Številka 312. Trst. v nedeljo 12. novembra 1905 Tečaj X*X. Uhaja T«dJ ob nedeljah in praznikih ob 5. na ob ponedeljkih ob ?. ari riatrB). fiMlžt ttevllke oe prodajajo po Z aov6. (fl Btotmki • nnofih tobakamah v Trnu in okolici. Ljubljani, Gotici, Oalfl. Krmi u. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petni. Seiani. Nabrefini. No ve m me« t u itd. tria ar ta aarečbe sprejema a prava Beta „Edtaoet", milea aUr«io Galattl »t. IS. — C radne are se ed S. pep. de ft. sveder. — Cene oriasom 16 st. na vrsto petit; poslenice, )imnoice javne zahvale in domaći oglasi po poaorfh« TELEFON ftev. 1167. -- Edinost Glasilo peHtičeeea 4' bo vršil prihodnjo nedeljo oh 10. uri predpoludne v veliki dvorani „Narodnega doma4'. Ozirom na veliko viižuost predmeta je pričakovati obilne ndeležl>e iz vseh slojev tržaškega Šlovanstva. brc. biro« predsednik ob 11. uri v posebni je poročal Brzojavne vesti. Vojna ladJja »Cesar Fran Josip I.« DUNAJ 11. Gladom brzojavne vesti je vojaa Indija »Ciear Fran Josip I.« priplula v šjaheikvan. Na kroru vsa zdravo. Budimpeštansko vseučilišče. BUDIMPEŠTA 11. Vrata veeuč.liiča so os ala tudi danes zaprta. Pred vseufiili-ieano eo se zbirali d jak', ki so se pa vedli popolnoaa mirno. Sprememba t francoskem mlnisterstvu. PARIZ 11. Na minister,kam posveto ve-n u, ki se je vršilo dants, je minister ca no-lrsn e fctveri, Etieuoe, izjivi), da je v principu pripravljen prevz-iti listnico vojnega m n:§ erstve. Mtnisterski predsednik ponuli popoludne hstn.co r.a notranje stvari poslancu Sarrieau. PARIZ 11. Sairiei je konečao odklonil lisroico mimsterttva ca notranje stvar*'. Osrrska kriza BUDIMPEŠTA 11. »Ogr. pircča z Duaaja : Mmisterski bsrcn F«>jervaiy je bil danes predpoludne vsprejet od cesarja avdije&c . Mm sterski predsednik o eplošnem političnem položaju na Odrskem. O poludne sta prišla v cesarsko palačo mi-n etra za notranje stver. Kristein pravo b< doi minister Lanyi ter sta bila tudi v»pre jeti v avdijenci. Na posvetovanja, ki se je na to vrš lo p d predsedstvom cesarjevim in is tra alo pcldrugo uro, je b lo govora o pel tičntm položaju in o postopanju kabineta. BUDIMPEŠTA 11. »O^rBki biroc poroča z Dunaja: Mini-ter notranjih stvari Krittofiv je danes popoludne odpotoval v Budimpešto. Tirolski deželni sbor. IN0M03T 11. Deželni zbor je na svo,i vfera šnji popoludaaski seji soglasno sklenil pre t! v (tpecijalno debato o načel:h, ki jib je ustavni odsek predlagal gVie volilne reforme. Pasivna rezistenca železniških uslužbencev. DUNAJ 11. Daoes cjutraj bo valed včerajšnjega eslepa usiižitneev družbe drža v n. h železnic pričeli pasivno reeistenco tudi na dunajskem kolodvoru družbe državnih žel« 7. a c. DUNAJ 11. — Glasim neke korespondence izvršuje osebje dunajskih državnih ko lodvorov novoosnovano službo na korekten način. Z Fran Joeipovega kolodvora je odšlo pet tovorn h vlakov brez vsake aamude. Na »padnem kolodvoru se je toliko osebni, ko likor tovorni promet vis.l popolnoma normalno in brez zamude. GRADEC 11. Kakor poročajo listi, so uslužbenci južae železnica glaaom nekega sklepa v Mariboru, pričeli na nekaterih progah Žs dane* o polunoSi pasivno rezietenco. V Gradcu in okolici je glaeom nekega včerajšnjega sklepa uslužbencev pričela pasivna rez stenca danes ob 6. uri zjutraj. Dogodki na Ruskem. Avtonomija za Poljsko. VARŠAVA 11. Jutri se baje poda odposlanstvo, sest ječe iz 22 zastopnikov plemstva in mestjanstva, v Petrograd. da se pogaja s vlado radi avtonemje za Poljsko. Odstavljeni policijski uradniki. KIJEV 11. (Petri gr. brc. ageat) Tu ka šaji policijski mojster in pomočnik načel- nika policije B jeo ne v, proti katerimi je doilo radi njihovega vedenja povodom nemirov mnogo pri to teb, eta odstavljena. Položaj t Kronetadtu. KRONSTADT 11. (Petrogr. brzojavna agent) Današnji dan je miaol mirno. Pridlo ni do nikakih nemrjv, nikjer se ni uit: streljalo. Požari so praaebali. Semkaj je dospelo več batalijonov rasnih polkov, nadalje artilerijske Sete, oddelek strojnih pušjk. Pa ti u'je aretujejo na alieah uporne moraarje. KRON8TADT 11. (Petrogr. brsojavna agentura). Pohftaj je nespremenjeno miren. PETROGRAD 11. (Petrogr. brzojavna agentura). Š ab vojne mornar ca priobčuje, da ai bil na nemirih v Kroastadtu ranjen noban častnik. PETROGRAD 11. Kakor poročajo is Kronatadta, je puat nastal izključno radi slabe hrane moitva in radi slabega postopanja od atrani častnikov. Upor je bil tndi izključno naperjen proti častnikom in uradnikom, tako da so morali ti bežiti v civilni obleki. Pogorelo je 20 h d. Oplenjenih je bilo kakih 200 staaovani. Povodom nstate ie bilo bije ubitih kakih 40, ranjenih pa 100 oseb. Put ujetnikov t Kiienevu. KIŠENEV 11. V minoli noči ja prišlo v tukajšnji ječi do pucti. Zi časa punta je bila ječa zažgane. Djile čete so enkrat ustrelile na uporne ujetnike, pri čemer jih ja bilo mnogo ubitih in ranjenih. Soialjka ruskega ministra Timirjaseva. PETROGRAD 11. Ruski minister za trgovino in industrijo Timir'assv je brzojav nim potom min str a za vnanje stvari grofu Goluchc vvskenu izrazil svoie sržalje aad smrtjo sekejskega aačelnikn Luzaare. Govorice o novih izgredih v Petrogradu. PETROGRAD 11. Trdovratne givoriee, ki m razširjajo, 5.8, da se proti inteligenci in Židovstvu za prihodnjo no5 pripravljajo irgredi, dr?e prestolnico v velikem rasburje njV. Prodajaln'ce orožja ao v zadnjih dneh napolnjene kupcev ter zemorejo komaj zado-vo'jiti povpraševanju za revolverja in patrone. Mestni glavar naznanja, da so te go-voiioe zlobno razš rjene, vendar so vzlic temu izdane varstvene odredbe. Za včeraj so bile prodaialniee v ulici Sadovaja zaprte prej kakor navadno in patrulje so se pojavile na ulicah. Splošen položaj. PETROGRAD 11. V eplošoem položaju je nastopilo vidno pomirjen je. V Moskvi so gledališča, restavranti in prodajalnice zopet odprte. Zslezn ški promet ima navadno lice. Večina štrajkovoev je šla eopst na delo. Daiee se ima otvoriti kongrea zastopnikov zemstev, na katerem ee bo vršilo posvet>va-aje radi podpore, ki ee jo ima v živilih podeliti bedotrpečemu prebivalstvu. V Odesi je zo:iet pričel pouk na mestnih šolah. Ob-laetnije