-----   280   -----
Naši dopisi
Iz Vipave 17. avg. — Iz nase doline imamo le žalostne dogodbe poročati. Trta je malo zarodila, in se to malo bosti bolezni: grozdna plesnoba in pa najnovejša „rak" (kmetje jej pravijo „strupena rosa") kaj močno poškodovali. Vina se bode, na kratko rečeno, prav malo pridelalo, komaj toliko kakor predlansko leto. Kakošno da bode, se ne more še nič reči, toda — ako v kratkem izdatnega dežja ne dobimo, nič kaj dobro, kajti trtam, posebno mladim, je pričelo uže sem ter tje listje ne le rumeneti, ampak tudi uže odpadati. Suša je pri nas sploh uže kaj velika, tako, da gorje nam, ako prav v kratkem dežja — kateri se nam ravno danes obeta — ne dobimo. Zgodnjega krompirja pridelalo se je malo več nego seme, kasnega se je le kaj malo sadilo. Sena je bilo se dovolj, žita kaj malo, a še to prav za nič; fižol je suša vzela, ravno tako večinoma tudi turšico; repa in ajda je že po 14 in tudi več dni vse-jana, pa se zdaj ni izkalila, zelje črni, otave nič ni. S kratka, Vipavec bode letos zaradi letine siromak. Mnogim uže gre po glavi, kako da se bodo čez zimo preživeli. Vrhi vsega tega je vinska kupčija ob tla; vina je še precej in samega prav dobrega, Pivka mrgoli vojakov, v naši dolini se pa uže skoro ne ve, kako da vinsk kupec izgleda. Vsled tega je vinska cena močno padla, in pred ko ne bode še bolj. Po 16 do 18 goid. dobi se že najizbornejše blago. — Pri vsej tej ceni se sliši pa vendar prav pogostoma o ponočnih fantalinskih pretepih, in še cel6 pobojih. Ni dolgo tega, da sta dva fanta na Slapu tretjega za nič in zopet nič skoraj ubila, in uže se zopet sliši, da so fantalini na Ložu; a h prav mirne inteligentne odhajajoče goste gosp. A. Z va-
mi t a ponoči napadli, jih na javni cesti prisilili, da so z vozov izstopili, ter se nazaj v gostilnico, v kateri so potem prenočili, vrniti morali. Oba Slapenca je c. kr» sodnija, kakor se sliši, prav dobro kaznovala, to isto je tudi Ložičanom želeti. Najbolj želeti pa je, in za to naj bi se tudi sploh peticijoniralo, da se povsod tam, kjer je nekdaj šiba pela, ta zopet upelje, kajti stari pregovor pravi: „klin s klinom", toraj surovost se ima s surovostjo, s šibo, ne pa z inteligentno prizanesljivostjo kaznovati.
Iz Ajdovice 8. avgusta, (PoŠte, — lansko in letošnje vino,)   Redkokrat donašajo časopisi iz žužemberske okolice kak dopis,   zlasti redko iz Ajdovice,   dasiravno ne leži skrito,   nego   očitno   in precej visoko.    Do okrajne ceste ima le  eno   uro hoda in   ljudje   se   navadno   zatekajo na Dvor (Hof) ,   kjer   imajo   svojo najbližjo pošto* Primoran bom Ajdovico posihmal v časnikih večkrat na-glasiti,   da   vsaj poštnim   postajam ne   ostane   tuja tica v domačem gnjezdu.    Čeravno   pošta  Dvor  ali   Fužine pri Žužemberku ni najnovejša, vendar vsako pismo je ne najde, naj je tudi iz Ljubljane ali še bližjih krajev poslano.    Vse drugače se godi  z nemškimi pismi.    Da je le ,,off"— dovolj je; toda tu nobeden ne pravi Hof niti off, nego   Dvor ali pa Fužine.    Na   taki način so nam Slovencem pošte še zmeraj neprijazne mačohe vsled nemških   poštnih   uradnij   —   na   slovenski zemlji.    