Andragoški center Repubtike Slovenije Slovenian Institute for Adult Education mamam . USPOSABLJANJE ZA ANDRAGOSKO DELO VMMIlNii Analiza zadovoljstva udeležencev z usposabljanjem v 2009 ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE Februar 2010 Naloga: USPOSABLJANJE ZA ANDRAGOSKO DELO - RAZVOJ IN IZVAJANJE PROGRAMOV ANDRAGOŠKEGA SPOPOLNJEVANJA Poročilo pripravila: Neda Dordevic Obdelava evalvacijskih vprašalnikov: Karmen Rajar in Petra Smalcelj Jezikovni pregled: nelektorirano besedilo Objava: spletna stran http://izobrazevanje.acs.si/ Kraj in čas izdaje: Ljubljana, februar 2010 Izpeljavo modulov je omogočilo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. KAZALO 1. UVOD 4 2. ANALIZA EVALVACIJSKIH VPRAŠALNIKOV 6 2.1. Splošni podatki 6 2.2. Ocena vsebine spopolnjevanja 10 2.3. Ocena organizacije spopolnjevanja 17 1. UVOD V letu 2009 smo na Andragoškem centru Slovenije v okviru naloge USPOSABLJANJE ZA ANDRAGOŠKO DELO - Razvoj in izvajanje programov andragoškega spopolnjevanja načrtovali izvedbe naslednjih modulov: Preglednica 1: Število načrtovanih delavnic v 2009. ST. IME MODULA TERMINI IZVEDB 1 Priznavanje predhodno pridobljenega znanja v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju 30. in 31.3.2009 (za zaključeno skupino srednjih šol) 2 22. in 23.4.2009 3 Usposabljanje za uporabo spletne zbirke vprašanj za presojanje kakovosti izobraževanja 1.4.2009 (prilagojena izvedba glede na potrebe ciljne skupine) 4 Načrtovanje, organizacija in spremljanje izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja 12.5.2009 5 Osebni izobraževalni načrt v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju 18. in 19.5.2009 6 3. in 4.11.2009 7 Izvedbeni načrt za učno skupino v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju 14. do 16.10.2009 8 Usposabljanje za uporabo vprašalnika motivacije učnih strategij odraslih 16. in 17.11.2009 V mesecu marcu smo opravili animacijo udeležencev in poslali vabila s prijavnico na omrežje izvajalcev izobraževanja odraslih. Zaradi velikega interesa za module (moduli v podporo Navodilom o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja), ki smo jih razvili v letu 2008, smo dodatno razpisali še 4 nove termine za 3 module, in sicer: Preglednica 2: Število dodatno načrtovanih delavnic v 2009. ST. IME MODULA TERMINI IZVEDB 1 Priznavanje predhodno pridobljenega znanja v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju 8.5.2009 (prilagojena izvedba glede na potrebe ciljne skupine) 2 18. in 19.6.2009 3 Načrtovanje, organizacija in spremljanje izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja 1.7.2009 4 Izvedbeni načrt za učno skupino v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju 18. do 20.11.2009 Do poletja smo uspešno izpeljali 8 delavnic. Ker smo v oktobru 2009 začeli s številnimi usposabljanji strokovnih delavcev v programih, ki jih financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, se je večina potencialnih udeležencev vključila v ta usposabljanja, zato smo do konca leta izpeljali 1 delavnico, 3 pa smo morali odpovedali zaradi premajhnega števila udeležencev (med njimi 2, ki smo jih dodatno načrtovali). V letu 2009 smo tako izpeljali 9 delavnic od 12 načrtovanih, katerih se je udeležilo 178 udeležencev iz srednjih šol, ljudskih univerz in zasebnih izobraževalnih organizacij. Dve delavnici (Priznavanje predhodno