energično nadaljujejo preiskovanja o pouličnih nemirih. Vendar re prebivalstvo Še ni popolnoma pomirilo, k«r se je bati novih izgredov proti Ž'dom. V Saratovu je bil aopet otvorjen tovorni promet. Mesto je mirno. Iz Batuma poročajo, da je izm Šljena vest o umorstvu na okrajnem načelniku v Oau'gely ju. menje... V tem hipu je bil že cel kor policajev tu. V divjem begu sem se rešil na dvo-rišće plzenske pivnice. Začul se je srditi »hura !c policije in padali so prvi streli. Stal sem prav nasproti hybernske ulice v I. nadstr. plzenske pivnice, ko sem videl, kako se je zadimilo. Kogar je dosegla policijska sablja, je divje sekala do njega, ne prizanašajoč niti nedolžnim otročičem. Bila je naravnost brzostrelba, ki so jo otvorili policijsti za begajočimi. V tem momentu je bila slika, ki se je odigravala na Pfi« kopech uprav revolucijonarska. Policija strelja iz revolverjev. Modri smodni dim je napolnjeval ulice. Med tem je došlo tudi na Vaclavskem trgu do bitke. Delavci v malih gručah so vodili ranjence. Ob najhujem streljanju sose častniki z Josefskih vojašnic cinično smejali. . Ljudstvo je ponajveč prhalo v ulico Nekazanka. Begunci so hoteli v hiše, ali te so bile zaprte. Hišniki niso hoteli odpreti hišnih vrat in razjarjen narod je začel razbijati okna zaprtih hiš. Pobesneli narod je začel demolirati. Tako so n. pr. kamenje iz tlaka izkopali in s tem bombardirali. Razbitih je bilo neštevilo velikih šip od raznih tvrdk, katerih ena šipa stane po z—300 gld. Orožniki, dragonei, Infanterlja in domo branei na ulieah. Med tem je trajala bitka v Havifski ulici neprestano. Iz hiše g. Ganze so metale dame bombaževino za obveze. Med tem je priletelo v Havifsko ulico mnogo policajev. Silno streljanje! Neki 15 letni mesarski učenec se je valil v krvi, boreči se se smrtjo. Kroglja mu je od zadaj prodrla glavo in teme mu je bilo od sabelj vse razsekano. Ljudje so kričali. Umorili ste otroka! Dajte pomoč ! Po stranski ulici so drvili dragonei v kalopu in njih pogledi so topo odpočivali na otroku v luži krvi, bo-rečem se smrtjo. Vojaki so šli javiti častnikom, da bi prišli »Blasiertentrageri« in odnesli umorjenca. Ali ti so odgovorili : »Das kumert uns gar nicht, das ist nicht unsere Sache !« Po dolgi dobi je prišel policijski zdravnik dr. Pečirka (praško »Pravo Lidu« pravi, da mu praške prostitutke dajajo na leto 30.000 dohodkov in da je oseben prijatelj Krikavov) ter je kon-statoval, da ni pomoči in rekel : »Molite za njega ! c — Med tem je od vseh strani pršila kavalerija se sabljami v rokah. Med tem so bili Prikopi izčiščeni. V drugih delih mesta pa se je boj še-le začenjal. Ulica Mustek je bila zaprta s kordonom vojakov. Približal se je neki pekovski pomočnik, rekši, da mora v delavnico, ali takoj ga je obstopilo 6 vojakov in policaji, ki so ga stepli s kopiti pušek, tako, da je obležal na mestu. Pri Jungmannovem spomeniku se nahaja stavbišče in cel grič opeke, ka- Krvoprolitje v Pragi. Izviren dopi* is Prage iz peresa našega specijalnega poročevalca 1 Napad policije na odhajajoče delavstvo pri nemškem kazinu na PHkopu. Glavni sedež Nemcev na Češkem, nemški kazino, je bil zavarovan s kordonom okoli 100 stražnikov. Železni zakloni so bili straženi. V tem hipu sem se kakor gledalec nahajal pred kavarno »Edisone. Na enkrat je počil pred kazinom strel. — Ljudstva se je polastila grozna panika in v tem trenotku sem videl, kako ves kordon policajev drvi od kazina k nam, mlateči na vsakogar, kdor jim je prišel na pot. Šipe kavaren »Konj« in hotela »modra zvezda« so pokale, kamenje je letelo . . . . Nastalo je obupno vpitje in huronski vrišč. Delavstvo je vpilo : Roparji, vragi, morilci! V medlem jesenskem solncu so se bliskale sablje... Med tem sem vbežal v kavarno »Fdison«, kjer nas je par sto ljudi iskalo zavetja. Naenkrat se je v kavarni razširila vest, da bomo vsi aretirani, koji smo notri, vsled česar nas je mnogo bežalo ven. No, med tem se je zunaj ob belem dnevu že odigravala prava bartolomejska noč. Z obupnim kričanjem je letalo vse divje okoli. Med tem pa je tudi že začelo padati ka- vrat. Ali ni se jim posrečilo, ker je bil previsoko, ali zato so pri neki loterijski kolekturi strgali orla in ga z nogami teptali. Ko je prišla pojačena policija, je bil bombardement že izvršen. Množica 30 je vsprejela s hironskim krikom in začelo se je streljanje.... Ko so prišli orožniki in stražniki k »barikadi«, kjer je bil dopoludne dijaški tabor, se je spustil orožnik za begajočim mladeničem in ga prignal k kordonu. Na vprašanje častnikovo, zakaj ga je prignal, je odgovoril orožnik: »Ko patako beži pred menoj!«... To je res izborno ! Če ne bi bil bežal, pa bi ga mirno — probodel. Okoli 3. popoludanske ure je bitka polegla. Po vseh ulicah so se utaborili vojaki. Na raznih mestih in po hišah so bile narejene zasilne bolnišnice, in na mestu, kjer se ima graditi novi reprezentančni dom mesta Prage, je vihrala bela zastava z rudečim križem. Sanitetni vozovi in nosilci z nosilnicami so švigali po mestu. Vse branže vojaštva so bile po mestu in vse ulice zaprte. Posebno so se odlikovali častniki, ki so z golimi sabljami razganjali množico. Ceste so bile polne raznih bojnih predmetov: palice, kamenje, razbito steklo, polno klobukov, ovratnikov, razni deli ženskih oblačil — to vse se je izgubilo v divji gonji. — Vse popoludne so bile vse hiše zaprte in nervoznost taka, da si nekateri ljudje niti oken odpirati niso upali. Neki policaj se je pred razjarjeno množico rešil v tramv ajski voz. Množica je ta voz demolirala in policaja naklestila. Značilno je, kako uprav »hu-manno« je vojaštvo praznilo ulice. V vsako hišo so bili med i/praznovanjem ulic poslani vojaki, ki so imeli nalog, paziti, da-li se niso kaki demonstranti skrili za vratmi. Takoj na to so zapovedali pri belem dnevu hišna vrata zakleniti. Mišljenje Prage. V nedeljo zvečer se ni igralo niti v enem gledališču praškem ! Vsacega naprednega človeka je moralo tešiti, daje bilo »Narodno diva d 1 o« zaprto v dokaz žalosti. Neronski čini praške policije so obrodili svoj sad : pokazali so vsemu prebivalstvu praškemu, kako izgleda