SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 16 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 6 de mayo - 6. maja 2010 SPODBUDA SLOVENIJA-HRVAŠKA Referendum je razpisan DANIJEL VREČAR SDB (P^ maš^, p-^^d obi^^^^ zb'^-^^^ Želim, da bi pridiga te svete mase, ki jo darujemo tudi za vse rajne odbornike in člane Zedinjene Slovenije, milostno potrdila celotno slovensko skupnost, ki jo pokriva Zedinjena Slovenija. Želim, da bi spodbudila, vsaj za kratke trenutke, premisljajočo držo, da je Zedinjena Slovenija dar božji za vse Slovence, ki živimo v Argentini. Smem uporabiti isti teološki temelj na katerega se je naslonil evangelist Janez, ko je napisal tekst o Dobrem pastirju v dimenziji življenskega pogleda na čredo prvih kristjanov in ga spremenil v simbolično izražanje o Bogu, ki naj velja za vse kristjane, vseh časov. Nas simbolični evengeljski pogled pa naj se ustavi predvsem na slovensko argentinsko skupnost. Sprejmimo najprej dejstva, da smo Jezusove ovce, da poslušamo Njegov glas, da nas Jezus pozna, da hodimo za Njim, da nas je Jezus dobil iz Očetovih rok, da sta Jezus in Oče eno. Sprejmimo tudi, da je Jezus Dobri pastir usmislil svoj življenski odrešenjski načrt za nas tako, da je vpoklical na delovanje Zedinjeno Slovenijo. Ta naj pase in pospešuje obstoj slovenske črede v Argentini, da ostaja živa pod božjim varstvom. Ta naj skrbi, da nosi pokončno glavo, ta naj vstavlja zgodovinsko slovensko tradicijo v skupnostno doživljanje vse tja do zadnje realnosti, do smrti. Če vzamemo naše življenje kot nepretrgan vzgojni proces, sprejmimo tudi, naj bi bila Zedinjena Slovenija vzgojiteljica te črede, poklicana od Dobrega pastirja na skrivnosten, providencialen način, kakor je Bog poklical Jezusovo mater, da je vzgojila svojega sina Jezusa, s pomočjo Sv. Duha v Dobrega pastirja. Zato naj ta mala čreda posluša glas Zedinjene Slovenije. Zedinjena Slovenija pa naj se v skupku, po različnih poteh trudi, ,,da posamezniki, družine, druge skupnosti, popolneje in hitreje dosegajo lastno dovršenje". (Vat. II koncil, VS 6; CS 74). Tako bo kot utelešena skrb in služenje obče blaginje slovenske skupnosti ustvarjala in ohranjala ,,Jezusovo čredo", s katero Dobri pastir znova in znova sklene zavezo in ji daruje božje življenje, ki edino osrečuje in poživlja, ne samo zasebnike, ampak vso skupnost, kar je cilj Dobrega pastirja. Priče smo, da se je to že spolnilo in v veliki meri že dovršilo z delom in odzivom ustanoviteljev, odbornikov in članov Zedinjene Slovenije, rajnih in živih pa seveda z delom milosti Jezusa Kristusa Dobrega pastirja. Zedinjena Slovenija je tako prevzela geslo: Rešujmo slovensko skupnost v Argentini še za mnoga leta! Njena skrb je postala tako važna, da se je spremenila v njeno značilnost. Dobila je obraz Dobrega pastirja. Ko razmišljamo s principom evangelista Janeza o Dobrem pastirju in njegovi čredi, in vključujemo majhne menjave o njeni zgodovini, se že zdaj veselimo, da bo sigurno nekoč kakšen pisatelj zasnoval lepo pripoved in zapisal: Bil je nekoč trop slovenskih Jezusovih ovac, ki je živel v Argentini, navzoč na vseh krajih te velike dežele. Imel pa je tudi pastirja, ki mu je bilo ime Zedinjena Slovenija. Ta pastir je imel zelo rad svojo čredo, zelo je bil povezan z njo in tudi ovce so bile navezane nanj in to tako zelo, da kjer se je videla navzoča čreda, se je videl tudi njen pastir. Bila sta nerazdružljiva. Včasih je pastir sklical vse ovce in jim klical: ,,Veselite se z menoj, ker smo vsi skupaj, nobene ne manjka!" Navzoče so, ki romantično sanjajo o začetkih in one, ki trmasto samujejo; naštudirane in preproste; liberalne in tradicionalne; izgubljene in zapuščene; zapostavljene in žalostne, podjarmene s pretežkim jarmom ... Vsi imamo vzrok, da se poveselimo, ker imamo Zedinjeno Slovenijo in Dobrega pastirja, ki nas tako ljubi, da daje življenje za vsakega izmed nas. In prosimo Gospoda, naj se na današnjem občnem zboru v vsem izpolni njegova božja želja. Poslanci so z 78 glasovi za in nobenim proti pretekli ponedeljek, 3. maja sprejeli odlok o razpisu referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Referendum so razpisali za 6. junij, kampanja pa se bo začela ta petek. Kot je pokazala tudi razprava, bo koalicija volivce nagovarjala k podpori sporazumu, v opoziciji pa bodo državljane pozivali, naj glasujejo proti. Na izredni seji jih je od 82 navzočih poslancev 78 glasovalo za, proti ni bil nihče, vzdržani pa so bili štirje poslanci - Anton Anderlič (LDS), Roberto Battelli (italijanska narodnost) ter Zmago Jelinčič in Miran Györek (oba SNS). Pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško se je podpisalo 86 poslancev. Zahtevo so vložili v skladu z dogovorom predsednikov parlamentarnih strank na sestanku s premierom Borutom Pahorjem 26. marca. V skladu z odlokom, ki so ga sprejeli, bo referendum potekal v nedeljo, 6. junija, referendumsko vprašanje pa se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?" Čeprav so se pod zahtevo za razpis referenduma podpisali poslanci iz vseh poslanskih skupin, pa so si pri odgovoru na zgornje vprašanje izrazito neenotni. Sedemurna razprava je tako potekala skoraj izključno samo o vsebini arbitražnega sporazuma, medtem ko dvoma, da bo do razpisa referenduma prišlo, ni bilo. „Zavrnitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško bi bila katastrofalna napaka," je na seji DZ pred odločanjem o razpisu referenduma o sporazumu poudaril premier Borut Pahor. Kako pa gledajo na problem Hrvati? ,,Glede na to, da gre za slovensko vprašanje, ne bomo komentirali odločitve slovenskega parlamenta o raz- pisu referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško", je izjavil tiskovni predstavnik hrvaškega zunanjega ministrstva Mario Dragun. Slovenski referendum bo zgolj ,,čelno trčenje" predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja in „dominantnega in karizmatičnega" vodje opozicije Janeza Janše, pa ocenjuje časnik Novi list. Dodaja, da je vladna koalicija z referendumom spremenila dolgoletno vprašanje meje in mednarodni spor v izključno slovensko notranjepolitično vprašanje. ,,Izid referenduma bo lahko imel katastrofalne posledice za mednarodni ugled Slovenije", je še poudaril reški časnik. V Sloveniji pa se bo kmalu sprožila kampanja, kjer bo vladna koalicija nagovarjala k potrditvi, opozicija pa združeno propagirala proti. Ponovno pa se bo zgodilo, da bo glasovanje prvo junijsko nedeljo, ki pri nas sovpada s tradicionalnim žalnim spominom na žrtve komunističnega nasilja. Naj nam tudi one pomagajo! Kakšna družina? Predlog Družinskega zakonika je bil ob drugem branju, ki je potekalo v državnem zboru v torek, 4. maja, znova predmet burnih razprav. Predlog omenjenega zakona prinaša vrsto novosti, ki naj bi izboljšale zlasti položaj otrok v družinskih razmerjih, predvsem z uvedbo zagovornika otrok, s prepovedjo telesnega kaznovanja otrok, poseganjem države v družino v primeru kršitve otrokovih pravic, z okrepitvijo strokovne in svetovalne vloge centrov za socialno delo, s sistemskimi spremembami v odnosu med centri za socialno delo in sodišči v prid slednjih, z dodatnim urejanjem rejništva in skrbništva itd. Skratka, čeprav predlog Družinskega zakonika prinaša vrsto novih rešitev in izboljšav 30 let stare družinske zakonodaje, se kopja vedno znova lomijo na razširjenem konceptu družine in možnosti posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev. Predlogu Družinskega zakonika tako eni očitajo, da je šel zakonodajalec predaleč glede posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev. Po njiho- Nadškof Anton Stres vem mnenju bi moral namreč iskati večjo mero soglasja in poiskati neko srednjo pot, zagotovo pa veliko bolj podprto z raziskavami. Menijo, da v predlogu zakonika ni nedvomno izkazano poseganje v korist otrok. Sprašujejo se tudi, ali je istospolni par res enako sposoben poskrbeti za psiho-socialni razvoj otroka kot heteroseksualni, ki ponuja klasični vlogi matere in očeta. In ne nazadnje jih skrbi diskriminacija otrok iz istospolnih skupnosti. Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je ob tem izjavil, da še vedno pričakuje, da bo zakonodajalec predlog Družinskega zakonika oblikoval tako, da bo sprejemljiv za najširši krog ljudi, kar pomeni, da ostanemo na tradicionalnih vrednotah družine. Stres meni, da bi bil glede na to, da je toliko pripomb in amandmajev, o zakoniku potreben temeljit razmislek, zlasti o temeljnih vrednotah naše družbe, ki nas morajo združevati. V vsaki zakonodaji pa je po njegovem mnenju treba upoštevati tudi izjeme, toda iz izjem ne smemo nikoli delati pravila. ,,Saj veste, kako pravi pregovor: Izjeme potrjujejo pravilo. Zato je treba takšne primere rešiti na drugačen način." Po njegovem prepričanju ob sprejemu predloga zakona tradicionalna družina ne bi bila več to, kar je. „Slovenska ustava pravi, da država varuje družino, ravno tako vsi mednarodni dokumenti o človekovih pravicah poudarjajo pomen družine, pomen varstva družine. Tu je vedno mišljena družina, kot smo jo poznali do zdaj, ki ima seveda prednost pred vsemi drugimi oblikami skupnega življenja iz zelo znanih razlogov," je še dodal Stres. Dvajset let slovenske Karitas Slovensko Karitas je 1. maja 1990 ustanovila takratna Slovenska pokrajinska škofovska konferenca. Polnopravna članica v Caritas Internationalis in Caritas Europa je postala 10. maja 1995, 7. oktobra 2004 pa ji je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS podelilo status humanitarne organizacije. Karitas danes deluje po vseh šestih slovenskih škofijah. Vanje je po podatkih iz leta 2009 vključenih 415 župnijskih Karitas, kjer je na humanitarnem področju tedensko dejavnih 8.158 prostovoljcev. Prostovoljci so samo na področju razdeljevanja pomoči iz intervencijskih zalog Evropske unije opravili več kot 100.000 ur prostovoljnega dela. Škofijske in župnijske Karitas so družinam in posameznikom razdelile več kot 3.000 ton hrane, glavnino pomoči pa je prejelo 136.452 oseb po vsej Sloveniji. Pomoč je prejelo tudi 25.076 osnovnošolcev in dijakov v obliki šolskih potrebščin, učne pomoči, delavnic in letovanj. Dodaten vir pomoči so predstavljali higienski pripomočki (čistila, plenice ^) in plačila najnujnejših položnic. V program družabnih srečanj in obiskov ob večjih praznikih je bilo lani vključenih več kot 50.000 ostarelih. Poleg namenskih programov in programov pomoči pa je Karitas izvajala tudi specifične socialne programe pomoči odvisnikom, ženskam v stiski, brezdomcem in migrantom. V te skupine je bilo vključenih več kot 6.000 oseb. Vrednost vseh programov pomoči je v letu 2009 znašala 7.415.309,46 evrov. BERI NIČ VEČ SKRIVNOSTI O TITU .............2 SLOVENSKI OKTET V MENDOZI..........3 OBČNI ZBOR ZEDINJENE.....................3 KAKO POSTOPATI Z ASTMO...............4 Stran 2 6. maja 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Nič več skrivnosti TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) Včasih se v tisku najde članek, ki bi ga človek kar takoj vzel za svojega. Kot da je avtor eden od „naših". To pot beseda označuje tiste, ki so enakih misli, kot so slovenski politični emigranti (in njihovi nasledniki). Pred kratkim je izšel v Slovenji prevod knjige Tito -skrivnost stoletja, srbskega avtorja Pera Simiža. Knjiga je tako v Srbiji kot v hrvaškem prevodu že pošla, zdaj pa je -vsaj med nekaterimi mediji - vzbudila pozornost. Avtor je srbski časnikar Pero Simiž, ki je tudi bil deležen partijske „pozornosti", ker so vzeli pod drobnogled neko njegovo izjavo. Zaradi nje potem naslednjih dvajset let ni smel podpisovati svojih člankov. V ,,zameno" si je vzel čas in se lotil Titovih biografij in preštudiral njegovo življenje. To je sedaj objavil in ponudil širši javnosti, v kolikor jo to še zanima. Seveda kakih velikih odmevov ni bilo zaslediti, ker ob takih prilikah aparat bivše partije zapove nov „kulturni" molk. Po drugi strani pa tisti, ki se za zgodovino zanimajo, naj bo to v Sloveniji ali po svetu, podatke poznajo, a zdaj jih je zapisal nekdo, ki ni bil zapisan med „naše" in je za vse svoje trditve poiskal preverjeno dokumentacijo, če je bilo potrebno - tudi v Rusiji. V reviji Reporter (štev 17, 26. april), je bil objavljen obširen pogovor, iz katerega povzemamo nekaj vprašanj. Kakšen je bil Titov odnos do pakta Hitler-Stalin leta 1939? Zelo lojalen. V razglasu KPJ je za izbruh druge svetovne vojne obtožil Francijo in Anglijo. Tito je iskreno verjel v zavezništvo Stalina in Hitlerja, ker je to bila direktiva, ki je on ni smel spreminjati. Stalin pa je še bolj verjel v iskrenost tega dogovora, zato se prvih dvanajst dni Hitlerjeve invazije na Sovjetsko zvezo sploh ni oglasil, ker je bil tako presenečen. Ni verjel niti svojiijm obveščevalcem, ki so ga opozarjali na Hitlerjev napad. Šele 4. julija 1941 je pozval k odporu. Stalin in Hitler sta si lojalno razdelila Poljsko in sta bila zaveznika vse do Hitlerjevega napada na SZ. Tudi Tito ob nemškem napadu na Jugoslavijo ni storil nič, zato Nemci niso zapirali komunistov. Šele potem, ko so dobili ukaz iz Moskve, so jugoslovanski komunisti pozvali k odporu proti okupatorju. (...) Na začetku leta 1943, ko je kazalo, da se bodo zavezniki izkrcali na Jadranu, je Tito sprejel skrajno delikat-no odločitev, ki je ostala skrita do konca njegovega življenja, ker tega nihče ni smel omenjati. Odločil se je za sodelovanje z Nemci, pogovori o tem so potekali na zelo visoki ravni. V prvi delegaciji so bili član vodstva KPJ Milovan Dilas, komandant prve Titove divizije Koča Popo-viž in njegov glavni obveščevalec Vladimir Velebit, torej najbolj zaupanja vredni ljudje. Pogovori so potekali v Gornjem Vakufu, Livnu, Sarajevu in Zagrebu, obveščene pa so bile tudi najvišje nemške oblasti v Berlinu. Z izkrcanjem zaveznikov bi namreč bil ogrožen Titov glavni cilj, ker bi ti podprli četnike in ne partizane. V teh pogovorih je Tito Nemcem zagotovil, da se ne bodo več bojevali proti njim in da so se pripravljeni boriti celo proti vsakomur, za katere ukažejo. To pomeni Angležem. • Podobno so bili tudi v Sloveniji po koncu druge svetovne vojne množični poboji, v katerih so pobili slovenske domobrance in druge poražene vojake iz Jugoslavije ter civiliste, ki so z njimi bežali, ali pa so jih aretirali kar doma. Koliko je bil za masaker kriv Tito in koliko slovensko partijsko vodstvo? Kdor vsaj malo pozna strukturo Titovega režima in njegove osebnosti, mu je jasno, da je glavni krivec za te poboje Tito, vsi drugi so bili izvajalci. Takrat se je konstituirala ustavodajna skupščina, bližale so se volitve in znebiti so se morali svojih nasprotnikov. To je bil vojni zločin. Vsaka žrtev, ki so jo ubili po kapitulaciji in brez sojenja, je zločin par excellence, ne le v političnem smislu, ampak tudi po kazenskem pravu. V Sloveniji so pobili na tisoče ljudi, ki niso bili oboroženi, civiliste, otroke, ženske, ki