Ker se mladost bolj nego prejšnje čase tudi tu k šoli priganja, se je nadjati od leta do leta več   slovenskih  pisem,   ki zahtevajo slovenščine zmožnih uradnikov, kateri je bodo vsaj toliko umeli,   da se pravi Dvor = Hof,   ter da se pred nosom stoječa, na Kranjskem obče znana Ajdovica ne sme nemškovoljno prestavljati s Hajdenschaft in potlej iskati po goriški ali cel6 dunajski okolici. — Ajdo-viška občina   ima   vinski  gori Boršt   in Hrib,   kjer  se sleherno leto mnogo okusnega vina pridela, če ji ga le slana ali toča ne poškodova, kar se pa rado zgodi. Kdor Še tukajšnjega pridelka ni pil, si bo mislil, da tukaj ne more kaj  poštenega vina izrasti;   toda   kdor  ga   pozna, mora tudi priznati, da je vsaki gostilnici pristojno. Grajati so tisti vinogradniki, kateri imajo preveč lipovinskih trt,   ki storijo   vino sprva kislasto, poletni čas pa pre-mehko;   al  kdor ima mnogo črninskih in drugih obstoječih trt,   tisti more   tudi  dobro starino piti.    K tem je že  veliko   pripomogel   leskovški   kaplan   gospod   Franc Grivic, ki je od ondot uže veliko žlahnega trtja semkaj doposlal.    Ondotne trte se letos tu posneme vreden izgled tolikanj potrebnega napredovanja v vinoreji.   Lansko leto pridelalo  se  je tu toliko mošta ,   da je ljudem posode pomanjkovalo ter so ga po kadeh hlapili in pozneje v sode izlili.   Tako vino postalo je hruškovci podobno — brez vinskega okusa;   pa   tudi   skrbno spravljeno vino je bilo večidel nestanovitno. Vsled te napake se letos vinski   kupci niso  z vinom zalagali,  temuč ga le krčmarji po malem kupovali, dasiravno je poletni čas veliko bolj stanovitno postalo.   Mnogo vinogradnikov se je nadjalo proti jeseni svoje vino dražje prodati,   da bi vsaj   za  svoje  velike  stroške   kaj   vjeli,   pa se  ne  dd» Radi bi ga dali po 3 gold. vedro, pa komu? — kupcev ni. — Letošnje vino utegne tu prav dobro   biti,  če mu ne bo jesensko vreme škodljivo.    Grozdje  je s krstnim tednom odcvelo in vreme mu je odtistihmal ze!6 ugodno*
Zedovinski. Iz Železnikov 18. avg. J. L. — Do zdaj je bila pri nas navada (kakor menda povsod na deželi), da smo rojstni dan presvitlega vladarja obhajali v nedeljo pa 18. avgusta. Letos se je tu pri nas to spremenilo; obhajali smo slovesnost danes, in sicer po mogočosti dostojno. Farna cerkev odlikovala se je z najlepšo opravot ki jo premore; praznično opravljena šolska mladina se je ob 1/2 9. ur* zbrala  v primerno ozališani šolski dvo-
____    281    ____
rani, in ko se je oglasil proti 9. uri veliki zvon, ki je vernike vabil v cerkev, napotila se je a svojo zastavo tudi ona tje. Ljudstva sešlo se je bilo nenavadno veliko; se ve, da v prvi vrati odlikovala se je rasna uradna gospoda, njej na čelu pa zdaj tu na oddihu bivajoči c. kr. avstrijski general-konzul baron Pilat iz Benetk v svoji državni opravi. Njegova preblaga gospd soproga pa je pri tej slovesni sv. masi prepevala pri orgijah tako preizvrstno, da kaj enacega v naši cerkvi menda še nikoli nismo slišali. Ob sklepu sv. maše se je po zahvalni pesmi odpela še cesarska himna, katere petja vdeležila se je tudi šolska mladina in mnogi izmed nazočih vernikov. Po skončanem sv. obredu povrnila se je mladina zopet v šolsko dvorano, opravila najprej kratko molitev v zahvalo za vse milosti in dobrote, ki so jih presvitli vladar dozdaj od Boga prejeli; potem pa je z enako molitvijo tudi prosila , naj bi bili Njegovega Veličanstva vsi prihodnji dnevi do visoke starosti blagoslovljeni ter obvarovani vsega, kar prizadeva najmanjšo britkost. K sklepu odpela je mladina še prvi in zadnji odstavek cesarske pesme , in vpa dostavek k napevu „Mali vojaci" (glej Stegnarjevi „Sopek" str. 2.), ki se glasi:
