310 Ribnica
Odpiralni časi: Pon-pet: 09:00 -12:00 in 14:00 -19:00 Sob: 08:00 12:00 Tel: 070 321 444
Ponudba velja od 7. 5.2018. Za pakete skupine VEČ veljajo Posebni pogoji naročniških paketov VEČ, ki vsebujejo pravila primerne uporabe in med drugim po porabi v paket vključenih količin prenosa podatkov v Sloveniji določajo znižanje hitrosti na največ 64 kbps. Vključene storitve ne obsegajo klicev na posebne in komercialne številke ali v tujino ali pošiljanja sporočil SMS/M MS v donatorske ali komercialne namene. V paketu vključene storitve, ki so na voljo za uporabo v Sloveniji, so na voljo tudi v gostovanju v drugih državah EU/EEA v skladu s Politiko poštene uporabe (PPU) storitev v gostovanju v EU družbe Telemach, pri čemer se enote za storitve izven paketa in storitve, ki se obračunavajo po porabi ali nad količinsko omejitvijo prenosa podatkov v EU/EEA, zaračunajo po Ceniku storitev v gostovanju v_EU. Vključen prenos podatkov v ZDA velja v omrežju operaterja ali operaterjev, navedenih v vsakokratnem seznamu partnerskih operaterjev na www.telemach.si. UNIFI in UNIFI TRAVEL sta storitvi paketov družine VEČ, ki omogočata brezžični dostop do interneta prek brezžičnih dostopnih točk UNIFI in UNIFI TRAVEL v več kot 120^državah sveta. EON omogoča spremljanje izbranih televizijskih programov n^ ustreznih mobilnih terminalih. Mesečna naročnina za naročniške pakete skupine VEČ za naročnike Telemachovih fiksnih storitev je mesečna naročnina z upoštevanim popustom, ki od sklenitve ustreznega dogovora za popust z vezavo 24 mesecev velja za naročnike fiksnih storitev Telemacha in največ 4 naročnike paketov skupine VEČ. Cena priključnine je 12
EUR, cena menjave paketa v primeru prehoda na cenejši paket je 4,99 EUR. Slike so simbolične. Navedene blagovne in storitvene znamke so registrirane znamke njihovih	| ^^	L^
lastnikov. Posebni pogoji storitve EON so na voljo na naslovu www.telemach.si in na prijavni strani storitve. Za uporabo storitve je tr^ba uspešno aktivirati svoj račun	lCl^l 1 PFlOD.
EON na porta lu moj. telemach. s i. in naložiti aplikacijo EON za napravo oz. operacijski sistem naprave, na kateri bo aplikacija EON aktivirana. Aplikacija je dostopna na
www.eon.tv in v trgovinah Apple App Store in Google Play. Uporaba funkcije Ogled nazaj do 7 dni je omogočena za pakete, ki funkcijo vsebujejo ali pa je naročena ločeno
kot dodatni paket. Paketi na tehnologijah xDSL, WIMAX, MMDS in satelitski TV ne omogočajo funkcije Ogled nazaj na televizorju. Vse cene vključujejo DDV. Pred
nakupom in sklenitvijo naročniškega razmerja se o ponudbi pozanimajte na www.telemach.si, na prodajnih mestih Telemacha ali na telefonski številki 080 22 88.
CP 028/2/2017
ROLETE
PRIBA OKNA, d. o. o.,
proizvodnja PVC in ALU stavbnega pohištva
Kompolje 68
1312 Videm Dobrepolje
¡nfo@priba-okna.si www.priba-okna.si
PVC OKNA IN VRATA
Razstavni salon in proizvodnja:
Javorškova 3 1315 Velike Lašče
PARTNER, VREDEN ZAUPANJA.
ALU OKNA IN VRATA
ZALUZIJE
Kontaktni podatki:
T: 01 510 55 30 F: 01 510 55 31 M: 041 402 780/041 449 334
V NAŠI PONUDBI SO:
-	PVC okna in vrata
-	ALU okna in vrata
-	senčila (rolete, zunanje žaluzije, roloji, screeni, pliseji, notranje žaluzije)
-	komarniki
-	tende
-	sekcijska garažna vrata
-	rolo garažna vrata
-	okenska polkna
-	notranje in zunanje police
-	notranja vrata
-	adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, poslovnih prostorov ...
f
TROBLA 5/2018
54
Zahvale
v
Z A H V A L A
GREGOR ZAKRAJŠEK
(1. 7. 1975 - 12. 6. 2018)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Cereje, Trubarjeve in Šolske ulice, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo ZD Velike Lašče, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, gospodu župniku Andreju Ojstrežu in pogrebni službi Zakrajšek za lepo opravljeno pogrebno slovesnost.