so bežali z njimi. • Ostaniva pri povojnih pobojih. Predsednik slovenskih borcev, nekdanji slovenski predsednik, Janez Stanovnik, trdi, da so bili povojni poboji dogovorjeni na Jalti med Stalinom, Churchillom in Rooseveltom. Ste v moskovskih arhivih našli kak dokument o tem? Zakaj bi se s tem ukvarjali Stalin, Churchill in Roosevelt? Na Jalti je Churchill za Jugoslavijo napisal 50:50, kar je pomenilo, koliko vpliva bo imel vzhod in koliko zahod. Popolna neumnost je, da bi se dogovorili, kdo bo prišel na oblast in pobil nasprotnike. Taka trditev nima nobene zgodovinske podlage. To je bil zločin. Če gospod Stanovnik ali kdor koli drug, ki želi biti humanist in spoštuje človeško življenje, ne obsodi zločina, ki je v imenu ideologije jemal življenja tisočim ljudem brez kakršnega koli sojenja, je to skrajno sporno početje. Kdor želi biti antifašist, mora obsojati vsak zločin nad ljudmi, ki niso bili oboroženi in jim niso sodili. To je zločin po mednarodnem pravu. Tega ne more opravičiti nobena ideologija. Osupel sem nad tem, da ljudje z visoko izobrazbo in svetovnim ugledom branijo nekaj, česar ni mogoče braniti. V sedemdesetih letih je bilo po podatkih zahodnih obveščevalnih služb okoli 4000 političnih zapornikov v Jugoslaviji. To je bila ta destalinizacija. Zadnji velik pritisk zahoda in demokratičnega sveta na Tita je bil leta 1977, ko je bila konferenca evropske varnosti in sodelovanja v Beogradu. Pisali so peticije proti režimu, ki je jemal potne liste ljudem, ki so mislili drugače od režima, kar pomeni, da so mislili s svojo glavo. V demokraciji je normalno, da vsakdo razmišlja drugače, zato je popolnoma neutemeljeno, da nekaj obdobij Titovega režima razglašajo za demokracijo. Te nikoli ni bilo. Nekateri pravijo, da Tito ni vedel, da se na Golem otoku dogajajo tako hude stvari. Kako ne bi bil vedel! Tita so večkrat na dan obveščali, kaj počnejo z njegovimi nasprotniki. Vedel je natančno, kdaj in kakšen konvoj je z informbirojevci odpeljal v taborišče, kako so se obnašali v transportu, kako so bili dočakani na Golem otoku, koliko jih je bilo prevzgojenih. V Titovih arhivih sem našel dokument, da je bil Tito obveščen celo o nekom, ki je nastopal na tribuni, kjer so malo bolj svobodno razmišljali. V tej informaciji ne piše samo, kaj je rekel, ampak kdo iz publike je kaj vprašal. In na tej informaciji je zapisano VT, kar pomeni Videl Tito. Obveščen je bil o vsem možnem, zato ni dvoma, da ne bi bil o glavnih zadevah. Tito je celo sam rekel, da niti Rankoviž ne bi naredil ničesar s tajno policijo brez njegovega soglasja. O vsem je odločal ožji sestav politbiroja: Tito, Kardelj, Rankoviž in Dilas. Mnogi slovenski levi politiki trdijo, da po letu 1953 ni bilo več diktature, ampak da smo imeli demokracijo. Toda ravno takrat je Tito za devet let poslal v ječo dolgoletnega sodelavca Milovana Dilasa, ker je pisal članke o tem, da bi morali odpraviti partijski monopol. Čas je, da bi resnico o Dilasovem uporu napisali vsaj po 60 letih. To je bil prvi in najresnejši test o tem, do kam v resnici želi iti Tito z destalinizacijo. Dilas je želel resnične spremembe, ne samo verbalnih in kozmetičnih. Dokazal je, da si Tito ni želel resnične destalinizacije, kar je pomemben podatek o Titovi socialistični Jugoslaviji. Leta 1962, devet let po obračunu z Dilasom, je v Splitu rekel, da so komunisti izgubili vladajočo vlogo in da morajo biti odgovorni za vse. To pomeni, da morajo komunisti še naprej biti državljani prvega reda, vsi drugi pa njihovi podložniki ter da ni mogoča nobena demokracija in destalinizacija. Deset let pozneje, ko je obračunal s srbskimi in slovenskimi liberalci, je v velikem intervjuju za zagrebški Vjesnik dejal, da smo z demokracijo šli v preveliko širino in da se vračamo nazaj tja, kjer smo grešili, kjer smo pustili, da se gre predaleč. V Stični razstava o čudežih V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični so odprli slovenski del mednarodne razstave Evharistični čudeži po svetu. Na razstavi si bodo lahko obiskovalci vse do 19. septembra ogledali 50 od 142 v Rimskokatoliški cerkvi uradno priznanih ev-harističnih čudežev. Razstavo je odprl ljubljanski nadškof Anton Stres. Razstava je del mednarodne razstave, ki je pred leti nastala v Milanu izpod rok mladeniča, ki je umrl za levkemijo, že vse od takrat pa dobiva delne upodobitve po vsem svetu, tokrat tudi v Sloveniji. Po besedah direktorice muzeja Nataše Polajnar Frelih je v Stični objavl-en izbor okoli 50 čudežev, ki so predstavljeni v slovenskem jeziku. Anton Nadrah, ki je opravil omenjeni izbor, je opisal definicijo in primere evharističnih čudežev. Tovrstni čudež je dogodek v vidni naravi, ki ga ni mogoče razložiti na naravni način, pri tem pa gre za spremembo samih podob: v največ primerih se hostija spremeni v človeško meso; pogostokrat hostije ostanejo nepokvarjene; znan pa je tudi primer, ko se je na hostiji pojavila Jezusova podoba. Nadškof Stres je v svojem nagovoru ob odprtju razstave poudaril, da se razstava lepo umešča v letošnje evharistično leto, ki je sicer glavni dogodek v Cerkvi na Slovenskem letos. Tako bo, kot je dejal, tudi razstava okrepila pomen tistega, kar želi Cerkev doseči z omenjenim letom - to je v vernikih okrepiti temeljno zavest, da je evharistija središče verskega življenja in zadnja stopnica bližine, ki jo razodeva Bog. Čudeži na razstavi so sicer predstavljeni po posameznih vrstah čudeža. Predstavljene so tudi osebe, ki so živele samo od evharistije, med njimi tudi Slovenka Magdalena Gornik ter posodje, ki se uporablja pri evharistiji. Da je v Argentini korupcija zelo razpasena, je splošno znano. Zelo težko pa bi kdo točno povedal, kam vse sega in koliko sredstev se pretaka po kanalih različnega podkupovanja, predvsem v okviru državnih organov. Zopet Venezuela. Kar nekaj let se že vleče ta zadeva. Začelo se je še pred 2005, ko je energetska kriza začela pritiskati na državo in vlado. Takrat sta državi ustvarili fidejkomis, ki naj bi olajšal medsebojno trgovsko izmenjavo. Venezuela je Argentini prodajala težka goriva (fuell oil) naša država pa je začela v Caracas izvažati predvsem poljedeljske stroje. A že leta 2005 je tedanji zunanji minister Rafael Bielsa opozoril, da je Venezuela iz sklada nepravilno vzela denar. Prišla je razlaga, da je bila pomota. Kmalu za tem je Bielsa odstopil in pod novim ministrom se ni več zvedelo o zadevi. Pred dnevi (glej prejšnjo številko) je bivši veleposlanik v Caracasu (Eduardo Sadous) izjavil, da se je za prodajo v Venezuelo zahtevalo „cestnino", ki je znašala 15%. Ves ta teden so časopisi (opozicijski - vladni se izgubljajo v megli neresnih razlag) objavljali nove podatke o tej aferi, razkrivali zakulisne osebnosti, objavljali astronomske številke, ki da so šle v žepe nepoštenih funkcionarjev. Končno je na oder prišel sam minister za Planifikacije, Julio de Vido, por čigar okrilje je spadala celotna izmenjava. V Venezueli je vse mirno. Chavez ima dovolj močno v rokah vajeti države, kar vključuje medije in sodno ustanovo. Kot da bi se nič ne zgodilo, se vrti naprej kolo časa. A v Buenos Aire-su poteka sodna raziskava. Na dan prihajajo zanimivi dokumenti. Tudi v poslanski zbornici so predlagali, naj vzporedno stvar razišče posebna parlamentarna komisija (vlada nasprotuje). Ne vemo, kdaj bo te zgodbe konec, niti kakšen bo izid. A da vlada pada v vedno slabšo luč in se preblizu vladne palače vidijo sledovi