praška policija in česa se morejo ljudje nadejati od nje. Praga je dala dostojnega izraza temu svojemu mišljenju o policiji. V nedeljo popoludne je prišla v »Narodno divadloc soc. demokratična deputacija in je prosila ravnatelja, da bi dal v dokaz žalosti nad žrtvami policijske surovosti predstavo prekiniti. Ravnatetelj Šmo-ranc je odgovoril, da zamore to storiti edino le z dovoljenjem gledališčnega občinstva. — Po drugem dejanju »Eugen. Onegina« je stopil režiser Šmaha na oder tero mesto so demonstranti vporabili za jn naznanil občinstvu krvave dogodke v barikade. Socijaldem. voditelji so jih mirili j mestu in je sporočil prošnjo delavske in res z vspehom. Sedaj je pridrvila poli cija na konjih in peš. Soc. demokrat Jaroš se je obrnil do komisarja s prošnjo, naj se vrne, on, Jaroš, da mu zagotavlja red. Ali eden stražnikov, nečakajoči odgovora komisarja, je kriknil: »Nazaj ! drugače vas postrelimo kakor pse!« Komisar pa je še pristavil : »Kakor hitro pade kamen, dam streljati na Vas !« Tem besedam je sledila kaotična burja. Že je bil narod na barikadah in razvila se je krvava moritev. Revolver v levi, samokres v desni se je vrgla policija na množico in navstal je divji lov. Ranjeni in mrtvi. Nekemu izvoščeku, ki je prišel v to divje vrvenje, je bila kočija razbita in vozeči se gospod težko ranjen. Začulo se je deputacije. Komaj je režiser dovršil, je počelo občinstvo v znak soglašanja ploskati in je takoj nato zapustilo gledališče. Za par minut je bilo gledališče prazno. Tudi igralci in igralke so bili ganjeni do solz. Vsi so zapustili takoj gledališče, javljajoči svoje skrajno ogorčenje nad ravnanjem policije in svoje simpatije delavskemu ljudstvu. Pojava deputacije delavstva v »Narodnem divadlu« je vplivala jako senzacijonelno. Večerno predstavo v »Nar. divadlu« je ravnateljstvo odreklo v dokaz žalosti nad praškimi dogodki. V nedeljo je bilo aretiranih 168 kakor izvešča policija. Ali gotovo je to število večje. Takoj v ponedeljek se je začelo pobirati milodare za ranjene in zaprte in peketanje kopit Z mahajočimi sabljami je H nad 6oooJ kron. So ljudjCf drvil en oddelek dra^oncev. in ie irnal de- J . .....__ drvil en oddelek dragoncev, in je gnal de monstrante kakor zajce pred seboj. Na sad nem trgu, ravno pred univerzo, si je neki ki kar po 50 kron darujejo! ! Ce se je zbrala kaka družba v gostilni ali kavarni, stražnik odbral za tarčo človeka, ki je po-; zb.^rej° t^OJ ^Vj-fa^3 prinose po hišah" polnoma fhirno stal inje nanj trikrat ustrelil. som i Sij e i^kili. Tako je 1. hrvatskih iz revolverja Sam komisar je knkml na P J ^^ zbralo med <5tra*nilra * 7.a Knora »ivpt-pcra kai na f]p- ^ stražnika : Za Boga svetega, kaj pa delate ! ? Ali vstreljeni, neki vseučiliščnik, medicinec, se je že valjal v svojo krv, i n ko to pišem, je že med ranjcimi. seboj 18 kron! Sobotni dogodki. Naj vam še malo opišem sobotne do-Ta krvožejnost je izzvala nov izbruh ljud-' godke! V neki hiši v Vodičkovi ulici, kaske jeze in začel je padati pravi dež ka j mor smo se zatekli pred policijo je 6 straž-menja, opeke, desek itd. Ljudstvo ni ho- nikov z groznim nasiljem pridrvilo do II. telo tako po ceni prodati svoje kože. Od nadstropja in so potolkli, kar so našli. Na univerze so bili demonstranti po krvavem 1 vaclavskem trgu se je bilo za življenje, odstopu potisnjeni pred deželno više so-1 Sovražna posadka ne bi mogla delati dišče. Neki demonstrant se je vspel na huje. Nekemu češkemu poslancu so s sa-okno in je z glasnim odobravanjem mno- , bljami razparali suknjo in mu potolkli ci-žice razbil šipe. Množica je začela trgati linder na glavi, ker se je neprijazno izracil tlak in vsula se je toča kamenja na stavbo o policiji. Na Vaclavskem trgu je zastav-sodišča. Sedaj je poskusilo par ekscedentov ljala policija hodce in jim pregledavala sneti avstrijskega orla iznad sodiščnih žepe. Ob 9. uri zvečer je jezdil po Vo- đićkovi ulici oddelek na konjih. Vsi so imeli v roki samokrese in s polnih pljuč upili. Poglejte! kdor vrže kamen je sin smrti! V Vodičkovi ulici gnal se je stražnik za človekom, ki je utekel v neko hišo in zaprl za seboj vežna vreta. Stražnik je sekal se sabljo tako silno, da so odleta-vale trske. Kedar pa čuvarji miru niso imeli ravno človeškega materijala pod rokami, so sekali se sabljami po tlaku, da so se kar iskre kresale. V akademično kavarno je vdrlo 6 policajev med goste. V gostilni »pri Helmu« je bil ravno shod rokavičarjev, ali do zborovanja ni prišlo, ker je zunaj navstala ra-buka in je neki stražnik se sabljo razbil okno. Zborovalna soba se je takoj pretvorilo v ambulanco. Bil je priveden dijak, ki mu je bila nasekana glava na temenu ; nekemu delavcu je bil odsekan prst, drugemu presekana suknja itd. Ko so šli zborovalci ven. je udri v sobo takoj kor policajev. Stražnik Jasansky je obgovoril ob 9. uri zvečer na Vaclavskem trgu nekega delavca : glejte, da pridete proč, kajti ne bi vas rad kakor nalašč vstrelil, ali ne bi mogel zato. Ranjenih je vsega skupaj gotovo 2 — ?oo. Med temi 20 težko ranjenih. »Pravo Lidu< poživlja, da bi se vsi, ki so bili ranjeni v soboto ali nedeljo, obrnili do uredništvu »Prava«, ki jim preskrbi brezplačno zdravniško in bolniško oskrbo. Ronioje ■» Belo gor«. , V nedeljo pop. nas je bilo kakih 50 tisoč ljudi na Beli gori. Bilo je to n a-rodno-socijalno romanje. O pomenu Bele gore za Čehe in o narodno socijalnein gibanju na Češkem vam bom poročal v enem prihodnjih člankov. Za danes samo o revolučnem stanju. Ko je šla ogromna množica na Belo goro, so jo z oken pozdravljali z »Nazdar-klici« in mahali z rutami. Vso pot na Belo goro (1 Yi ure) in nazaj so bile prepevane same r e-volucijonarne pesmi. Oprostite mit ako vam povem, da so se pele uprav grozotne pesmi in da niti ene besede iz tega teksta ne morem tu zapisati, ker bi bil vaš list gotovo zaplenjen. »Živela revolucija !« »Živela komuna!