Žalujoči: vsi njegovi
ANA ŠKENDER,
rojena Gradišar, s Cereje 10 v Velikih Laščah. (8. 4. 1921 - 10. 8. 2018)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja, darove za svete maše in za Župnijski dom blaženega Alojzija Grozdeta, za lepo cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo radi obiskovali, se od nje poslovili in jo 15. 8. 2018 pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna zahvala zdravstvenemu osebju ZP Velike Lašče, še posebej gospe dr. Milenki Starc Vidrih in patronažnim sestram
Martini, Maši ter Petri. Zelo smo hvaležne gospodu župniku Andreju Ojstrežu za redno in srčno duhovno oskrbo na domu ter čutno opravljen poslovilni obred. Zahvala trobentaču za lepo odigrani pesmi ter pogrebni službi Zakrajšek za spoštljivo organizacijo slovesa in pogreba. Iskrena hvala vsem za vse. Draga mamica in mama, ostajaš z nami.
Žalujoče: hčerki Anica in Marija ter vnukinja Lucija
Kar je bilo videnega, je minilo. Ostajajo pa lepi spomini in ljubezen. Za vedno.
Z A H V A L A
V 98. letu se je tiho poslovila naša ljubljena mamica in mama
Prazen je dom in dvorišče, oko naše zaman te išče. Povsod ostajajo tvoje sledi, a tebe med nami več ni. Počivaj zdaj v m iru in brez bolečin, v srcih boš naših ostal vedno živ.
Z A H V A L A
V 79. letu starosti je tiho zaprl knjigo svojega življenja naš dragi mož, ati, deda in brat
ALBIN GARBAS
iz Velikega Osolnika 1940-2018
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga v tako velikem številu še zadnjič obiskali in se od njega poslovili. Hvala za darovano cvetje in sveče, za poslana in izrečena sožalja, za vse tolažilne besede in stiske rok. Zelo smo hvaležni osebju ZD Velike Lašče in patronažnim sestram, lepa hvala gasilcem, govornikom Milanu
Tekavcu, Lovrencu Gradišarju, Zdenki Sever ter Sari Štih za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se pevcem, trobentaču, pogrebni službi Zakrajšek. Zahvala gre tudi vnukom, ki so najboljšega deda odnesli k zadnjemu počitku.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Imel si rad ljudi okrog sebe,
jih razveseljeval in spoštoval.
Toda prijaznega pogleda tvojih oči več ni,
a ob spominu na te, trpke solze po licu
polze.
Z A H V A L A
V 70. letu starosti, mnogo prezgodaj, nas je zapustil mož, oče, dedi, praded, brat in stric
FRANC GALE
(18. 4. 1948 - 5. 7. 2018) iz Gradeža
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, nečakinji Vesni, njenemu možu Romanu, vaščanom, prijateljem, znancem, za podarjeno cvetje, sveče, darovane svete maše ... Zahvala vsem zdravstvenim delavcem Zdravstvene postaje Velike Lašče, patronažnima sestrama Martini in Petri, negovalkama Tanji in Minki. Zahvala gospodu župniku, pogrebni službi Zakrajšek, pevcem, turjaškim gasilcem, posebna zahvala g. Silvu Možku za
prebrane poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga tako v velikem števili pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Zahvale
55
TROBLA 5/2018
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
Z A H V A L A
V mesecu maju nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in tašča
ANTONIJA MARINČEK
iz Velikega Osolnika.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in vsem, ki so jo pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči hčerki Tončka in Sonja z družinama in sin Stane s Sonjo
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
Z A H V A L A
V 78. letu se je tiho poslovil
IVAN KARLOVČEC
(12. 1. 1941 - 3. 8. 2018) iz Malega Ločnika, Turjak
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše.
Zahvala gospodu župniku Janezu Selanu iz Škocjana, PGD Turjak za poslovilni govor, pevcem, pogrebni službi Zakrajšek ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Uravnotežite se z JOGO - za dobro počutje je treba ohranjati psihofizično ravnovesje, za izboljšanje življenja na katerem koli področju pa je treba narediti nove korake, si vzeti zelo malo časa in denarja za sebe, več pa ljubezni, samospoštovanja, poguma, strpnosti,
notranjega miru ...
JOGA POMAGA za zdrave telesne procese, za prožno hrbtenico, sklepe in mišice, odpravlja njihove bolečine, glavobole, slabo spanje, depresijo, uravnava krvni tlak, prebavo, krepi imunski in dihalni sistem, kosti, vzdržuje hormonsko ravnovesje, življenjsko energijo, pomirja, pomlajuje telo in duha, izboljšuje koncentracijo, držo telesa, počutje, odpravlja stres, širi zavest, ustvarjalnost, energijsko polje, poglablja samospoznavanje, pozitivne misli, dobre medosebne odnose ...