korupcije, o tem že nihče ne dvomi. Kdo je kriv. Za vlado je stvar jasna: krivi so mediji, ki potvarjajo stvarnost in objavljajo laži. Zato taka besnost nad multimedijsko podjetje Clar^n, dnevnik La Nacion, ter razne TV postaje, revije, itd. Gonja proti medijem traja že dolgo časa in je zavzela posebno dimenzijo, ko je bil izglasovan zakon o radijskih in televizijskih medijih. Ta zakon pa je^ naletel na sodno zapreko. Že nekaj sodnikov in celo sodnih zbornic je preklicalo njegovo veljavo, s čimer je vlada ostala brez orodja, da bi omejila moč teh sredstev. Pretekli teden je prvi od teh postopkov prišel pred Vrhovno sodišče. Vlada želi, naj se to čim prej izreče, v upanju, da ji bo razsodna naklonjena. A prav ena značilnosti tega organa je, da si vzame čas za svoje razsodbe. Poleg tega, kot so je razvedelo, bo sodišče počakalo, da pridejo v presojo še ostali prizivi in tožbe o omenjenem zakonu, da bo razsodba celovita in se ne bo treba nenehno vračati na isto točko. Poteka pa vzporedna gonja nekaterih skupin proti tem medijem in proti časnikarjem, ki delajo v njih. Zato sta tako senat kot poslanska zbornica v teku prejšnjega tedna izglasovala zadevni resoluciji, kjer ostro obsojata te napade in preganjanje. Medtem pa je predsednica društva Mater Majskega trga, Hebe de Bonafini, organizirala pravo ,,ljudsko sodišče", kjer je sodila in obsodila glavne časnikarje zaradi sodelovanja z vojaško diktaturo. Zanimivo je, da je bila med „obsojenimi" tudi Magdalena Ruiz Guinazu, ena prvih, ki je za časa vojaške vlade nastopala v obrambo človekovih pravic in obtoževala vlado zaradi pogrešanih. Očividno ni važno, kaj je storila v preteklosti. Danes je proti kirchnerizmu in mora biti obsojena. To ,,so-jenje" je potekalo z jasno privolitvijo vlade. Čez kratkih 10 let _ Bivši predsednik Nestor Kirchner se z vso silo vrača v politično areno. Ta torek je končno izpolnil eno svojih želj, da je zasedel mesto mednarodnega državnika. Predsedniki mednarodne povezave UNASUR, ki druži državne Južne Amerike, so ga izvolili za glavnega tajnika te ustanove. V Kirchnerjevem načrtu je to imenovanje mednarodno priznanje, ki bo povečalo tudi njegov ugled doma, z ozirom na predsedniške volitve. Na 1. maja je namreč na uradnem slavju v mestu Parana zatrdil, da izvedba njegovega političnega projekta predvideva še dodatnih ,,10 ali 15 let". V vladnih krogih so precej enotnega mnenja glede možnosti, da se bivši predsednik vpiše med predsedniške kandidate prihodnjega leta. Tudi poteze znotraj peronistične stranke kažejo, da hoče Kirchner na vsak način preprečiti, da bi še kdo drug kandidiral v okviru peronizma. Zato se večji del upornih veljakov izraža za možnost, da se predstavijo z lastno, alternativno politično formacijo. Prepričani so, da notranje volitve v sklopu peronizma ne bodo prozorne niti poštene. In če bodo tam poraženi se ne morejo predstaviti na listah druge stranke. Na žalost teh kandidatov kar mrgoli in to je tisti dejavnik, s katerim računa Kirchner: zmaga nad razkosano opozicijo. SLOVENCI V ARGENTINI MENDOZA Obiskal nas je Slovenski oktet Z velikim veseljem smo dočakali obisk Slovenskega okteta iz Ljubljane. Njihovo gostovanje je uresničilo prošnjo društvenega odbora. S svojim nastopom so popestrili poklon Argentini Slovenski oktet nastopa v dvorani Elina Alba mendoških Slovencev, našega Društva in Slovenije ob 200. letnici Majske revolucije 1810-2010. Koncert se je vršil 13. aprila ob 21. uri v dvorani Elina Alba v mestu Mendoza. Veselo smo bili presenečeni, ker je bila dvorana zasedena že pred začetkom koncerta. Kljub datumu (bil je delovni torek) so mnogi poslušali celoten nastop stoje. Navzoči so bili Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš z gospo soprogo, Veleposlanik Republike Slovenije v Buenos Airesu prof. Avguštin Vivod, predsednik Univerze v Novi Gorici dr. Danilo Zavrtanik in članici ministrovega kabineta Anja Lorenzetti in Polonca Flego. Lahko potrdimo, da je bilo navzočih nad 200 poslušalcev, polovica Slovencev, ostali pa so bili argentinski prijatelji. Kulturni referent Miha Bajda je začel večer s pozdravom in kratkim opisom okteta. Za dobrodošlico našim gostom je Slovenski Mendoški oktet zapel dve pesmi, argentinsko: Felix Palorma, prir. Marcelo Fernandez Cueca de la vina nueva, in slovensko: Rado Simoniti Na Vipavskem. Nato je pričel nastop naših gostov. V prvem delu so zapeli sledeče pesmi: Benjamin Ipavec Domovini, Josip Ipavec Imel sem ljubi dve, Anton Foerster Večerni ave, Danilo Bučar Tam kjer pisana so polja, slovenska ljudska, Luka Kramolc Tam čier teče bistra Zilja, slovenska ljudska, Josip Pavčič Potrkan ples, slovenska ljudska, France Marolt Kangalilejska ohcet, in slovenska ljudska, France Marolt Kaj b' jaz tebi dav. V drugem delu Erwin Bootz, Jože Humer Lepa Izabela iz Kastille, Walter Jurmann, Jože Humer Veronika, Edmund Kötscher/Erich Plessow, Jože Humer Humoreska, Johannes Brahms, Jože Humer Madžarski ples št. 5, Bert Reisfeld/Albrecht Marcuse, Jože Humer Moj mali kaktus, Milton Ager, Jože Humer Vikend je en jasen dan, Werner Richard Heymann, Jože Humer Ljuba, srce te pozdravlja, Jacques Offenbach, Jože Humer Barkarola, iz „Hofamonih pripovedk". Mendoški kritik Juan A. Ramis Vaquer je nastop ocenil kot „najvažnejši dogodek zadnjega desetletja v dvorani Elina Alba. Od leta 1951 do danes je bilo po zgledu Slovenskega okteta ustanovljenih po vsem svetu, nad 200 oktetov. Mendoza ni izjema izrednemu pojavu. Vse to povzdiguje zborovsko petje." Omeniti moramo, da so mnogi pohvalili osnutek koncertovega programa, delo mlade oblikovalke Martine Šmon. ,,Po navdušenem ploskanju nam je Slovenski Oktet podaril za ,,bis" še izredno darilo, argentinski tango, v španskem jeziku. Polna dvorana je stoje odobrila nastop. Polagati prioriteto kateremukoli osmih glasov in pianistke Urške Vidic, bi bilo nepravično, ker so vsi člani na odličnem in izvrstnem nivoju. Kljub izraženemu mnenju so nas posebno očarali tenor Marjan Trček in bas Janko Volčanšek, vsi pod vodstvom baritona Jožeta Vidica." Zdi se nam važno pojasniti, da so bili posebno Argentinci presenečeni z drugim delom programa. Prisluhnili smo pesmim mednarodnega zaklada, humoreski, madžarskemu plesu, barkaroli in podobnim, v priredbi Jožeta Humerja, ki so zadonele skoraj kakor kontrast s slovenskimi domorodnimi in romantičnimi kompozicijami. Vsem devetim članom umetniške skupine izražamo iskreno zahvalo in čestitke, za nepozabljiv večer! ,,Mendoza vas ne bo nikdar pozabila"! Mendoški oktet je v četrtek zvečer povabil člane Slovenkega okteta na tradicionalni ,,asado" v Slovenskem domu. Spoznali so naš skupni Dom. Vzdušje je bilo sproščeno, novo prijateljstvo je bilo že zasejano. Goste je spremljala, poleg fantovskega mendoškega okteta, številna skupina odbornikov in rojakov. Veselo snidenje se je spremenilo v skupno petje in dolgo kramljanje pozno v noč. Naslednje jutro so oktetovci odpotovali v Buenos Aires. Obljubili so nam, da se bomo še srečali pod Andi! Božidar Bajuk ©e ena fotografija z obiska ministra Žerkša v Mendozi V SPOMIN Mendoški oktet je tudi zapel Umrla je gospa Mici Gospa Mici Dolinšek je nekaj časa živela na Pristavi, zato smo jo vsi Pristavčani dobro poznali in jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Tiha, ponižna, skromna, je veliko ur žrtvovala za Pristavo, tako z delom kot z molitvijo. Ko so še živeli na Pristavi je bilo mnogo bridkosti v družini. Mož ji je