pridobljenega znanja v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Usposabljanje za uporabo spletne zbirke vprašanj za presojanje kakovosti izobraževanja) sta bili izvedeni za zaključeno skupino, saj smo vsebino in trajanje usposabljanja prilagodili glede na njihove želje in potrebe. Preglednica 3: Število izvedenih delavnic v 2009. ST. IME MODULA ŠTEVILO DELAVNIC 1 Priznavanje predhodno pridobljenega znanja v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju 3 1 (prilagojena izvedba glede na potrebe ciljne skupine) 2 Usposabljanje za uporabo spletne zbirke vprašanj za presojanje kakovosti izobraževanja 1 (prilagojena izvedba glede na potrebe ciljne skupine) 3 Načrtovanje, organizacija in spremljanje izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja 2 4 Osebni izobraževalni načrt v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju 1 5 Izvedbeni načrt za učno skupino v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju 1 SKUPAJ IZVEDB oz. DELAVNIC 9 2. ANALIZA EVALVACIJSKIH VPRAŠALNIKOV Ob koncu spopolnjevanja so udeleženci modulov izpolnili enotni evalvacijski vprašalnik, razen pri izvedbi prilagojenega modula Usposabljanje za uporabo spletne zbirke vprašanj za presojanje kakovosti izobraževanja, kjer so udeleženci odgovarjali na drug vprašalnik. Na podlagi seznama udeležencev se je spopolnjevanj v letu 2009 udeležilo 178 udeležencev, od tega jih je evalvacijski vprašalnik izpolnilo 128. V nadaljevanju predstavljamo njihove ocene. 2.1. SPLOŠNI PODATKI Preglednica 4: Podatki o spolu. Spol N % Ženski 103 82,4 Moški 22 17,6 SKUPAJ 125 100,0 ni odgovora 3 Med vprašanimi prevladujejo ženske, ki obsegajo kar 82,4 odstotka, moških je bilo manj kot petina vseh udeležencev. Preglednica 5: Podatki o starosti. Starost N % Do 30 let. 9 7,0 31 - 40 let. 47 36,7 41 - 50 let. 42 32,8 Nad 50 let. 30 23,4 SKUPAJ 128 100,0 Glede na starost so prevladovali udeleženci, stari med 31 in 50 let (skupaj skoraj 70 odstotkov), 23,5 odstotkov je bilo udeležencev, starih nad 50 let, najmanj pa je bilo udeležencev, mlajših od 30 let (le 7 odstotkov). Preglednica 6: Podatki o stopnji izobrazbe. Stopnja izobrazbe N % Srednja. 5 3,9 Višja. 11 8,6 Visoka/univerzitetna. 107 83,6 Magisterij/doktorat. 5 3,9 SKUPAJ 128 100,0 Med vprašanimi so prevladovale visoko oz. univerzitetno izobraženi - 84 odstotkov. Skoraj 9 odstotkov je bilo udeležencev z višjo izobrazbo, najmanj pa je udeležencev s srednješolsko izobrazbo in magisterijem (skupaj 7,8 odstotkov). Slika 1: Število let delovnih izkušenj na področju izobraževanja odraslih. Število let delovnih izkušenj na področju IO Več kot 10 let. Od 6 do 10 let. Od 2 do 5 let. Manj kot 2 leti. 42,5 35,4 16,5 5,5 20 40 60 80 100 N = 127 Nekaj manj kot polovica udeležencev (42,5 odstotkov) je imela na področju izobraževanja odraslih več kot deset let delovnih izkušenj. Manj kot 10 let delovnih izkušenj je imela 35,4 odstotkov, od 2 do 5 let delovnih izkušenj pa skoraj 17 odstotkov. Le 5,5 odstotkov je takih, ki imajo v izobraževanju odraslih manj kot dve leti delovnih izkušenj. Iz tega lahko sklepamo, da so se spopolnjevanj v 2009 večinoma udeležili strokovni delavci, ki že imajo izkušnje na področju izobraževanja odraslih in so želeli pridobiti nova znanja oz. se seznaniti z novostmi na področju IO. Povzamemo lahko, da je povprečen udeleženec spopolnjevanj na Andragoškem