„Zdaj zapojmo prav krepko, da razlega se v nebo: Car Franc Jožef naj živi, dolga leta, večne dni!" Iz Clrknice 21. avg. {Javna zahvala.) Pogosti nalivi lanske jeseni so cerkniško jezero tako napolnili, da je svoje navadne meje prestopilo in se po okolici razlilo. Meseca grudna je posejano polje bilo zalito in setev vničena. Hud vihar je zaganjal vodo v bližnjo vas Dolenje-Jezero, katera ima 45 hiš in mnogo drugih poslopij. Velik strah je nastal. Živino so gnali v druge vasi, ljudje so se pa umikali pod streho pred vodo, katera je uže do metra visoka naraščala in napolnjevala hiše in druga poslopja. O jeseni spravljeni živež se je začel priditi, ljudje bolehati in nevarnost je bila velika kužne bolezni, da bi se da lečne razširila. Visoka c. k. vlada je storila kolikor mogoče, da Be nevarnost odvrne. Nabirali so se darovi po deželi. In prvi so presvitli cesar 3000 gold. podarili, ko so zvedeli nesrečo po vodi poškodovanih. Uže 28. dec. t. 1. je bilo 1800 gld. milodarov tukaj razdelenih, 1200 gold. pa v Planini. Po deželi nabranih in od drugih dobrotnikov je bilo poslanih 826 gold. 54 kr., toraj je vsega skupaj v cerkniški dolini poškodovanim 2626 gld. 54 kraje, bilo razdelenih. Ras velika in zdatna pomoč! Presrčna zahvala blagim dobrotnikom; miiostljivi Bog naj  jim   obilno povrne njihovo dobroto!
Janez Oblak, dekan, x v imenu odbora. Z Vrhnike 24. avg. P—o.   (Čudna prikazen.)   Ko je 27. dne julija   nasproti   mojemu vrtu  ležeči hlev gorel, je ovenelo vse listje sadnega   drevja po vrtu,  zlasti na strani proti pogorišču obrneni.    Videti je bilo, kakor v jeseni, kedar huda slana pokonča vse, karkoli je še zelenega na drevji.   A čudo golemo!    Preteklo soboto zapazim   hruško   (saleburgarco)   in  jabelček  (paradajzar) zopet   v  lepem  pomladanskem  cvetji.    To  objavljam Tsem prijateljem vrtnarstva in naravoslovja, da izved6, da imam   na   enem   in istem drevesu   in   na eni in isti veji popolnoma zrel sad  in   pa  v drugič to leto prav krasne cvetke.
Iz Kamnika. — Ker se je Janez Kecel odpovedal županstvu, je 13. dne t. m. bila nova volitev, pri kateri je bil dosedanji občinski svetovalec France Eksler za župana, za svetovalca pa Julij Stare, tukajšnji posestnik, izvoljen. — Gospod Kecel je s svojim odstopom menda hotel pokazati, da noče dalje vzrok kakega razpora Kamničanov biti.    Prav tako!
Iz Dobrove.  —  26. dne t. m. se je tukaj obhajala sijajno lepa  svečanost.    Zbrali  so se tu  pri gosp. žup-
niku Babniku mašniki sošolci posvečeni 1. 1854., da so slovesno obhajali 251etnico svojega poklica. — Izmed 19 še živih sošolcev — zbralo se jih je 14 z vseh krajev dežele — drugi so v daljnih deželah, 2 celo v Ameriki in 1 bil je po bolezni zadržan. — Svečanost se je pričela s sv. mašo za umrle 3 sošolce ob 6. uri zjutraj, ob 8. uri bil je slovesni sprevod iz farovža v cerkev. Svečanostjo pričel preč. gosp. kanonik Ur h s primerno res izvrstno pridigo — potem je sledila slovesna maša ss zahvalno pesmijo. — Pri obedu so počastili gospode jubilante gospod knezoškof. Izmed druzib sošolcev je prišel jubilante pozdravit gosp. Bradaška, ravnatelj gimnazije zagrebške, ki zdaj biva v Kranji, in na večer na Dobrovi bivajoči g. dr. Po kiu kar. — Slovesnosti, katero je daleč naznanjalo streljanje in lepo pritrkavanje v lepo prenovljeni cerkvi, se je vdeležila različna množica ljudstva — posebno Ljubljančanov.