«, to so najmilejši izrazi. V tem velikanskem sprevodu ki se je vlekel z Bele gore so bile nešene črne zastave z rudečimi kelhi v zastavah — prapori Husitov Na beli gori je bilo tudi mnogo slovenskega dijaštva. PoTritek z Bele gore. Ko smo prišli z Bele gore zopet v mesto, je bilo dano od rediteljev povelje, da se ima iti čisto mirno in tiho. Razven dogodka pri hradčanski vojašnici je bilo res vse mirno. Tu so gledali z oken vojaki in množica jih je pozdravljala : »Živili vo-jaki-proletarci ! Z nami držite !« Vojaki so pretrgoma, ali ipak glasno odzdravljali. Čisto tiho in mirno smo prišli do Jung-mannovetra spomenika. Kakor bi trenil je pridrvil na nas eškadron dragoncev z golimi sabljami. Nastala je nova strašna panika. ali sreča je bila, da so bile še nekatere hiše odprte. Dragonci so jahali skozi ulico, potem pa k »Nar. divadlu« kjer se je streljalo. Med tem pa demonstranti na barikade pred Jungmannovim spomenikom. j Mi jih pozdravimo! Samo naj pridejo!« so se rotili na barikadah. Dragonci so zopet prijahali. Kakor dež je začela na njih padati z barikad opeka in kamenje. Nastal je strašen prizor! Konji so se vspenjali in niso se dali pripraviti do tega, da bi šli naprej. Nekoliko dragoncev se je valjalo po zemlji in poplašeni konji so prazni begali sem in tja. Navstal je divji kaos Barikaderji, videči nemožen položaj dragoncev, so otvorili nanje strahovit dež kamenja. Vsi so bili kamenjani do krvi. Ali streljati niso videli, ker so bile barikade v temi. Poprej so namreč demonstranti pobili vse svetiljke okolo barikade pri Jungmannovem spomeniku. V tej divji paniki je padel častnik Beneš s konja in si zlomil obe nogi. Ko so ga se sanitetnim vozom hoteli odpeljati, demonstranti tega niso hoteli dovoliti, pa so jih morali vojaki poprej razgnati. Med tem sem utekel v palačo grofa Thuna v Jungman-novi ulici. Kajti koj na to je hišnik vrata zaklenil in po ulici je bil strašanski vihar. Streljanje, padanje opeke itd. Najbolj je trpela hiša, v kateri sem iskal zavetja, ker je last nemškega aristokrata. S hišnikom sem stal pri zavešenem oknu, kar mi je prižvižgala krogla mimo ušes — zadrla se je v posteljo. Med tem je zunaj trajala burja dalje. Ker okoli 10. ure še ni bilo miru, sem se začel bati, kako pridem domov. No, prijazni hišnik rac je povabil in prenočeval sem tu. V ponedeljek v jutro šele sem videl, kako strašen prizor nudi Jungmannova ulica po sinočnji burji. (Pride še.) Iz Hrvatske. ZAGREB, 10. novembra 1?05. S k i pečine, ki j h sil cujejo »8;«t< « prt t op-*ci.i. to j« prot' oni«, ki sd sopodptsali reško resolucijo, noče o a kakor ponehat. V« meti ib, da M jim njelna teh skupščin e» p are*«, da na \a\k\ dotivljajo uprav ne-, i»bri«e« fia?kof ki ga pa oni pi evo i etarij Tudi v Varaždina no priredili teko skupščino, ki ne je zvriils žalostno in porazom. D j veli so mm nkapMieo alkuholizoveao nanao, ki je — pod koasaado zagrebških kriSačev — s nc€i napadala sdruieao delavstvo in neodvisno meščanstvo ter metala stolica na njih. Dogodilo ee je ealo, da je neki faaatsovani »čist« ▼ sporu ■ protivnikom ibll lega poslednjega, po iaeean Iličida. Oni so žalostni izgled', k a« dovaja etraakaraki faaatiaeaa, strankarska strast, kaa dovaja Kovanje, e katerisa »Hr-vateko pravo« vepodbnja mase. V naftna lastnem intereen bi morali nehati taki žs-loetai elofiaji. Ker s tem si »čist « eemo di-skreditrajo, ne da bi dosegli tega, sa Semsr gredo, de bi aamreft pri kasali sveta, da je aarod proti resoluciji, ker to ai res, ker se aa takih skupttiaah preko poloviee vedno izjavlja ss resolucijo. A kaj ie le, ko bi za Seli prirejati sknptčine si resolucijo ! Potem ie le bi ee videlo, je-li as red as ali proti, kakor ne bo to videlo aa akap&5iai za resolucijo, skliesni ss jatri v Glino. V6srsj ss je vriiln glavne skupščina »Starčeve laske stranke prava«. Ko ee spominjam, knkove so bile te skupščine nekdaj, ko se jih je adeleievelo 3 do 4 tisoč ssvedaih ljudij, pak, ako se spomiajsmo včerajšnje, ko je bilo komnj 1500 liudi.', n je bile od tsh polovica dijakov in kmetov iz okolice Zagreba, potem ie le moremo videti, kako etoji danes ta stranka. Skopičini so bile predložene navadne etveri, ki se običajno predlagajo takim sknpičiasm, vsprejeta je bile resolucija Dro t i reiki resoluciji, odobrsn odgovor dra. Franke, grofa Apoonji a. Bil je komers, bsnket, govorov in zdravijo in — srečna Hrvntekn ! Zs danes puščam nn strani vse ostale dogodke, ker mi je glavno, da obiirneje spregovorim o volitvi v Koprivn ci. Kakor vam je snano, ss danes sopst odpirajo vrata hrvatskega sabora. Ker se imajo šs pred otvorjenjem sabora isvršiti dopolnilne volitve, isvriiie so se iets. V Perua 61 in Vnkovnru so bili izvoljeni madjaroni, v Ko privnici pa ni bil isvoljen nihče! V Kopriv-n:ci eo neodvisni msiČsni proglasili kandidaturo neastrsiljivegn narodnega borilen in značajaege meži dra. Franka Potoč-njnkn, človekn, ki je vs9 svoje iivljenje posvetil borbi proti dnnnšnjemu gnjilemu lopovsksmu sistema, vsled katere g* smo mi Hrvatje jeden nnjbolj zaostalih narodov na zemlji, kar nam ta zistem na oivztmlje samo vse ustavne pravice, pristojna kultureloeoau narodu in vse svobode državljanske, marveč na* ta eietem tudi gospodarski upropašča. Dr. Franko Potočnjak je se svojim doseda njim delovanjem, ki je skosi in skozi iskreno in odkrito, simbol narodne borbe naroda hrvatskega proti Khuenu in proti tistemu sistemu, ki ga je uvel in ostsvil ta zloduh v Hrvatski. Potočnjak je simbol hrvatsko-srbskega jedinstva. In vsa Kbueoova proganjanja, vse make, ki jih je pretrpel po temnicah, vsa to govori o poštenju tega človeka, ki mu je Kbuen otel krah, odvzel pra vico odvetništva, ds ga naredi nemočnim. A Put>čajak je ostal čvrat kakor stena, neoma jen in odlofe >. Vss je pretrpel in je zaslužil za vse, da mu bodi zaupan'e naroda v pla čilo, da ko iz-oljen zastopnikom niroda. Koprivčani so torej storili po vsem razsodno, ko so si dra. Potr čnjska pc stavili kakor kandidata svojega. Vladna, to je takoimenovana stranka, ki trobi svetu na uho la£ da uživa zaupanje naroda, je vedela, da v Koprivnici ni zanjo ugodnih tal, ali ss je vendar drznila postaviti svojega kandidata. Ali od vrhnega zapovednika madjaroneke stranke j s došla zapoved, da dr. Potočnjak ne sme nikakor priti v sabor. Raje naj pride najzadaeja in najniži madjaronska krettura. Ali — to k