centru Slovenije visoko izobražena ženska, stara med 31 in 40 let, z več kot 10 let delovnih izkušenj na področju izobraževanja odraslih. Tudi analiza izobraževalne dejavnosti Andragoškega centra Slovenije v obdobju 1992-20071, ki je bila opravljena 0 1 PRIKAZ DOSEŽKOV IN RAZVOJNIH IZZIVOV IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE - Izhodišča za oblikovanje nove zasnove andragoškega spopolnjevanja [spletni naslov: http://izobrazevanje.acs.si/dokumenti/razvojno delo/PRIKAZ DOSEZKOV IN RAZVOJNIH IZZIVOV IZOBRAZEVA LNE DEJAVNOSTI ACS.pdfl v letu 2008, je pokazala, da se je v tem času izobraževanj na ACS udeležilo približno 70 odstotkov žensk, največ udeležencev je bilo v starostni skupini od 35 do 50 let. Po stopnji izobrazbe jih je imela več kot polovica dokončano VII. stopnjo. Nadalje nas je zanimalo, kakšno vlogo opravljajo udeleženci v izobraževalni organizaciji, ki jih je napotila na usposabljanje. Prevladujoča vloga v izobraževanju odraslih je vloga organizatorja izobraževanja odraslih - to vlogo opravlja kar 45,5 odstotkov. Skoraj 20 odstotkov vprašanih opravlja vlogo vodje izobraževanja odraslih oz. programskega področja, 9,1 odstotkov je strokovnih sodelavcev. 7,6 odstotkov je ravnateljev oz. direktorjev, najmanj pa učiteljev - le 2,3 odstotka. V kategoriji Drugo je kar 8,3 odstotkov vseh vprašanih zapisalo, da opravlja dve ali več vlog na področju izobraževanja odraslih (glej Preglednico 7). Preglednica 7: Vloga v izobraževalni organizaciji, ki vas je napotila na to usposabljanje. Vloga v izobraževalni organizaciji, ki vas je napotila na to usposabljanje: N % Ravnatelj/direktor 10 7,6 Vodja izobraževanja odraslih/programskega področja 26 19,7 Organizator izobraževanja odraslih 60 45,5 Učitelj 3 2,3 Strokovni sodelavec 12 9,1 Drugo: 4 3,0 Svetovalni delavec/svetovalec 2 1,5 Učitelj in vodja izobraževanja odraslih 2 1,5 Vodja izobraževanja odraslih in organizator izobraževanja odraslih 2 1,5 Koordinator 1 0,8 Organizator izobraževanja odraslih in strokovni delavec 1 0,8 Organizator izobraževanja odraslih, učitelj in strokovni delavec 1 0,8 Organizator praktičnega pouka 1 0,8 Ravnatelj/direktor in organizator izobraževanja odraslih 1 0,8 Ravnatelj/direktor in učitelj 1 0,8 Referentka 1 0,8 Strokovni delavec: učna pomoč, individualno delo 1 0,8 Učitelj in član skupine MUNUS 1 0,8 Učitelj in organizator izobraževanja odraslih na VSŠ 1 0,8 Učitelj in organizator izobraževanja odraslih 1 0,8 SKUPAJ 132 100,0 Preglednica 8: Status udeležencev. Vaš status N % Redno zaposlen. 117 92,1 Zunanji sodelavec. 3 2,4 Drugo. 7 5,5 SKUPAJ 127 100,0 Ni odgovora 1 Kar 92,1 odstotkov udeležencev je pri organizaciji redno zaposlenih, le 2,4 odstotka vprašanih sodeluje kot zunanji sodelavec oz. zunanja sodelavka. 5,5 odstotkov ima druge oblike zaposlitvenega statusa (npr. zaposlitev za določen čas). Slika 2: Splošno zadovoljstvo z izpeljanim spopolnjevanjem. Kako ste na splošno zadovoljni z izpeljanim spopolnjevanjem? Zelo zadovoljen 31,3 Zadovoljen 57,8 Niti zadovoljen niti nezadovoljen 7,8 Nezadovoljen | 0,8 Zelo nezadovoljen 2,3 0 20 40 60 80 100 N = 128 Povprečna ocena = 4,15 Več kot polovica (skoraj 60 odstotkov) vprašanih je bila na splošno zadovoljna z izpeljanimi usposabljanji, skoraj tretjina udeležencev pa je bila zelo zadovoljna z organiziranimi izobraževanji. 