umrl, ko je pričakovala hčerko Heleno, potem ji je zaradi srčne bolezni umrl še sin Jani, a nikdar ni tožila. Delala je in pospravljala Pristavo, ker je čutila, da je njen dom. Kdo od nas, ki je tiste čase hodil v Prešernovo šolo, se ne spominja njenih sendvičev iz salame in tistega svežega ter dišečega kruha, ki ga je samo ona znala pripravljati? Mogoče smo ji še nekateri ostali kaj dolžni! Ko se je znova poročila, se je preselila. Že takrat smo jo pogrešali, saj je šla s Pristave ,,mama", h kateri smo se lahko zatekali v raznih težavah. Aktivna članica Katoliške akcije je dnevno obiskovala sveto mašo in molila za vse, ki so bili potrebni. Bila je srečna in ponosna na svoje vnuke Andreja, Marjano in Joaquina, ki so jo imeli zelo radi in so ji to ljubezen vračali s svojim spoštovanjem do slovenstva, čeprav so bili rojeni v mešanem zakonu. Hčerka Helena, Marija (Mariči) in zet Julio Conde so vzorno skrbeli zanjo in so nam lahko v zgled! Gospa Mici, lahko upamo, da ste že pri Bogu, saj je to cilj vsakega kristjana. Imam jasne dokaze, da nam boste še naprej pomagali iz onstranstva, saj sem prepričana, da ste vsakega od nas imeli posebno radi. Zato vam posvečam te vrstice v hvaležnost za zgled vzorne in dobre matere od katere smo se mnogo naučili. Počivajte v miru ter prosite Boga in Marijo za nas! Maruča 63. občni zbor društva Zedinjena Slovenija V nedeljo, 25. aprila je imelo naše osrednje društvo Zedinjena Slovenija svoj redni letni občni zbor. Dan se je začel v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, v sklopu Slovenske hiše, kjer je g. Dane Vrečar daroval sv. mašo za vse pokojne odbornike in člane društva. V svojem nagovoru je mašnik posebej poudarjal važnost krovne organizacije za skupnost. Njegove misli objavljamo na uvodnem mestu. Ob 11. uri se je začel 63. občni zbor. Predsednica Alenka Jenko Godec je pozdravila navzoče in ugotovila, da je zbor po društvenih pravilih sklepčen. Po začetni molitvi sledila izvolitev dveh overovateljev zapisnika. Predlagana sta bila Stane Hrovat in France Bidovec, ki sta bila soglasno potrjena. Sledilo je branje zapisnika lanskega občnega zbora, ki je bil potrjen brez pripomb. Nato je podal poročilo tajnik Tone Mize-rit in blagajničarka gospa Tonči Vesel. Svoja poročila so zaporedoma prebrali še odborniki-vod-je posameznih referatov: mladinski referent Stanko Jelen, voditeljica šolskega referata Alenka Prijatelj Schiffrer, za srednješolski tečaj ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, za tiskovni referat lic. Franci Markež. Glavna poročila bodo objavljena v prihodnjih številkah našega lista. Končno je svoje poročilo podala še predsednica Alenka Godec. Njene misli objavljamo v tej številki posebej. Sledila so vprašanja in pojasnila o predloženih poročilih. Končno je v imenu nadzornega odbora Vinko Rode prebral poročilo odsotne dr. Katice Cuk-jati, ki je odobrila delo odbora in potrdila, da je bilo vse v skladu s pravili in zakonodajo, ter predlagala, da člani potrdijo razrešnico odbora, kar so prisotni s ploskanjem potrdili. To pot ni bilo volitev za novi odbor, ker mandatna doba v društvu traja dve leti. Sedanjemu odboru torej ostaja še eno leto delovanja. Pač pa se je razvila debata ob vprašanju članarine. Končno so prisotni soglasno potrdili manjšo povišico, ki bo bila veljavna v tekočem letu. Poudarilo pa se je, da naj se dela na pridobivanju novih članov, ki bi predvsem poživili aktivno bazo društva. Pri slučajnostih se je govorilo tudi o vprašanju Federacije, ki naj bi bila ustanovljena v preteklih letih, pa do tega ni prišlo. Iz različnih mnenj smo lahko razbrali, da se člani bolj nagibajo k alternativni rešitvi, ki bi poudarila delovanje Medorganizacijske-ga sveta in njegovo reprezentativno vlogo celotne skupnosti. Pri tem naj se posebej pazi, da bomo ohranili složnost in dobro razumevanje med vsemi ustanovami. S tem je bila snov izčrpana in predsednica Alenka Jenko Godec je, z zahvalo prisotnim članom, zaključila že 63. redni občni zbor. PRISTAVA Uspel občni zbor Kot je bilo napovedano, smo se v nedeljo, 18. aprila po sv. maši in kratkem odmoru, zbrali v dvorani na rednem občnem zboru. Ob navzočnosti odbornikov in dušnega pastirja g. Francija Cukjatija je predsednik društva, Andrej Golob najprej vodil molitev v spomin umrlih članov v obdobju aprila 2009/aprila 2010. Po uvodni misli in spodbudnih besedah g. Cukjatija ter imenovanju zapisnikarja (Andrej Grohar), so se vrstila poročila tajnika (Janez Jelenc), blagajničarja (Mart^n Križ), kulturnega referenta (Dominik Oblak), gospod^arja (Marjan Kopač in Marko Čop). Poročali so tudi predstavniki raznih odsekov: za osnovno šolo voditeljica, Veronika Zurc Boh, za Zvezo slovenskih mater in žena njena predsednica, Marta Križ Golob, za mladino, Natalija Mele, za mladce in mladenke, voditeljica, Maruča Zurc, ki se je tudi poslovila in predala to odgovornost novi skupini voditeljev, katerim vsi želimo veliko uspeha. Dosedanji voditeljici Maruči pa izražamo veliko hvaležnost in priznanje za petnajstletno delo z mladimi. Končno poročilo je podala Tatjana Golob kot predstavnica pristavske folklorne skupine, ki je praznovala že dvajset let obstoja in tudi žela veliko uspeha na turneji po Sloveniji. Na vrsti so bila pojasnila, zahvale, čestitke in tudi primerni nasveti. Ker imajo sedanji odborniki pred seboj še eno leto skupne odgovornosti, je predsednik na koncu napovedal gradbeni načrt, ki vsebuje pripravo prostora za postavitev dvigala ter prenovitev najstarejšega dela Pristave, kjer bi se tudi gradili novi prostori. V ta namen je odbor organiziral posebno ,,rifo", ki je že na razpolago vsem članom in prijateljem Pristave. Ko govorimo o članih, in ker je tudi potrebna aktualizacija dohodkov, je odbor predlagal, da se poviša članarina, kar se je tudi sklenilo na tem občnem zboru. V svojem poročilu je Andrej Golob omenil tudi načrt za pričetek tečaja ABC po slovensko v zamisli in pod vodstvom Monike Češarek Kenda. Veliko vidnega in verjetno veliko več skritega dela je bilo za vsemi poročili. Veliko idealizma, veliko ljubezni do slovenskih korenin in krščanskih vrednot nas združuje, obenem pa skrb in želja, da bi naši potomci ne pretrgali vezi s slovensko kulturo. Zato, kot so izrazili odborniki, sta ves trud in skrb, da bi naredili prostore našega doma bolj ugodne, namenjeni ne samo nam, starejšim, ampak predvsem mladim, in upamo, da bodo to tudi pravilno izkoristili. Predsedniku in ostalim odbornikom hvala lepa za vse že storjeno in vsa naša podpora za načrtovano delo. amk Prihodnost je pred nami (Govor predsednice, gospe Alenke Jenko Godec, na občnem zboru društva Zedinjena Slovenija v nedeljo, 25. aprila 2010) Zbrali smo se, da obrnemo nov list v zgodovini naše organizacije, 62. leto po številu, in da podamo obračun našega delovanja v teku preteklega poslovnega leta. Delo smo opravljali z odgovornostjo, po naših zmožnostih, z dobro voljo in ljubeznijo do vsega, kar je slovenskega, do našega malega naroda, ki je komaj malo manj kot pred 20. leti zagledal luč svoje državnosti. Vse delo se je načrtovalo na mesečnih sejah, ki so se vršile v prostorih Slovenske hiše, bile so redno obiskane in na katerih je vladalo medsebojno razumevanje in prijetno vzdušje. Zedinjena Slovenija povezuje delo vse naše skupnosti. V tem pogledu se dobivamo na sejah Medorganizacijske-ga sveta, ki jih je bilo letno 5 po številu. Te krožijo izmenjavno po vseh Domovih. Na njih