eituro je trebalo najti, [a odkrili so jo v osebi nikogar drusega nego — zagrebškega župan 7, d v o -strokege doktorja Milana Am* ruša! In t« človek, ki zavzema čast prvega meščana naša prestolnice, ta človek, ki se je izt cal za nekakega opozcijonalca, ta človek, ki ss je po hrbtu oporcije povspel do mes'a Župana s plačo 12.000 kron, ta človek, ki ima premoženja okolo pol milijona kron in vendar nič ne daje v narodne namene, ki ss kažs cpozicijonalca, a se izogiblje vsaki pošteai akciji opozicije, ta človek ss je oprijel najžalostneje in aijzadneje uloge, ki jo je igral doilej kst »ris: bodi propalica, ta človek, pravim, se je oprijel, da s'už' madjaronom za orožje, — koprivničke kandidature pod pretvezo, da kakor »divjak«, ki obaoja reško resolucijo (ca katero ie dr. Potočnjak) kandidira proti dru. Potočnjaku. Ta rastop Amrušev je vzbudil popoln gnus v vseukupoem meščanstvu zagrebškem in ostale Hrvatske. V Zagrebu so demonstrirali proti njemu nn ulicah, a v mestnem zastopstvu je centrum ostavil mestno dvorano, ker ni hotsl sedeti skapno s Amrušem. Ds-si se je Amruš iztical kakor nekak o pozicijo lalen kandidat, vendar s~> živo agitirali sanj madjaronski agitatorji, izlasti pro-sluli mastni kspitaa koprivnički Krkač in nradaik Pavlinič. Terorizem in korupcije, lai in groiaje bile eo glavno ngitacijeko sredstvo za Amruša. Da je v njem creoetalo 1« malo ] značajnosti, njemu bi ss bil način, kakor so deleli ssn Kaka da je bila agitacija, to nam kaže tudi dejetvo, da je bila is vladnih krogov — potom Kobike Franka — vržena v tuje no« vinstvo vest, dn ee v Koprivnici bijesa ali proti kralja! Ali tudi to ai pomoglo. Vsa nezssliiana nasilja, vsa prevare a glasovnicami niso dosegle vspeha. Ko ee je aečsls volitev, so puščali v volilno dvoraao samo Anaruševe pristaše, teko, da je imel ts o prvem čitanju 70 gla-sov, a Potočnjak — nobenega ! Sedaj še le ia vsled prigovora od etreni dre. Potočnjaka so postili notri ie 70 volilcev, ki so po vrsti glrsoveli sa Potočnjaka. Isto so storil: tudi sledeči, da si je volilni komisar P a v 1 i n i 6, čital veakega petega. O dragem čitanja je imel Amraš 143, Potočnjak pa 147 glasov, torej absolutno večino 4 glasov Zunsj je bilo ie ali teh a i s Ćs bi jih bili, bi bil Potočnjak izvoljen z ogromno večino preko 100 glasov. Nu, dogodilo se je nekaj nečuvenegs, o čemer sts že sporočili v »Edinosti« : ko so madjaroai videli, da je Sedanja volilna pravica na Hrvatskem. Hrvatska in Slavonija imati 2 in pol milijona prebivalcev, a od teh jih vživa volilno pravico po sedaj obstoječem volilnem redu 50.000, to je 2 odstotka, a ta dva odstotka tvorijo uradniki, premež-neji mestjani in bogati kmetje. Vsi drugi državljani nimajo nikake volilne pravice. Domače vesti. Vsi na današnji shod! Vsi za splošno in enako volilno pravico I Po vseh poročilih, ki so nam pri-s 150 volile sv Potočnjakovih, hajala, je zanimanje za ta manifesta-o pustili k v o 1 it v i. • cijskj shod povsodi veliko in pričakovati je impozantne udeležbe. Pa to je tudi potrebno ker moramo dokazati, da se vsi naši sloji intenzivno zanimajo PotoSajakova izvoli-' za važne politične dogodke, a posebno I v za to, vprašanje. vso našo državo pretresajoče Take manifestacije imajo tev gotova, so zsustavili volitev is iazlcga, se češ, daje Potočnjak s balkona1 Eovoril narodu. Tako je bila volitev < - i* • prekinjen« uprav brutalnim načinom. PotoJ- pravega pomena, oziroma vplivajo na njaku se je komaj posrečilo, da je pomiril do dosezanje določenega si cilja le tedaj, skrajaosti rasjarjen narod. Amruša, ki se je ako so prirejene v velikem stilu, z bil iz straha zaklenil v sobo okrajnega inže-' veličastno splošno udeležbo. Le tedaj ■irja, pa so vojaki in orožniki spremljsli na dosežemo ta pravični postulat, ako do- kolodvor. kažemo kompetentnim faktorjem, da je , fnv 3®;mel udr- Lojrkovc ko je na igti odločna zahteva velike večine jav-kolodvoru v Zagreba pozdravil dra. Potoč- 1 . J tlilCi 1 njaka kakor moralnega zmagovalca. Na ko- ; ' mersa, ki je sledil, je govoril tudi vodja I Referat na manifestacijskem shodil socijalnih demokratov Korać, ki je pozival je prevzel naš neutrudni dr. Rvbar. naprednjake, da ss pridružijo današnji skup Gotovo pa posežejo v razgovor " tudi ičiii eoc jalnih demokratov sa eploiao volilno d . rniki Uverjeni pa smo, da Dravico. . . _* se bo danes rezolviralo s takim sogla- I 77 ~ sjem, kakor redko kedaj. Vprašanje imenovanja goriškega metropolita. Opozarjamo še posebno, da bo za- Od osebe, ki po svojih zvezah more do- četek točno ob 10- Uli. bivati dobrih informacij, smo prejeli nastopne i Sedaj smo vsi za enega in eden ra podatke: vseh! Pod tem naslovom emo preje1 i iz de- Kakor zaano, je te dni tižaski vladika lavskih rok : Neštetokrat! se je nam naro dr. Nagi odpotoval na Danaj. Tega potova nja ni možao stavili v zveso s predstoječimi škofjvsk;mi konferencami in katoliškim ehc-dom na Dunaja, kajti rePene konference aaSno če le dne 14. t. m. Zato se omenjeno potovanje v svečanidiih krogih spravlia v zveso s predstojećim imenovanjem metropoli ta-Goric*. Te dni Fe vztrajno vzdr- nsdSkofa v Goric:. Te dni re vztrsjno iuje vest, da je glede oseba boJoSega go- narodnost*. Povdarjali s te o vedno, riikega nadškofa že padla odloSitev. I m e - j kar se tiča eminentno delavskih se da:m delavcem predbaoivalo, da ss Bvojim narodnim mišljenjem oviramo rešitev delav-akega vprašanja. Mi pa smo dokazal', da slo venski delavec ne ocore in ne BiR opustiti vprešania svoje narodno-t dokler ne bo to vprašanje rešeno tako, da Lo slovenski delavco imel in vžival tu v Trstu enake narodne pravica z delavci italijanske da soao, interesov, novanje tržaškega vladike dra. vedno na strani pocijalne demokracije, in Nagla goriškim nndškofomje tako je tudi bilo. Danes dne 12. novembra baje že gotova stvar. 