7,8 odstotkov vprašanih ni bilo zadovoljnih niti nezadovoljnih z izpeljanimi usposabljanji. Štirje udeleženci so bi nezadovoljni oz. zelo nezadovoljni z usposabljanji, vendar niso zapisali razlogov za to. 2.2. OCENA VSEBINE SPOPOLNJEVNJA Slika 3: Splošno zadovoljstvo z vsebino spopolnjevanja. Kako ste na splošno zadovoljni z vsebino spopolnjevanja? Zelo zadovoljen Zadovoljen Niti zadovoljen niti nezadovoljen Nezadovoljen Zelo nezadovoljen 1,6 n - 29,9 59,1 9,4 0,0 16 20 40 60 80 100 0 N = 127 Povprečna ocena = 4,16 Večina vprašanih je bila zadovoljna ali zelo zadovoljna z vsebino usposabljanj (59,1 in 29,9 odstotkov). 9,4 odstotka udeležencev ni bilo niti zadovoljnih niti nezadovoljnih, nezadovoljen ni bil nihče, zelo nezadovoljnih pa je bilo 1,6 odstotka vprašanih, vendar pa nihče ni podal razloga za takšno oceno. Preglednica 9: Razmerje med teoretičnim in praktičnim delom. N % Ne, razmerje ni primerno 30 24 Da, razmerje primerno 95 76 SKUPAJ 125 100 Ni odgovora 3 Velika večina vprašanih je odgovorila (nekaj več kot tri četrtine), da je razmerje med teoretičnim in praktičnim delom primerno, med sabo se enakomerno prepletata ter smiselno in kakovostno dopolnjujeta. Kljub temu je nekaj manj kot četrtina udeležencev menila, da bi potrebovali več praktičnega dela, konkretnih primerov/receptov iz prakse in več poudarka na novostih ter da je bilo preveč teoretičnih vsebin. Pogrešali so debato/diskusijo v skupini. Predlagali so tudi drugačno zaporedje izpeljave modulov (glede na vsebino). Udeležence smo tudi povprašali, katere vsebine so se jim zdele najbolj zanimive. Njihove odgovore predstavljamo v naslednji preglednici. Preglednica 10: Najbolj zanimive vsebine in zakaj. NAJBOLJ ZANIMIVE SO BILE NASLEDNJE VSEBINE Modul Priznavanje predhodno pridobljenega znanja v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju_ Dokazila, oblikovanje meril za priznavanje predhodnega znanja._ Dokumentacija, vsebina dokazil in obrazci._ Mapa učnih dosežkov._ Motiviranje predavateljice._ Pomen informiranja in svetovanja za ugotavljanje in priznavanje znanj._ Portfolijo._ Praktična in konkretna predstavitev ga. Elene Simeonov._ Praktični primeri - delavnice._ Pravzaprav je bilo zanimivo in koristno vse, ker gre za novosti, pri katerih potrebujemo nekaj pomoči._ Predstavitev drugih izkušenj._ Vse vsebine._ Zanimivi zgledi._ Modul Osebni izobraževalni načrt v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju_ Motivacijske, individualni pristop, novi vzorci dela._ OIN v individualnih oblikah IO, ker bom ta OIN uporabljala (s prilagoditvami za naše programe) tudi za naše udeležence._ Osnutek OIN, obrazec in pojasnjene vsebine._ Praktični primeri._ Sestavine kot so urejene v OIN._ Vpeljevanje OIN, SWOT analiza. Koraki, kako priti do popolnega OIN zato, da si natančno časovno načrtuješ korake. Videti prednosti, slabosti, priložnosti in ovire tudi skozi oči drugih._ Vse vsebine so se mi zdele zanimive._ Modul Načrtovanje, organizacija in spremljanje izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja_ Načrtovanje, časovna razporeditev, ker to sedaj najbolj potrebujem pri delu._ Opomnik, izvedbeni kurikul, uporabnost._ Organizirano učno delo, individualni/skupinski model, časovna organizacija, osebni izobraževalni načrt; zanimivo za moje področje dela._ Temeljne novosti, zaradi tega, ker se bom z novostmi srečala prihodnje šolsko leto. Vse vsebine so