so naše ustanove poročale o svojem delovanju, načrtovali smo skupno delo in izmenjavali ideje, vse to res v prijateljskem vzdušju. Znova pa je ostala nerešena ena točka naših načrtov in to je Federacija. Vabim torej vse naše Domove in organizacije, da bi sklicali novo srečanje samo za resen in temeljit pregled tega načrta. Vedno posvečamo vso pozornost in skrb našim šolam. Obstoječim tečajem v naših Domovih, in ABC po slovensko, se je pridružil še ABC v Barilochah. Iz tega mesta naj gre zahvala Ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu, za priznavalnino, ki so jo ponudili za naše učitelje, ki so dopolnili 70 let. Matična domovina jim je tako izkazala priznanje za dolgoletno požrtvovalnost in delo. Upamo, da bo ta postopek od sedaj naprej tekoč. Skupnost povezuje naš tednik Svobodna Slovenija. Redno izhaja že več kot 60 let. Naj gre iz srca zahvala našemu uredniku in sodelavcem za delo in požrtvovalnost. Iskren Bog plačaj pa tudi pisarni in odbornikom za njihov trud in sodelovanje. V vladi Republike Slovenije smo dobili tudi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. To nam dokazuje, da smo za slovensko državo važen del naroda. Za naš trud za ohranjevanje slovenstva in slovenskih vrednot še naprej uživamo razumevanje in finančno podporo, ki nam znatno olajšuje delo. Z Veleposlaništvom R.S. v Argentini smo v tekočem stiku in prijateljskem sodelovanju. Vedno skušamo najti pozitiven odgovor na različna vprašanja. Stike s Slovenijo kanaliziramo preko Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Imamo pa tudi dobre odnose do Slovenska svetovnega kongresa in Rafaele družbe, ki nam za letošnje leto ponuja razstavo fotografij iz življenja v taboriščih. Več kot šestdeset let zdomstva pušča svoje sledove. Na vodilnih in delavnih mestih naših organizacij in Domov stojijo že tukaj rojeni Slovenci. In s ponosom rečemo ,,Slovenci", ko vidimo, kako odgovorno in zavestno sprejemajo izročila in naše vrednote, in si prostovoljno in z ljubeznijo zadajejo to delo na svoje rame. Torej, prihodnost je pred nami. Hvala lepa. ZANIMIVA INICIATIVA Knjižnica na avtobusnih postajah Od sredine junija do konca septembra bo v okviru Ljubljane - svetovne prestolnice knjige potekala akcija Proga 10: Knji-83- Slo bo za neke vrste odprto knjižnico, saj bodo na 20 avtobusnih postajališčih postavljene knjižne police, na katerih bodo za prosto izposojo na voljo knjige ,,z vseh vetrov", so sporočili iz zavoda Bunker. Uporabniki ljubljanskega javnega prometa in vsi mimoidoči si bodo knjige lahko izposodili in jih, ko jih bodo prebrali, vrnili na police. Za izposojo ne bo potrebna nobena članska izkaznica, saj ne bo nad kroženjem knjig nobenega nadzora, bodo pa spremljali in beležili odzive javnosti. Projekt bo potekal po zamisli nedenarne izmenjave dobrin in izkušenj v povezavi z umetnostjo, so zapisali v Bunkerju, kjer se z omenjeno temo ukvarjajo že dalj časa. Ker pa v Bunkerju ugotavljajo, da akcije ne bodo mogli izpeljati brez pomoči, vabijo vse, ki se jim na knjižnih policah nabira prah na že prebranih knjigah, da te podarijo in tako morda polepšajo dan komu drugemu. Knjige bodo pred začetkom akcije zbirali v pisarni zavoda Bunker na Slomškovi 11 vsak delovnik med 10. in 17. uro, v informacijski pisarni Ljubljane - svetovne prestolnice knjige na Mačkovi 1 vsak delovnik ^med 10. in 18. uro in v tivolskem rastlinjaku ob Čolnarni v Knjižnici pod krošnjami vsak petek, soboto in nedeljo med 10. in 20. uro. Koliščarji v Ljubljani Med Ljubljanico in Grubarjevim prekopom že dalj časa potekajo arheološka izkopavanja, saj so na Spici odkrili zelo dobro ohranjene ostanke koliščarske naselbine. Najdba na Spici ni bogata samo zaradi svoje ohranjenosti, ampak tudi zato, ker je koliščarska naselbina na tej lokaciji najstarejša stalna naselbina na območju Ljubljane. Prve analize najdenega materiala jo umeščajo v pozno bakreno dobo, oziroma v sredino 3. tisočletja pred Kristusom. V tem času so se na Ljubljanskem barju razvile koliščarske naselbine. Arheologe je pri najdbi presenetila predvsem presenetljiva dobra ohranjenost arhitekturnih elementov. Ostanki lesenih ko- Izkopavanja na najdišču lov, brun in tramov se namreč ohranijo le v mokrih okoljih, medtem ko je dno skorajda prekrito z ostanki lončenih posod in ostalimi predmeti kot so uteži za statve ter različno orodje. Ostanke arhitekture iz mokrih organskih materialov so arheologi odkrili v okviru zavarovalnih arheoloških izkopavanj. Septembra 2009 so najprej opravili jedrnate vrtine in z izkopavanji začeli dva meseca kasneje, dela pa so morali zaradi nizkih temperatur med zimo za nekaj časa prekiniti. Pričakujejo, da bodo izkopavanja zaključena v prvi polovici junija. Ker najdbe zaradi njene narave ne morejo razstaviti za daljše časovno obdobje, si bodo radovedni posamezniki najdišče ogledali med 21. aprilom in 28. majem, ko bodo organizirani vodeni ogledi najdišča. Prišel bo kardinal Bertone Na slovenskem evharističnem kongresu, ki bo 13. junija v Celju, bo papeža Benedikta XVI. zastopal vatikanski državni sekretar kardinal Tarcisio Bertone. Tako je bilo povedano na posebni tiskovni konferenci v torek, 4. marca v Ljubljani. ,,To je znamenje papeževe izjemne pozornosti", je poudaril ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Geslo kongresa je Evharistija - božji dar za življenje, trije temeljni poudarki kongresa pa bodo pomen nedeljske svete maše za vsakega vernika, vključenost in sodelovanje vsakega vernika ter solidarnost, pravi Stres. Kot je pojasnil, bo leto po evharističnem kongresu v Cerkvi na Slovenskem posvečeno prav solidarnosti in pravični družbi, saj je to pomembno za celotno družbo. Prav na tem srečanju naj bi med drugim predvidoma potekala slovesna razglasitev blaženega mučenca Lojzeta Grozdeta. Dekret o mučeništvu je papež potrdil sredi marca. Datum slavnostne razglasitve morajo v Rimu še potrditi, a novomeški škof Andrej Glavan pravi, bo to skoraj z gotovostjo takrat. Na kongresu pričakujejo okoli 25.000 ljudi, kar predstavlja velik organizacijski zalogaj, je poudaril odgovorni za logistično plat kongresa Jure Levart. V priprave so vključene vse službe, tudi policija in gasilci, zagotovili so že parkirna mesta za več kot 100 avtobusov. Doslej se je za pomoč pri pripravi prijavilo že več kot 350 prostovoljcev. G. JOŽE RAZMIŠLJA Nismo osamljeni Nismo sami, zapuščeni in pozabljeni. Imamo za to veliko dokazov s strani Boga in od ljudi. Slovenija in svet vedo za nas. Poznajo nas. Slovenija dobro ve, da smo njeni sinovi in hčere, raztreseni po vsem svetu, ne zato, ker bi to hoteli sami, ampak zato, ker so nas praktično in politično izgnali. Odšli pa smo, ker smo sami tako hoteli, da si ohranimo življenje in naše ideološko gledanje na svet. Niso nam pustili živeti in v resnici bi nas spravili na drug svet. Nismo hoteli misliti in delati kot oni. Danes je Slovenija drugačnega mišljenja in gledanja na nas izseljence. Lahko rečemo, da v mnogih stvareh računajo na nas. Pomenimo jim del naroda, ki živi izven njenih meja, a to še ne pomeni, da nismo več Slovenci. K nam prihajajo in nas obiskujejo, ker bi radi vedeli, kako živimo. To je dobro za njih same in za nas. Po njih imamo nek način stika s Slovenijo in oni z nami. To nam pomaga, da lažje ostanemo tisto, kar smo. V tem pogledu nismo več osamljeni in prepuščeni samim sebi, kakor je to bilo prej. Oni naj ta način povezave številčno še povečajo, mi pa se