1905. pa je sinil dan skupaih želj, skupnih Če ti glasovi odgovarjajo resnici, potem potreb in Bkupnih — zahtev. navBtaia vprašanje, kdo postane naslednik' Danes nastopimo vsi zajedno in skupno dra. Nagla na stolici v Trsti? Tudi v tem bomo mtop*\\t dokler ne dosežemo 8 skup-pogledu se že imenujejo nekatere osebe. V nimi moijai ^ kfir nam dfžava mora prvi vrati je bil v kombinaciji goriški prošt. j a t j j dr. F a i d u 11 t, in so bili v sveSeniških kr-igih tržaških zatrdno uverjeni, da pride v Trst. ako pojde Nagi v Gorico. Nu, pi 1 glasovih, ki prihajajo te zadnje dn;, je siditi, da je ta kandidatura dtfioitivno padla. Kdo torej ? Imenuje sa cerkveni dostojars^vanik, o 1 katerem se je govorilo že v zadnji eedisva-kanci v Trstu : župnik na Voloskem. mons Vinko Z a m 1 i 6. Potem se pa imenuje tudi sedanji škof krški, dr. Anton M a h n i 5. Oba ta d?a cerkvena dostojanstvenike imata gotovo že iz jezikovnih razlogov sposobnost za stolico tržaško. Ali v svečaniških krogih — in to ne le v slovenskih, ampak tudi v vseh trecnib italijanskih — bi želeli neke tretje kandidature. M jim pripomogli do ree% hrami ljudske prosvete. Č stitim Zbia-dejc m ps Čestitam) na tem, da so končeo nadvladali tolike sap eks in tolike nasprotni se i a neprijatelje naroda našega. Tako je prav ! Kakor ee nam poroča, je peveko društvo »Zor*« na Vrdelei — uvažavalo poziv, priobčeni pred kratkim v n?£:vši trgovec z vinom Ivan P e čenko v 88. letu starosti. Pokoju k je bil d< ma :z Hihenberka Postojnska jama. Meseoa oktobra je og.eiaio postojnsko jasno 476 oseb, ki sj upitčale 2115 K vstopnine. Umrljivost v Trstu. Oi nedelje dne 29. oktobra do sobote 4 nov, je umrlo 52 moških n 55 žemkib, skupno 107 oseb, napram 64 v istem tednu minolega leta. P iirsčoa umrljivcst je znašala v tem tednu 28.6 pro mille. Kam pojdemo danes popoludne ! Oi g >v r je jtdnoitavsor vei k sv. Ivanu oa vessl co »Sio anekega pevskega drustve« ! To pa trdno priporočamo, ker smo trdno uteijeoi o krvavi potrebi pevskih društev v našem mee u in njega okolici. Sleherni dobri poznavaicc oirodnih razmer ob obalih Adrije mora nam pritrditi to. Dejstva govore jeeao : po c mi n v poletju, v koncertnih dvoranah i a na p anem, oa shodih ia narodnih mani-f etaeijan, p vsed tem, kjer pnlzira življenje narode, dija o znamenje o sebi. Veliko ra s.ug s> si stekla neša peveka društva na kulturnem pol u, a mnogo dela imajo ie pre i seb j. Njihova naloga je pa zelo težava*, ker iszpolagajo eaao z malimi denar-□ m sieietvi in mnogokedsj jim primaaikuje tu 1 mora'na podpora nsrodoe msse. Temu ee pripomore eamo z dobrim obiskom na njihovih prireditvah in to storimo tudi da-nee, slovenski rodoljubi. Naša deviza bodi : vsi aa »Msit nov večer« ! Umetniški koneert priredijo jutri zvečer ob 8. uri v Sokolovi dvorani v Nerodnem doma gg. Operni pevec, g. Jen P* tečks, goet kr. de*, gledališča v Pragi i« »češki klaviraki trio« eeatavljen is knnserva-toristov: g. K. Sk* a violina; g. K. F rmao, violončelo ; komponist g. D. L. Wu »eoh, glasovir, ea eledečim vsporedom: 1. Sme »na: Overtura k op. »Poljub«. 2. Lortaing : Arija ia op. »W ftesaehmed«. 4. Goltermann: »Le Deeir«, Cello Solo, 3. Halevy : Arija ia op. »Židinja«. 5. Gi ieg Suite Peer Gyat: 1. • V jutro«. 2. »Asova emrt«. 3. »Plea Ani-tre«< 4. »V. dvorani gorskega kralja. 6. Herbert : »Serenads«, Violin-Solo. 7. Wag ser: Spev is op. »Thanahaueer«. 8. Sioding: »V Pomladi«, fantazija aa glaeovir. 9. »Na rodne peemi«. 10. Smetana: Potpuri ia op. »Prodana nevesta«. Vstopnina 60 etotiak. Imenovani umetniki s) a uspehom kon-oertirali v Celju ia Idriji. 100.80 100.80 118.50 U 8.50 100.05 100.— 91.15 91.15 114.15 114.15 95.70 95.70 86.10 86.15 1637.— 1637.— 671.50 671.75 240.10 240.12 V. 117.67'/, 117.6i> •23 51 23.51 19.15 19.13 95.65 95.70 11.32 11.32 „tako unsko mM = vabi uljudno si. občinstvo na _ .Martinov večer" katerega pri- redi danes v nedeljo 12. t m. v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu. Glavne točke razporeda ao sledeče: Pesmi „Skoz vsau koračnica iz narodne igre „Le-gijonarji1" in Zajeeva „Poputnica Kola", šaljivi prizor sestavljen za to priliko od tenorja g. Josipa pl. Maaneca, pri katerem sodelujejo gospica Marica Kobal in moški zbor, licitacija „Martinove gosi". Po končanem razporedu vršila se bode plesna zabava ki bo trajala do polnoči. Začetek točno ob :i uri popoludne. Vstopnina k veselici 50 st., k plesu za goepode 80 st. za dame 20 st.__ODBOR. »lovenako akad. draštvo »Ilirija« v Pragi ei je izvolilo na svojem rednem obč-Snem zboru, dno 31. m. m. sledeSi odbor : predsednik: teeh. Friaoe JenSiC ; podpredsednik : pbil. Iv. Steblovnik; tsjnik: iur. Janko Hacia ; t h gaj ni k : tech. Viljem Ku-kec, knjižničar : iur. Andrej Kesole ; arhivar: iur. Ant. Kaojsn; gospodar: tech. Gvidon Guli*. — Preglednika eta : phil. Ado'f Turek in ticb. J. KremenŠek. Pevsko društvo »Zvonimir« v Ro eolm priredi v nedeljo, dae 12. novembra t. 1. domafio zabevo v prostorih g. 8ki-lans. Prijatelji petja dobro doili ! Darovi. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti s a jo nabralo o priliki vesele druibe novega krčmar j a konsumnega društva v Rojanu Justa Veuutti K 3.10 . n n srebru 4vatniaka rrnta v zlatu kronah 4°/, Avet investicijska renta 3'/,% Ogrska rente v zlatu 4°/* m kronah 4*/. n >i » — • n In« buka ____je akcije London, 10 Latt-100 državnih mark 90 mark 90 frankov 100 Ital. Hr Cesaiski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka rente 99 92, italijanska renta 105.32. Španski ezterieur 92.37, akcije otomanake banke 6».-. Menjiee na London Patiz. (Blrtep.) A^trijska ditovna __Lombardl 125.- aaifiefaoaa tarftka rente iK) 40, avetriiska slala mu 9*25, ogmka 4*/. zlata r«U 96 75, Llmlerbane srečke 134.50 panika banka 15.70, »aWa«ke sseridi-jonalne aMjs 746.— atelje Kio ftnto 16.24. Slabotna. Londos. (Hklepi KatMolkUn« dou 885;, Lombardl 5— irabro 29— Ipanska '«U 91»/4 i a renta 1C5—, trini diskont, 4.— aenjio« a tja —.—. Mirna Trina porodila 11. novembra^ Bndimpalta. Pšenica za april K 17 22 d K 17 24, rf za april K 14.40 do 14.42, r ves za april od K 14.28 do 14.3'J; koruza aa maj K 14.08 do K14 40. Plenica: ponndte srednje, povpraševanje pičlo, tendenca mirna. Prodaja 12.000 met stotov, slabotno, • zJržano. Oves trdno. Druga žita mrno. — Vreme : nestanovitno. Ha v ve. 'Sklepi Kavs 8antos *oo't • me« n tak. m—me po 50 kg 46.