bile zanimive. Bile so podane strnjeno, kvalitetno._ Vse vsebine, ker sem se z njimi srečala prvič._ Modul Izvedbeni načrt za učno skupino v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju_ Oblikovanje in analiza učnih skupin. Uporabnost zbirnika, s katerim lahko dobimo veliko informacij o prednostih in slabostih skupine, ki vplivajo na izvedbo izobraževanja._ V bistvu vse. Nimam dolgoletnih izkušenj v IO, zato je zame vsaka nova vsebina dobrodošla._ Vsebine so bile izjemno dobro in profesionalno predstavljene. Praktični del bom vsekakor čim prej naredil, ker je to delo pravzaprav delo organizatorjev izobraževanja za vsako izobraževalno ustanovo posebej._ Zanimivo in uporabno je bilo vse, kar nas vse to čaka._ Glede na to, da smo izpeljali štiri različne module, povzemamo nekaj splošnih povratnih informacij. Udeleženci so kot dobro izpostavili sposobnost predavateljic za motiviranje slušateljev, nove vsebine in načine dela (v delavnicah, na konkretnih primerih, obrazcih, dokumentaciji). Vsebine so se jim zdele zelo uporabne in zanimive. Posebej so izpostavili tudi nekatere posamezne vsebine, ki so navedene v zgornji preglednici. Udeleženci so tudi odgovarjali na vprašanje, katere vsebine so bile za njih nezanimive in zakaj. V spodnji preglednici je nekaj njihovih odgovorov. Preglednica 11: Najbolj nezanimive vsebine in zakaj. NAJBOLJ NEZANIMIVE SO BILE NASLEDNJE VSEBINE Modul Priznavanje predhodno pridobljenega znanja v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju_ Mapa minulih dosežkov in njena vloga v postopku priznavanja predhodnega znanja. Kar je bilo predstavljeno, bi si lahko sama prebrala, saj ni bilo nobene dodatne razlage._ Načrt ocenjevanja._ Prosti kurikul._ Teoretične vsebine, saj sem že seznanjena s temi pojmi._ Uvodna vsebina._ Vse._ Zadnji del modula: zaradi nenehnih ponovitev menim, da ni bilo potrebno._ Modul Osebni izobraževalni načrt v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju_ Določene zadeve so se preveč ponavljale. Teorija, ki včasih nima stika z realnostjo, v teoriji so zadeve dobre, v realnosti pa je precej drugače. Mislim, da bi lahko dva dneva spravili v enodnevno strnjeno, konstruktivno delo._ Modul Načrtovanje, organizacija in spremljanje izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja_ Izvedbeno načrtovanje - preveč teorije._ Preveč teorije in premalo praktičnih primerov._ Teorijo (razvoj odrasle osebe) poznam._ Modul Izvedbeni načrt za učno skupino v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju_ Globalna in letna učna priprava, določanje prilagoditev, odprti kurikul in minimalni standardi znanj, načrt ocenjevanja. Vse vsebine so nove._ Odprti kurikul o IO. Novosti, raznolikosti._ Kot nezanimive so izpostavili tiste vsebine, ki so že poznali ali pa so se ponavljale. Pri nekaterih modulih so navedli, da je bilo preveč teoretičnih predstavitev. Preglednica 12: Vsebine, ki so pogrešali oz. bi jih potrebovali za svoje delo. POGREŠALI SMO Modul Priznavanje predhodno pridobljenega znanja v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju_ Kurikul - modeli._ Praktične izkušnje - situacije, v katerih bi lahko uporabili pridobljeno znanje, so redke._ Praktični primer - video posnetek._ Primer meril._ Sistematična opredelitev primerov, ki so obvezni za LU pri izvajanju njenih programov._ V tem šolskem letu se bomo spopadali z