Iz Ljubljane. — Prihodnjo sredo je izvanredni občni zbor družbe kmetijske, ki smo ga naznanili v zadnjem listu ter danes dodajamo le željo, da se zbora udeleži mnogo udov, kajti stvar je važna, katero bode obravnaval.
—  Novi gosp. minister za kmetijstvo grof Falken-hayn je družbi kmetijski 19. dne t. m. poslal jako prijazno pismo, v katerem jej naznanja nastop minister-stva in jo prosi , naj ga po vsi svoji moči podpira v prizadevanji njegovem, ki resno meri na pospeh kmetijstva; družbo pa zagotavlja, da tudi on jo hoče v njenih občekoristnih namenih zdatno podpirati, zato jo poživlja, naj se v vseh zadevah zaupljivo in odkritosrčno do njega obrne, kedar kmetijstvo njegove pomoči potrebuje.
—   Zoper prošnjo narodnih poslancev za razpust deželnega zbora kranjskega je nemčurska trčjica deželnega odbora — Kaltenegger, Dežman, Schrev — na visoko vlado napravila ugovor (protest), ki je tako smešen kakor protisloven. Ugovor namreč navaja, da je postavnost deželnega zbora dokazana po mnozih na Najvišem mestu potrjenih njegovih sklepih. Iz tega trdenja sledi, da bi bil vsak deželni zbor nepostaven, če kak sklep ne zadobi Najviše potrditve. Ali ni to preabsurdno?! Legaliteta deželnih zborov je popolno neodvisna od tega, ali se kak sklep potrdi ali ne. Narodni poslanci so — to ponavljamo vnovič — v javnih sejah 16. in 20. septembra 1878. leta in pozneje avtentično dokazali ogromne nepravilnosti in ne-postavnosti pri volitvah, katere je vzlic temu potrdila umetno sestavljena nemčurska večina in s tem pečat pritisnila illegaliteti sedanjega zbora. „Da steekt des Pudels Kern." Dr. Jan. Bleiweis se zato ni dal več voliti v tak deželni odbor.
Misliti bi se bilo smelo , da trezni naši nasprotniki vendar še v spominu imajo, kaj so oni — nasproti upravičeni prošnji narodnih deželnih poslancev za razpust sedanjega deželnega zbora — počeli leta 1871., ko so „ustavovercem" pomagali jamo kopati ministerstvu Ho-henwartovemu. Presvitli cesar je z Naj visim patentom od 11. avgusta 1871. 1. sklical deželni zbor kranjski, — al kaj je na ta sklic Nj. veličanstva klika 13 nemČurskih deželnih poslancev storila? Klic cesarjev so, da z ,,omikanimi" besedami „Tagblattovimi" govorimo — vrgli v „Papierkorbu, in ni jih bilo v zbor, namesti sebe pa so 14. septembra 1871. poslali zboru izreko, v kateri od Nj. veličanstva sklicani deželni zbor zovejo ,,illegale Versamtnlung"!! — To naj zadostuje kot odgovor na — da zopet s „Tagblattom" govorimo— na famozni protest deželnega odbora, ki se šemi, kakor da bi narodnim poslancem hotel reči: „Ja, Bauer, das ist was anderes^. — Zdaj pa še nekaj dru-zega.