— r**, sa marec 46.25 NewToik. (Otvor. ♦ Kava Blo «• ^ dobave. Stalno, nespremenjena, do 5 st>t. zvišanja. — Prodaja 30C0 vreč. jiaebirv. (SUet> pop.1 *ava Santo, good averaae sa dec. 37.— «a marec 37«/4, za maj 38. -. za september 38.'/.. Stalno. Kava hio navedb• loco 39-40 navadna reelaa 41-42 aavadn. dons 4d-4o. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za november, 16 20, za dec. 16.35, za januvar 16 50 za lebr 16.70, za marec 16.80, za apnl lo.90. &talno. — Vreme : megla. Sladkor tuzem ki Centrifugal 5 promn. fled g 70_ do 72.—, za nov.-avgust K 65*50 do 66 50 Concasse in Melieitl promptno K 72.50, za nov. avgust K 67.50 do 68—. London. Sladkor ta repe »bio» 8'/,« 9t. Mirno. Pari« Ui «a tekoči mesec 16.—, ri •» december 15.85, za jan.-februvar 16.15 januvar-apnl 16.— (mirno). — P6eni« «» tezoO m sec 23.05, za d cember 23 25 za .anuvar - februvar 23.55, za jac.-april 23.70 (stalno Moka za teko& mesec o0 85, ta dec. 30.85 ta jan -februvar 3,10 za jćn. ap il 31.35 stalno). — Repićnc olje tekoči mecec 53 za dec. 53.50 za janu^r-aprtl 54.— za maj-avgust 54 25 (mirno). — ep™* " tekoči mesec 32.75, za dec. 32.1:0, za J»a.-aprii id.— za maj-avgust 34.— trdno). — Sladkor surov , 88* oso nov 19.25-19.50 mirno, bel za tekoči ' aefcc 23.3/9 za dec. 23 */4, za jaouvai-a;iU 24»/., za ( maiec-junij 2l.T/„ (stalno) rafinira« 57—57.50. — Vreme: «blačn^. lcPO CA HoPAlf ** trgovino jestvin. lOtrD OC UUUOIV mora>lovenski in italijanski eventuelno tudi nemški. Biti mora od poštenih starišev. Ponudbe na upravo „Edinosti*. —— 1 1 se odda 2 meblovani sobi na jako mirnem kraju, pripravno za kak«* dniifcvo, pisarno i t. d. Naslov: Via Rosset • št. :il. IV. vrata 14. V m jem glavni velikim hlevom ležeča ob cesti v veliki vasi oddaljeni 2. uri od mesta in več zemljišč pripravna za vsako obrt odda se v najem al! tudi proda. Naslov pove uprava lista. eo poatreinica za nekaj ur an IO\jV OU dan v ul. Boschetto 48, II. n. PrflHj °dda se v najem ljudska ku-rniUd hinja s 30—40 kronami dnevnega dobička. Naslov pove „ Edinost". Šivalni stroj. Proda se takoj H0T. Cena: 60 kron. Naslov pri ►Edinosti«. Kdor ljubi kakao in čokolado, temu bodi priporočan: Ivana > Kandol-Kakao ki ima najmanj tolač« v sebi, je torej najlaže prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti in je ob najbolj-^ iem okusu izredno poceni ® Priaten samo z imenom (J Ivan Boff . in s levjo varstveno znamko. . Zavoji po V* kg 90 vinarjev l^Kl^J > » Vs > SO » Dobiva se povsod. Razne vesti. Umorstvo na delavski rodbini. Is Dre- dioa v tvjtrijBki Šteaiji javljajo, da je v hI inji vasi Zsbrafi premogar Korda po neči b revolverjem ustrelil evojo ženo, tri Gtroke io šs sam sebe; četrtega otroka, ki je tudi ra»jeo, so nt šli ie živega, a težko da bi okreval. Korda, ki mu je bilo 45 let, je imel ie prvega aakona tri otroke ; v minolem letu se je v drugič fotoni z neko 22-letno deklo, s katero je imel enega otroka. Korda je bil odfuštoa is služba radi nekega pretepa. Petindvajsetletnica zagrebškega potresa. Predvčerajšnjim, dne 9. novembra, je minulo 25 let, odkar je silen petre* deloma porušil Zagreb. Potres je t it ob 7. in pol uri v jutro in je v nekoliko sekundah proverofiil grosao nesrečo. V prvem tednu | o t*m potresu se je zemlja ša parkr&t stresi«. O i tedaj s« je Zagreb popolnoma pretovil, je procvetel in se pomladil. Zdi Be, kakor da j« potres o5istil vas, kar je bilo staro io troblo, a na mestu star h hišic in stisnjenih ulic so ss odprle cove široke ulice, dvignili »o se n^vi mestni o i-delki. Kras in pono« vsemu Zigrebu pa je dogradjena stolna c?r'iev e dvama vieokima zvonikoma, ki je ena aajlepš h cerkev na slovanskem jugu. Kskoršen je danes Zagreb, res zasluži" pridevek : kraljevi »Škrata« je isUla št. 45. Ni prv strani ima sliko: »Odhod policijskega ravnstelja Busicha na K r f«. ii immn MTO V Skednja. vabi na izvanredni občni zbor ki se bode obdr/al v nedeljo, dne 26. novembra 11. ob 10. uri predpoludne v društvenih prostorih. Dnevni red : Izvolitev predsednika in tajnika. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Alojzij Calkrti Naslednik: Fr. Hitty TRST ul. Barriera vecchia št. 13. Zaloga to- in mmslm Hlaia za moške obleke = Perilo. Platenlna. Zefir. ■ PerkaL : Izbor drobnarij. Sprejema naročbe za obleke. 9 : : Pri ; Mičeletu na Opčinah se je zopet za eelo kuhati. V najem se odda meblovana soba: Cecilia 13. I. vrata 4. -ioiToTToTiorioiioiioHoiianewe» mw Tovarna pohištva ~wm Aleksander levi Jfinzi ulica Tesa Stv. 52. A (toaftu MU). ZALOGA: PIAZZA BOSARIO (Šolska peste p je). Oen«, •• nI bati n*b«n« lwiiliiifno<. Sprejemajo se rstkonstu dak tadH po posebnik nutrtna mik j- rf s- S' I- ioiioiioii»iciieiioneHeno.io Tržaška posojilnica in hranilnica i- . —=z= reglstrovana zadruga * omejenim poroštvom. PiMM*a Casemt* štev. t, In. - TRST — V lastni hi&i. Telefon št. 954. V Vhod po slavnih atopnicah. ~aa Hranilne ulog« ap reje ma od Tiakege, če tudi ni ud »druge in jih obrestuje po 4 •/.. d hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Q R«ntni davek od ..v8 t--j---—--—o— , Posojila daje nmo zadružnikom in ncer na uknjižbo po 5l/t /., n® menjiee po 6 /,, na zastave po 5x/t*/r Uradno uro: od 9—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izpladujo vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad z a p r U !■« Bsjmoderaeje mrejeao varnostno eelteo sa shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. Pofttao hrssllal&Bi rafinn Sia.004-. — Koledar in vreme. Danes : Martin papež; Davorin ; Vekoslav. — Jutri : Stanislav ; Koatka ; Gorislav: Ne tenka. — Temperatura včeraj: ob 2 uri popoludne -f-13-5° Celsius. — Vreme včeraj : lepo. Si Zl «9 ki pereMle 4ae il. novembra Tržaška borza, »apoleoni K 19U—19 16 sag te* t* K — — do —.—, Loodnn fezataV teimin K 240 20-240 50 Fraaelja K »^V* «®1/* [f Uj» K »t o5---V5.75 itaaliianaki benkovci K —.— —.—. Bi t talija K 117.60--117.70 aoMlkl bee*>v~ ^---- - otaa raela K 53.90 10J20 ogrski K 95.55 1 5 85 lUlHatt-*^ rent« __—kreditne akwije ^ 67150 — 673.50 državne ieleeulee K(6850 — 70.50 * 119.--121.—, Llofdovs iHi« b 757.