potrudimo, da to slovensko zavest ohranimo zase in za naše potomce. Za sedaj je z naravne strani urejeno, da nismo več osamljeni in zapuščeni. Slovenska Cerkev se tudi zanima za nas. To je vedno skušala izpolnjevati, v kolikor je pač mogla. Pa tudi druge ustanove in posamezniki se trudijo v tej smeri. Najbolj pa moramo priznati, da nismo nikjer in nikoli osamljeni in pozabljeni od Boga. Če smo Njegovi in On naš, smo vedno kakor na Njegovih rokah. To pomeni, da nas On ne pozabi. Ljubi vse, kar je ustvaril in na poseben način še človeka. Morda smo se kdaj in za malo časa oddaljili od Njega. A On se ni od nas. Na nas je mislil, nas prenašal in pričakoval, da smo se vrnili, kakor oče svojega sina. Ne brez pomena ima na naši glavi vse preštete lase. To pa pomeni, da za nas skrbi. Prav je, da znamo in hočemo živeti z drugimi in za njih tako ne bomo nikdar osamljeni, zapuščeni in pozabljeni. Če bomo takšni do drugih, bodo tudi oni do nas. Bogu, Sloveniji in njenim ljudem pa bodimo hvaležni in skušajmo biti čim boljši božji otroci. Sloveniji pa vedno, povsod in z vsemi v velik ponos. Skoraj desetina Slovencev je astmatikov V torek, 4. maja, so po vseh državah obeležili svetovni dan astme, ki je letos posvečen celostni obravnavi bolnikov s to boleznijo. Astma je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen otrok in mladine, za katero boleha vse več ljudi. Raziskave kažejo, da je okoli pet do 10 odstotkov prebivalcev v Sloveniji astmatikov. Pogostost astme se še veča, zlasti na razvitejših območjih, kjer je tudi več alergijskih bolezni, pojasnjujejo na Kliniki Golnik. Slabo zdravljena astma lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost življenja bolnika oz. ga celo nevarno ogroža. Astmo je večinoma mogoče zelo uspešno zdraviti. Pravilno zdravljen bolnik z astmo nima težav, je normalno telesno zmogljiv, nima nočnih poslabšanj astme in ima normalno pljučno funkcijo. Kot poudarjajo na Kliniki Golnik, je vsak bolnik odgovoren za zdravljenje njegove astme. ,,Brez znanja o astmi, poznavanja vprašalnika o urejenosti astme, obvladanja samozd-ravljenja poslabšanja astme in upoštevanja zdravnikovih navodil zdravljenje astme ne bo učinkovito," poudarjajo. Astmo označuje posebno ,,astmatsko" vnetje dihalnih poti. Vzrok vnetja sicer ni poznan, vnetje pa še pospešujejo in s tem astmo poslabšujejo alergeni, virusi in nekatere bakterije, pojasnjujejo na Golniku. Zaradi vnetja so dihalne poti zožene, še dodatno se zožijo zaradi številnih dražljivcev (npr. tobačnega dima) ali nespecifičnih dejavnikov (npr. hladnega in suhega zraka). Običajni simptomi astme so težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih oz. piskajoče dihanje. Aktiven in pozitiven pristop k premagovanju zdravstvenih težav ter pravilna vzgoja mladih bolnikov igrajo ključno vlogo pri obvladovanju bolezni in polnejšemu življenju bolnikov, še dodajajo v društvu. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI INFLACIJA V APRILU V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin aprila zvišale za odstotek, so izračunali na državnem statističnem uradu. Inflacija na letni ravni je znašala 2,3 odstotka, povprečna letna inflacija pa 0,9 odstotka. Aprila so se najbolj zvišale cene obleke in obutve, energentov ter tobačnih izdelkov. PATRIE PRIHAJAJO POČASI Slovenija bo letos zagotovo dobila najmanj tri oklepnike patria, "upam pa, da jih bo več kot deset", je v pogovoru za Radio Ognjišče povedala obrambna ministrica Ljubica Jelušič. To, koliko oklepnikov bo dobavljenih, je sicer po njenem odvisno predvsem od hitrosti procesa kakovostnega in količinskega prevzema, ki je zap eten in počasen. ,,TITO JE SINONIM ZA KRSENJE ČLOVEKOVIH PRAVIC" Predstavniki Mlade Slovenije (MSi), podmladka NSi, so na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti odloka o poimenovanju Titove ceste. Kot je na časnikarski konferenci pred vložitvijo pobude dejal predsednik podmladka Jernej Vrtovec, je Tito sinonim za kršenje človekovih pravic in svoboščin, poimenovanje ulice po njem pa razdvaja javnost. "Ljubljana Titove ceste nikakor ne sme imeti in verjamemo, da je tudi ne bo imela," je dejal Vrtovec. NOVI LETALI ZA ADRIO Adria Airways je prevzela svoj prvi novi airbus A319. Letalo že leti na rednih evropskih linijah iz Ljubljane kot tudi daljših čarter letih, v naslednjih dneh pa se mu bo pridružilo še drugo letalo A319, s čimer bo Adria Airways dokončala največjo prenovo flote v svoji zgodovini. SLOVENIJA TUDI POMAGA GRČIJI Od 80 milijard evrov, kolikor jih bo evroskupina skupaj primaknila Grčiji, bo Slovenija prispevala 384 milijonov evrov. Na slovenskem ministrstvu za finance ne želijo podrobneje komentirati podrobnosti v zvezi s prispevkom Slovenije pri evropski pomoči zadolženi Grčiji, ponavljajo le, da bo Slovenija pri reševanju Grčije prispevala 0,48-odstotni delež, kar znese 384 milijonov evrov. SLOVENEC POVELJUJE V MAKEDONIJI Slovenski brigadir David Humar je v Skopju prevzel vodenje poveljstva zveze Nato v Makedoniji. Slovesnosti ob primopredaji se je udeležil tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalmajor Alojz Šteiner, ki je poudaril, da je to veliko priznanje tako za Slovensko vojsko kot za Slovenijo. Po Šteinerjevih besedah je to prvi položaj v poveljniški strukturi zveze Nato za Slovenijo, odkar je pred petimi leti postala članica zavezništva. PO SVETU SPREJETA POMOČ GRČIJI Države z evrom bodo na podlagi sprejete odločitve v Bruslju sprožile mehanizem za 110 milijard evrov posojil Grčiji v prihodnjih treh letih. Finančni ministri so se tako odločili, ker jih je prepričal grški varčevalni načrt za zmanjšanje primanjkjaja in dolga. Slovenija, ki bo prispevala 0,48 odstotka posojil, naj bi zakonske podlage za pomoč Grčiji pripravila do konca junija. JUŽNI TOK Ruski premier Vladimir Putin je zanikal namigovanja, da naj bi med ruskim Gazpromom in italijanskim Enijem prišlo do težav, ki bi lahko vplivale na načrtovano izvedbo Južnega toka. Poudaril je, da zamud ni, in potrdil, da bo gradnja plinovoda končana v drugi polovici leta 2015. Južni tok se bo^ vil od ruske kompresorske postaje Beregovaja prek Črnega morja do bolgarske Varne. Od tam bo plinovod po jugozahodnem kraku tekel skozi Grčijo do južne Italije, severozahodni krak pa bo šel v Italijo ali čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo ali čez Srbijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo. Po Južnem toku naj bi v Evropo mimo Ukrajine letno steklo 63 milijard kubičnih metrov ruskega zemeljskega plina. Analitiki vrednost projekta ocenjujejo na približno deset milijard evrov. EVRO GOSPODARSTVO Po Evropi se širi strah, da se bo kriza zadolženosti iz Grčije razširila na druge države. Med možnimi kandidatkami za bankrot se pojavljajo tudi Portugalska, Irska in Španija. Nekateri sicer v skupino omenjenih držav štejejo tudi Italijo, ki je tudi ena izmed držav, ki se ji lahko v prihodnosti pripeti bankrot. Skupni imenovalec vseh teh držav je naraščajoč proračunski primanjkljaj združen s slabo gospodarsko rastjo, na Irskem in v Španiji pa je gospodarska kriza povzročila tudi zlom nepremičninskega in gradbenega sektorja. Portugalska sicer še zdaleč ni PRED VELIKIMI SLAVNOSTMI V ARGENTINI Argentina bo 25. maja proslavljala 150 letnico svoje svobode. V ta namen bodo v prestolnici in po vseh mestih republike velike spominske slavnosti. Začele se bodo v Majskem tednu, z govorom predsednika republike