Vabljeni na začetno in nadaljevalno vadbo z dolgoletno tradicijo različnih telesnih vaj in drugih tehnik v Velikih Laščah ob sredah ob 19.30 v Levstikovem domu - OBVEZEN VPIS in informacije na 041 397 789; FB: Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica, www.jvvz.org/ribnica; jogaribnica@.siol.net
Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica je včlanjeno v Zvezo joga društev Slovenije, polnopravno članico Olimpijskega komiteja Slovenije.
Vabljeni v sredo, 26. septembra, ob 19.30 v Levstikov dom na enourno druženje Za vitalno in zdravo hrbtenico.
Le redki med nami še niste okusili težav s hrbtenico. Pravimo ji tudi drevo življenja, zato je nujno, da je v dobri formi, brez čustvene navlake v hrbteničnem kanalu, brez blokad, pomanjkanja vitalnosti, napetosti, saj se to posledično pozna tudi na drugih delih telesa.
S pomočjo notranjega zrenja, to je meditacije, boste na več ravneh regenerirali svojo hrbtenico.
Koledar prireditev
(od 19. 9. do 2. 11. 2018)
SEPTEMBER (DO 30. 9. 2018)
Galerija Levstikovega doma
RAZSTAVA CLAUSTRA - SKRIVNA ZAPUŠČINA
RIMLJANOV
(ogled po dogovoru)
ZVKDS IN Društvo CAI
SEPTEMBER, OKTOBER
Levstikov dom, hodnik pred knjižnico, Velike Lašče FOTOGRAFSKA RAZSTAVA TILNA DOLŠAKA
MKL, Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče
ČETRTEK , 20. SEPTEMBER ob 19.00
MKL, Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče PREDSTAVITEV KNJIGE: FIŽOL
Zavod Parnas
PETEK, 21. SEPTEMBER ob 16.00
Velike Lašče
SPREHOD OB SVETOVNEM DNEVU DEMENCE
Društvo upokojencev Velike Lašče
SOBOTA, 22. SEPTEMBER ob 16.00
Trubarjeva domačija, Rašica PODELITEV ROŽANČEVE NAGRADE
Društvo Marjana Rožanca
DEKD, 27. SEPTEMBER - 6. OKTOBER PODROBNEJŠI RAZPORED NA STRANI 15
PETEK, 28. SEPTEMBER ob 19.00
Levstikov dom, Velike Lašče PREDAVANJE: ZGODBE ROK IN KRAJEV
OOZ Ribnica
PONEDELJEK, 1. OKTOBER ob 18.00
Levstikov dom, Velike Lašče PRAVLJIČNA URICA
MKL, Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče
SOBOTA, 6. OKTOBER ob 8.00
Levstikov trg, Velike Lašče BUČNO MARMELADNI DAN
Društvo podeželskih žena Velike Lašče
SOBOTA, 6. OKTOBER ob 12.00
Levstikov dom, Velike Lašče
SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB 20. OBLETNICI
DRUŠTVA
Društvo podeželskih žena Velike Lašče
PETEK, 12. OKTOBER ob 19.00
Galerija Levstikovega doma ,Velike Lašče ODPRTJE RAZSTAVE: ŽENSKE IN PROTESTANTIZEM
Pomurski muzej Murska Sobota in Občina Velike Lašče
SOBOTA, 13. OKTOBER ob 12.00
Rob
SREČANJE JUBILANTOV, DAN STAREJŠIH
Društvo upokojencev Velike Lašče
PONEDELJEK, 15. OKTOBER ob 18.00
Levstikov dom, Velike Lašče DELAVNICA ZA OTROKE
MKL, Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče
ČETRTEK, 18. OKTOBER ob 19.00
Levstikov dom, Velike Lašče POTOPISNO PREDAVANJE: TAJSKA
MKL, Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče
PETEK, 19. OKTOBER ob 19.30
Levstikov dom, Velike Lašče
Abonma: 1. predstava sezone 2018/2019
ČAKALNICA
Občina Velike Lašče
PETEK, 26. OKTOBER Turjak, ob 14.00 Rob, ob 15.00 Velike Lašče, ob 16.00 SPOMINSKE SLOVESNOSTI Zarja spominov Velike Lašče
SOBOTA, 27. OKTOBER ob 19.00
Levstikov dom, Velike Lašče 50 ODTENKOV ŽENSKE
Talija gledališče
PONEDELJEK, 29. OKTOBER, OB 18.00
Dom krajanov Turjak ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE
KUD Marij Kogoj
SREDA, 31. OKTOBER ob 19.00
Trubarjeva domačija, Rašica PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE
Občina Velike Lašče
Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.