novostmi, šele takrat bomo vedeli, pri čem smo._ Več konkretnih napotkov in primerov za delo v izogib konfuznim situacijam._ Več praktične naravnanosti, primer dobre prakse._ Zaradi diskusij nismo uspeli poslušati zadnje vsebine._ Želela bi, da si ogledamo konkreten primer kandidata (lahko simulacija) in izpeljemo postopek v celoti. Le s simulacijo lahko predvidimo vse težave, preizkusimo predvidene postopke, itd._ Modul Osebni izobraževalni načrt v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju_ Mogoče še kakšen praktičen primer izobraževalnega načrta._ Predloge racionalizacije._ Predvsem več stika s prakso. Ljudje, ki pišejo obrazce, bi morali te obrazce preizkusiti v praksi in nato popraviti pomanjkljivosti ter nato na podlagi dobljenih rezultatov predavati._ Sodelovanje MSS, konkretni napotki za delo v IO._ Se nekaj praktičnih rešitev, sicer pa je dovolj gradiva._ Več konkretnih primerov iz organizacij, ki v taki obliki to že izvajajo._ Modul Načrtovanje, organizacija in spremljanje izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja_ Akcijo v smislu sprememb normativov in standardov - dela je vsako leto več._ Bom šele videla. Sproti ob izvajanju, delu. _ Izvedbeni načrt (ne le »kroženje« po klopeh). Ce bi skupaj pregledali izvedbeni kurikul, bi sicer gotovo potrebovali vsaj eno dopoldne, a gotovo se pri tem vsi učimo._ Malo več praktičnih primerov._ Obrazce, javne listine, ki jih vodimo in izdajamo odraslim._ Kljub splošni oceni, da je bilo razmerje med teoretičnim in praktičnim delom primerno ter da so med najbolj zanimivimi vsebinami navajali praktične primere in delo v delavnicah, so pogrešali več konkretnih napotkov, rešitev in primerov za delo oz. dober primer, ki je v praksi že uveljavljen. Slika 4: Zadovoljstvo z metodami dela. Zelo zadovoljen Zadovoljen Niti zadovoljen niti nezadovoljen Nezadovoljen Zelo nezadovoljen Kako ste na splošno zadovoljni z metodami dela? 28,3 57,5 7,9 I 2,4 3,9 20 40 60 80 100 N = 127 Povprečna ocena = 4,04 Zanimalo nas je tudi, kako so bili udeleženci zadovoljni z metodami dela. Kot vzroke za nezadovoljstvo so navedli premalo aktivnosti udeležencev ter možnosti za debato, izmenjavo izkušenj. Na drugi strani pa so posebej pohvalili predavanja, ki so temeljila na lastnih izkušnjah predavateljev, vključevanje udeležencev in diskusijo. Predavatelji so sledili tudi slušateljem, zato je prišlo do prepletanja predavanj in sodelovanja s slušatelji. Z uporabo različnih metod dela ter sistematičnim in poglobljenim pristopom so se udeleženci aktivno vključevali v razprave. Nekateri izmed vprašanih so izpostavili tudi prijetno vzdušje na delavnicah. 0 Slika 5: Zadovoljstvo z učnim gradivom. Kako ste na splošno zadovoljni z učnim gradivom? Zelo zadovoljen 39,4 Zadovoljen 52,0 Niti zadovoljen niti nezadovoljen 5,5 Nezadovoljen 0,0 Zelo nezadovoljen | 3,1 0 20 40 60 80 100 N = 127 Povprečna ocena = 4,24 Le en udeleženec je navedel, da je bil zelo nezadovoljen (ocena 1), ker ni prejel kopij (gradiv v tiskani obliki). Zelo nezadovoljnih je bilo skupaj 3,1 odstotka, nezadovoljen ni bil nihče. 