___   282    -----
Skoro vsak dan „N. fr. Presse", »Deutsche Ztg.", stara „Presse" in tudi drugo židovsko časništvo obira »as Slovence, da se predrzno šopirimo, da se ponašamo za vladno stranko, da smo sovražniki nemštva itd. Tako obrekovanje pred svetom nas sili k sledeči objavi:
V vseh deželnih zborih smo Slovenci svetu pokazali, da, ko zahtevamo pravico za-se, nočemo delati krivice nobenemu druzemu narodu. Kdor se tega avtentično prepričati hoče, naj bere zapisnike deželnih zborov in videl bode, da, na pr. v šolskih postavah se še narodnih pravic Kočevarjev in Weissenfelserjev dotakniti nismo hoteli. In poslednjič pri volitvah v državni zbor smo isto zmernost in spravljivost razodeli, kajti volili smo za svoje poslance samo take može, katerim je geslo: ,,vsacemu svoje". In to pomirljivostnas je volja, tudi vprihodnje razodevati in ne prenapenjati zahtev, katere bi sovražniki naši zelorabili zato, da bi svetu kazali, da Slovenci hočemo druge narode žaliti v njihovih pravicah. Ce se v kakem naših časnikih čuje sem ter tje glas za to ali uno zahtevo, za ta ali uni predlog, kateremu konservativni Nemci v Avstriji ali tudi nekateri bolj zmerni možje ustavne stranke ne morejo pritrditi, rečemo tudi mi, v soglasji s češkim „Po-krokom", da po ustavi poklicani za izjavo naših tirjatev so v prvi vrsti naši poslanci v državnem zboru, katerim bo prilika dana, se na pravem mestu na vso moč potegniti za narodne naše pravice. V naše zastopnike se pa tudi zanašamo, da bodo o pravem času svoj glas krepko povzdignili za to, kar je naše in nam Slovencem za svojo eksistenco treba, kar pa le tako daleč sega, da nemški Avstrijanci (ne pa oni nemčurji, ki niso Nemci) ne morejo reči, da žalimo njihove pravice. Naše pravične zahteve so našim zastopnikom tako dobro znane, da nobeden izmed njih ne potrebuje vsakdanjega silovitega opomina, kateri je židovskim časnikom oporišče, da upijejo po svetu: »glejte, taki požeruhi Nemcev so Slovenci l"
— (O dopisu iz Selc v zadnjem listu „Novictl) zarad cenilnega postopanja nam je iz prav zanesljivega vira došlo sledeče pojasnilo, ki sme v tolažbo biti dopisniku in dotičnim občanom:
„V občini Selca ao vsa zemljišča dotični od okr. cenitvene komisije izmed sebe izvoljeni cenilci vcenili. Poročevalec (referent) je cenilce le spremljal in v mapo take razrede vpisaval, o katerih sta se cenilca zedinila in jih poročevalcu naznanila. Poročevalec tedaj ne more svojevoljno ta ali uni razred v mapo vpisati, in ima le pravico, da svoje mnenje (drugačen razred) zraven cenilcev v mapo takrat vpiše, kedar je on drugih misli, kakor sta cenilca. V takih slučajih pa potem razsojuje dotična okrajna cenitvena komisija o tem, čegavo je pravo. Zupan ali pa zaupni možje, ki jih on za spremstev cenitvenega odseka imenuje, pa nimajo o vcenitvi nobenega določilnega glasu; oni spremljajo komisijo zato, da pojasnujejo to, o čemur jih poročevalec ali pa cenilec vpraša. Ce pa k cenitvi povabljena cenilca ne prideta oba, ampak le samo eden ali celo nobeden, takrat ima poročevalec, spremljan od zgoraj omenjenih zaupnih mož, pravico cenitev sam izvrševati. Ti možje, kakor tudi dotični cenilci imajo pa v tem slučaji pravico, cenitveni operat, to je, mapo in cenitveni zapisnik pregledati, in to, kar se jim ne zdi prav, okrajni cenitveni komisiji naznaniti. — Za kontrolo je tedaj skrbljeno. — Vprašati bi kedo utegnil: kedaj pa se mora omenjeno naznanilo okrajni cenitveni komisiji oddati? Temu odgovarjamo, da v postavi za to ni   noben   čas določen,   tedaj   se zamude ni bati.
vendar naj se zgodi to vselej nemudoma, dokler je še vse v dobrem spominu, a tudi zato, da okrajna cenitvena komisija o pravem času ukreniti more, kar za potrebno spoznava."
—   Gosp. vitez Schneid, naš državni poslanec, je o obisku svoje rodovine na grajščini pri Kamniku bil včeraj tudi v Ljubljani.
—   (Krizanska cerkev) v Ljubljani se bode po ukaza velikega kapitularja in komturja grofa Henrika Couden-hove-a zunaj in znotraj lično popravila; delo se ravnokar pričenja.