— 763 - Srečke: Itaa K 33L75-: 35.75, Kreu.. K <96 — do 483.—, Bodeataedh 1880 & 302.— 310.— >-denkredh 1889 E 3U9L— 310 — Tarin K 146.— do 148. - Srbske--- Dunajska borza ob 2. uri cop včeraj danes Državni čl g v pspirju 100.80 100.8J Mizarska zadruga v Gorici 0(Solkan) tovarna pohištva m strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J Tla iei Bcttflri Jtei. l (Bosano> - v Trstu - ttt ccrtre Si. Petra ? lili Mareul Majvtfja tovarna pohištva primorska deiola. Pohištro imdelujs ae soiidno, trpežno in Učno, in aicer ammo ia lem, posušenigm v tovarniški auiilnici m temperaturo 60 stopinj m i« Izključena. "M Album pohištva pošlje t« brezplačne. Prodaja so tudi na moaočno obroka. C ftPUZTU |b ALEKIAMĐKIJI 0 leMo siflicijsko posredovanje ©Caro & Jellinek ® Trst ul. Romagna §t. 2 Trst. TKLCFOM it l«27 ■ ■ i ■ ■ Podružnice: Dunaj, Budapešt in = Lvov. == Zastopstva na vseh glavnih trgih = ta- in inozemstva. =z Se priporoča za preskrbljenje Beljenj sfc zaprtimi blazinjeoimi vosov: za pohištvo tuli v mestu koli v tu m inozemstvu. fakmnje za prevoz po morja. Poseboo ugodni pogoji za vojaške osebe in tmmmmmmm državne uradnika ===== Mtiatre nate mie po stalni nizki premim. Proračuni brezplačno, 'mi Jadranska banka v Trstu ulica Nicolo Macchiavelli 26. je pri'Vi a svoje poslovanje ter opravlja vso bančne in menične posle : eskomptuje menice, daje predujme na vrednostne papirje kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih. Kupnje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, devize inozemski slati in srebrni denar ter bankovce, vnovčnje kupone in izžrebana vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji. Izdaja nakaznice na vsa glavna tržišča monarhije in inozemstva in dovoljuje kredit proti dokumentom ukrcan ja. Preskrbuje vsa borzna naročila najhitreje in najvestneje pod kulantnimi pogoji. Posreduje in Mm\\n bipoteie pri prvih bipotečnih zavodili pod najngodiiejšinii pogoj . Sprejema vloge: na knjižice po 3s/*% obresti, na tekoči račun po .Sl/s% obresti z odpovedjo 8 dnij, na žiro račun po 3V*0/0 ^rez odpovedi do K 40000 —, za večje zneske pa se je treba glede odpovedi sporazumeti. ====== Vse vloge se potrdijo v tozadevnih knjižicah. ===== Ivan Suban TRST ul. C hiozza 33. TRST Velika zaloga svežega štajerskega masla, navadnega masla I. vrste po K 2 16 klg. centrifugirano maslo za čaj po K 2-70 ne izpod 5 kilogr. Sladki muškat v boteljkah od 1 litra po 96 stot. Velika zaloga suhega in svežega sadja. O priliki praznikov se Ivan petelin tovarna testenin TRST Sf. Ivan pri Trstu. Predno kupite zlatanino in dragocenosti obiščite Delavnico zlatnim in dragocenosti] Josip Pompilio Corso it. A9 (nov«, palača) 1 Našli bodete dragocenosti po takih cenah, da se ni vdobijo : zajci, kljunači, koštruni itd. blago |)atj konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, ee kupi staro zlato po pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče delo vedno sveže. A a zah'e v se po AI je cenik se takoj izvrši. KwizdoVa tekočina Tekočina za kribolszee- Znamka kača. Preskušeno aromatično zdravilo za ribali žile in mišice. Za hribola'.ce, kolesarje in jezdece jako pripravno za ojačenje po velikih naporih. Cena "T* i fr - Vdcbiva se pristno v lekarnah U1 llustrovani ceniki gratis in franko. Glavna zaloga FRAN Iv. KWIZDA ts. Wr. avstro-ogrski, kralj, rumunski in knež. bolgarski dvom zalagatelj. Okrožni lekarnar = Kornenbnrg pri Dunaja. Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov VinKo ŠHerK TRST ulica Acquedotto št, 15 TRST' ■V Filijalka v ulici Miramare št. 13 Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema na-ročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu. V po množitev osobja sprejmeva za modni in svileni odelek dobro« izurjenega pomoćni kavešćega slo— venskega, ital. in nemšk. jezika več po dogovoru. Prva goriška modna in manifakturna trgovina pregrad & Černelič Gorica, Trgovski dom. [I ♦ • • ♦ ♦ Tržaški uvod za nadzorovanje in zaklepanje Ulica S. Spiridione it. IO. U U U Telefon it. 1264 sprejema v nadzorstvo hiše. prodajalnice, tovarne, nedokončane zgradbe. zaloge na prostem in dvorišča. Jfa zahtevo ima zavod u razpolago tnii stalno nameščene straže. Sprejema tudi naročbe za prižiganje luci (na plin) po hišah in zaklepanje hišnih duri. Cene jako nizke. E^=E ♦ ♦ • li C III Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom s>ojo V uf G10ACHIN0 ROSSINI št. 24 (zraven cerkve sv. Antonu novega), na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno krojačnico. Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško nl.»n .-padajočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. Delo precizno. cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST Š1ULAR. Ulica Arcata štev. g (vogal ulice SaponeJ Zaloga moških oblok I R A \ KAL.ASCH Zimska suknja od K 21 —50. Ranglan, površniki, jopici podšiti s ovratnikom od astrakane K 13, ravnotaki pelušasti K 15 od samega astrakana K 27. POSEBNOST: črne obleke z 1 in 2 prsi od K 31—46. Velik izbor hlač, nočnih delavskih hlač po K 4, zimskih srajc, srajce od bombaža, srajc in spodnjih hlač od fuštanja, belih srajc itd. Ulica Arcata štev. g (vogal ulice SaponeJ ■o I i Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 700.000 kron. v lastni hiši v Prešernovih ui 3, poprej na lestnem trp zraven rotoirža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od »s. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestu je po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kontni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 3///0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v G2 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto <>% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. I I Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schiciitov-o sledilno milo x znamko ..JELEN i £ Ono je 19" zajamčeno čioto in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljive milo naj pa/i dobro, da bo »melvsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". Q(|obiVa S6 DOVSOđ! J L KI SCHICHT, USTJE na LABI. Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju. r