52 odstotkov udeležencev je bilo zadovoljnih s prejetim učnim gradivom, skoraj 40 odstotkov pa zelo zadovoljnih. Učna gradiva v e-obliki so zelo pohvalili. Navedli so tudi, da so zelo uporabna in pregledna, s konkretnimi obrazci in navodili, vendar so nekateri zapisali, da bi ga želeli imeti tudi v pisni obliki. Nekaj jih je izpostavilo, da bi bilo dobro, da Andragoški center Slovenije gradiva v bodoče objavi na spletu dan pred usposabljanjem, da si jih udeleženci lahko natisnejo in si na usposabljanju delajo zabeležke. Slika 6: Splošno zadovoljstvo s predavatelji. Kako ste na splošno zadovoljni s predavatelji? Zelo zadovoljen 44,9 Zadovoljen 48,0 Niti zadovoljen niti nezadovoljen 4,7 Nezadovoljen 0,0 Zelo nezadovoljen | 2,4 0 20 40 60 80 100 N = 127 Povprečna ocena = 4,33 Iz slike 6 je razvidno, da je bila večina udeležencev zadovoljna ali zelo zadovoljna s predavatelji (skupaj 92,9 odstotkov), 2,4 odstotka vprašanih je bila z njimi zelo nezadovoljna, nihče pa ni poimensko navedel predavatelja ali zapisal razloge za nezadovoljstvo. Pohvalili so sposobnost predavateljic za motivacijo udeležencev in pozitivno energijo ter spodbude pri delu, njihovo profesionalno izpeljano predavanje (usposabljanje), jasno, nazorno, razumljivo in praktično predstavitev. Posebej so pohvalili mag. Tanjo Možina, Eleno Simeonov in Metko Svetina. 2.3. OCENA ORGANIZACIJE SPOPOLNJEVANJA Slika 7: Splošno zadovoljstvo z organizacijo spopolnjevanja. Kako ste na splošno zadovoljni z organizacijo spopolnjevanja? Zelo zadovoljen 39,4 Zadovoljen 55 ,9 Niti zadovoljen niti nezadovoljen 3,9 Nezadovoljen 0,0 Zelo nezadovoljen | 0,8 0 20 40 60 80 100 N = 127 Povprečna ocena = 4,33 Preglednica 13: Ocena organizacije spopolnjevanja po posameznih elementih. Povprečje Obveščanje udeležencev pred izvedbo spopolnjevanja. 4,47 Trajanje spopolnjevanja. 4,09 Izbrani termin spopolnjevanja. 4,01 Urnik/razporeditev vsebin. 4,31 Prostor in pogoji za delo. 4,61 Upoštevanje želja in potreb udeležencev. 4,51 Če pogledamo sliko 7, je bila nekaj več kot polovica vseh vprašanih z organizacijo usposabljanj na splošno zadovoljna, skoraj 40 odstotkov pa jih je bilo zelo zadovoljnih. Eden udeleženec je bil zelo nezadovoljen, vendar pa ni podal obrazložitve za svojo oceno. V povprečju so (na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni zelo slabo, 5 pa odlično) najbolje ocenili naslednje elemente: prostor in pogoje za delo (povprečna ocena 4,61), upoštevanje želja in potreb udeležencev (povprečna ocena 4,51) ter pravočasno obveščanje udeležencev pred izvedbo spopolnjevanj (povprečna ocena 4,47). Sledijo jim urnik/razpored vsebin (s povprečno oceno 4,31), trajanje in izbrani termin usposabljanj - tu so vprašani navedli, da so nekatera usposabljanja potekala v času mature, zato se jim čas in trajanje nista zdela primerna. Posebej so izpostavili, da bi v prihodnje bilo potrebno razmisliti, če bi daljše module izpeljali v več krajših srečanjih (npr. večkrat po 4 ure). Predlagali so tudi, da bi kot prvi modul izpeljali modul Izvedbeni načrt za učno skupino v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju. Za konec navajamo nekaj sporočil, ki so jih udeleženci posebej zapisali: ❖ Hvala za prijaznost in še več podobnih izobraževanj. ❖ Hvala za vse konkretne informacije. ❖ Takšna srečanja se mi zdijo zelo dobra, predvsem zaradi tega, ker izmenjujemo izkušnje in pridobimo praktične smernice za delo. ❖ Upoštevanje predhodnega znanja udeležencev - časovno racionalno izobraževanje. ❖ Veselim se ponovnega srečanja z vami. ❖ Vsa pohvala vsem za pripravo in izvedbo modula. ❖ Želim, da bi nadaljevali tako kot ste zastavili v programu.