dr. Arturja Frondizija s poslopja starega Cabilda, v katerem so se pred 150 leti odigravali zgodovinski dogodki, ki so prinesli svobodo argentinskemu ljudstvu. Na Majskem trgu bo zbrana pred predsednikom republike šolska mladina višjih razredov vseh buenosaireških šol. Slavnosti za 150 letnico rojstva argentinske svobode bodo dosegle vrhunec dne 25. maja. Tega dne zjutraj bo buenosaireški župan na Majskem trgu dvignil zastavo na drog, predsedniku bodo nato v dopoldanskih urah prihajali izrekat voščila k državnemu prazniku visoki državni, civilni, vojaški in cerkveni dostojanstveniki, člani diplomatskega zbora in številnih posebnih odposlanstev, ki bodo za te slavnosti prišli v Buenos Aires. Okoli 12. ure bo v buenosaireški katedrali slovesno zahvalno opravilo, nato pa velika vojaška parada. Poleg vseh vrst argentinskih oboroženih sil bodo sodelovali v paradi tudi vojaški oddelki vseh ameriških držav. Zvečer tega dne bo v gledališču Colon slavnostna predstava. (...) OBČNI ZBOR SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE (...) Četrti občni zbor je bil za uvod v sedmo leto delovanja in sicer v soboto dne 23. aprila v društvenih prostorih na Alvarado 350, Ramos Mejia. (... ) Sledile so volitve ter so bili izvoljeni: Ruda Jurčec, predsednik, dr. Tine Debeljak, prvi podpredsednik, prof. Alojzij Gržinič, drugi podpredsednik, tajnik Marijan Marolt, dočim se mesto blagajnika še izpopolni. V odsotnosti tajnika zaradi bolezni je bil za vršilca dolžnosti tajnika izvoljen g. Božo Fink. (...) SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Na Belo nedeljo sta se poročila v Mendozi g. Javoršek Jože in gdč. Gefka Grintal. G. Javoršku je bil za pričo njegov brat Tone, gdč. Gefki pa tudi njen brat g. Luka Grintal. Mladi par bo živel na prijetnem moževem domu v Ramos Mejia. Poročila sta se v soboto 23. aprila v cerkvi Ramos Mejia g. Mali Alojz in gdč. Mici Poljanšek. Poročal je ženinov brat g. župnik Gregor Mali. Za priči sta bila g. Drolc Vinko in g. Zakrajšek Janko. CASTELAR. V družini Ivana Breclja in njegove žene Pinice roj. Legiša so 3. maja dobili hčerko. Čestitamo! CARAPACHAY. Slovenci iz Carapachay in njega okolice smo že dolgo čutili potrebo po nakupu svojega zemljišča, na katerem bi postavili svoje prostore, ki bi predvsem služili slov. šolskemu tečaju, ki se že vrši v tem okraju drugo leto. Tako so v nedeljo 24. maja kupili na javni dražbi zemljišče, ki leži nekako med Carapachayom in Barrio Tanke, kjer živi največ Slovencev. (...) Svobodna Slovenija, 5. maja 1960 - št. 18 RESUMEN DE ESTA EDICION tako zadolžena kot Grčija, je pa njeno gospodarstvo grškemu zelo podobno. Tamkajšnja vlada je poizkušala z izvajanjem velikega varčevalnega paketa, kar pa v državi ni bilo dobro sprejeto. NAFTNI MADEŽ V ameriški zvezni državi Louisiana se borijo proti naftnemu madežu, ki se širi v Mehiškem zalivu. Kraj je obiskal tudi predsednik Barack Obama. Potem, ko se je na lastne oči prepričal o nastali situaciji, je napovedal, da bo njegova administracija storila vse, kar je mogoče, za končanje te krize in razlitje nafte opisal kot ,,ogromno okoljsko katastrofo, ki ji morda doslej še ni bilo enake". ESLOVENIA-CROACIA La Asamblea Nacional puso en marcha el lunes 3 de mayo un referendum sobre el acuerdo del arbitraje por los l^mites entre Eslovenia y Croacia. El referendum se reali-zara el 6 de junio. Recordemos que el problema lim^trofe entre Eslovenia y Croacia data desde la independencia en 1991. Tiempo atras los primeros ministros de ambos pa^ses acordaron que el prob ema ser^a resuelto a traves de un arbitraje. Este acuerdo deb^a ser ratificado por la Asamblea Nacional (poder legislativo) que opto por que los propios electores decidan al respecto. La coalicion gobernante apoya el acuerdo por el arbitraje, en cambio la oposicion rechaza el arbitrio porque el acuerdo no contiene ninguna garant^a de que Eslovenia conserve su salida al mar. Si se ratifica el acuerdo, este sera valido y se empezara con los pasos para el arbitraje. En caso contrario, la Asamblea no debera aceptar el acuerdo por lo menos hasta despues de 2 anos del referendo. As^, el acuerdo entre Eslovenia y Croacia quedar^a sin efecto y deber^an buscar otras alter-nativas. (Pag. 1) CARITAS ESLOVENA - 20 ANOS Caritas de Eslovenia fue creada en mayo de 1990 por la entonces Conferencia episcopal de la region eslovena. En su quinto aniversario fue nombrada miembro de Caritas Internationalis y Caritas Europa. En octubre de 2004 el Ministerio de trabajo, familia y asuntos sociales de Eslovenia le concedio el status de organizacion humanitaria. Segun los datos de 2009, 415 parroquias eslovenas estan incluidas en Caritas. La asistencia abarca alimentos, utiles escolares, apoyo escolar, talleres y elementos para la higiene personal. En el programa de eventos sociales y visitas en las festividades durante 2009 estuvieron incluidas mas de 50.000 personas en edad avanzada. (Pag. 1) UN CONCIERTO INIGUALABLE El pasado 13 de abril en la sala Elina Alba de la ciudad de Mendoza se presento el Octeto esloveno. Pese a ser un d^a laborable, la sala estuvo llena e incluso muchos escucharon el concierto de pie. Estuvo presente el ministro para los eslovenos por el mundo Dr. Boštjan Žekš junto con su comitiva, el embajador esloveno Avguštin Vivod y el representante de la Universidad de Nova Gorica, Dr. Danilo Zavrtanik. El referente cultural del centro esloveno mendocino, Miha Bajda, fue el encargado de presentar al Octeto. La bienvenida fue de la mano del Octeto esloveno-mendocino con dos canciones argentinas. El cr^tico mendocino Juan A. Ramis Vaquer considero al concierto del Octeto Esloveno como el hecho mas importante en la ultima decada de la sala Elina Alba. Para el bis, se reservaron un tango. El publico aplaudio de pie a las ocho voces y a la pianista que los acompano. El jueves 14, los 9 artistas degustaron un asado en las instalaciones del Centro esloveno de Mendo-za. (Pag. 3) ASAMBLEAS GENERALES El pasado 18 de abril se realizo la Asamblea general en el centro esloveno de Pristava, en Castelar. Del mismo modo, el domingo 25 de abril fue la Asamblea general de la Asociacion Eslovenia Unida en el centro esloveno capitalino. En ambas, los referentes de cada seccion leyeron sus informes en los cuales detallaron lo realizado en el pasado ano. (Pag. 3) UN POCO DE HISTORIA Con el nuevo mes transcurrieron seis anos de la mayor ampliacion de la Union Europea. El 1° de mayo de 2004 a los 15 pa^ses miembros se unieron otros 10 - entre ellos tambien Eslovenia. Las negociaciones para la adhesion a la UE comenzaron en febrero de 1998 y concluyeron con la firma del tratado el 16 de abril de 2003. Antes de firmarse el tratado, los eslovenos expresaron en un referendum plebiscitario el apoyo (casi el 90 por ciento) a la adhesion a la UE. Esto permitio que la Asamblea Nacional en enero de 2004 diera luz verde al proyecto, sin votos en contra. Otro de los "logros europeos" de Eslovenia fue la introduc-cion del euro el 1° de enero de 2007, siendo el primer pa^s entre los que se adhirio a la Union en mayo de 2004 que adopto la moneda comun europea. (Pag. 6) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Danijel Vrečar, Božidar Bajuk, Ana Marija Klanjsček, Alenka Jenko Godec in Marija Zurc. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires - Argentina / Tel.: (5411) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O