Leto XXXVII Št. 11 Murska Sobota 19. marec 1987 Cena 200 din JAVNE TRIBUNE, OKROGLE MIZE SOBOTA. 21. 3., ob P Vloga in položaj mladih v perspektivi občine Lendava V dvorani Ine Nafte v Lenda vi SREDA, 25. 3., ob llh Družbeno razslojevanje V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti PETEK, 3. 4., ob llh Pomurje — žitnica Slovenije V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti SOBOTA, 4. 4., predvidoma ob 12h Štipendiranje Dom gasilcev in civilne zaščite Gornja Radgona /Zadnjih 40 let ni prineslo vznemirljivejše mladosti od te, mladosti ’87. Ob priljubljeni repliki, da imajo mladi danes tako rekoč vse, na- H mreč ne gre pozabiti druge plati: tako malo razumevanja, zaupanja in E strpnosti mladi po zadnji vojni niso doživljali še nikoli. Parole so sicer N mlado generacijo povzdignile v nosilci, razvoja in temeljni kamen svetle ra prihodnosti, vendar je sedanjost naslikala sprevrženo podobo, popačeno in temačno: razprave z mladino in o njej so žal prerasle >• nekritično aprioristično zavračanje sleherne teze slovenskih mladincev. Po civilni g vojaščini, verbalnem deliktu, civilni družbi in nazadnje plakatu ter ne-katerih drugih medijskih atraktivnostih je na tnalu kritikov že Prešer- ni nova oda bratstvu in slogi! Sporna je zaradi skrajne politizacije vseh E ravnanj v Sloveniji, pa naj zadevajo katero koli sfero ustvarjanja. Tako se je le težko znebiti občutka, da je žolčno reagiranje, napadanje in za-vračanje le politična poteza, ki zamegljuje vpogled v stvarnost, rekli bi kruto resnico, r kateri se vsak posameznik iz leta v leto srečuje z globljo gospodarsko krizo, ki jo je med tistimi najnižje na družbeni lestvici že I mogoče meriti po vse bolj praznih hladilnikih. Prvi odzivi na interventne zakone, s katerimi administracija rešuje, kar še ni potopljenega, so na- leteli na ostre odzive, v Zagrebu so se vrstile protestne ustavitve dela. * Da se razmere tudi v praksi zaostrujejo, so dokaz tudi nekateri stečaji, °zd lahko torej tudi v Jugoslaviji propade, če je njegovo delo »ustvarjali nje izgube«! Ob tem smo v začetku leta izvozili za petino manj kot lani, zamrznili osebne dohodke nekaterim, ustavili naložbe v družbenih de- • javnostih, gospodarstveniki zahtevajo takojšnjo devalvacijo dinarja za četrtino... Vse to so boleče resnice, ki jim je mogoče pridružiti še nekaj »mladinskih« — vse ostrejša ost brezposelnosti, stanovanjske težave, nizek standard mladih družin, štipendiranje, kadrovanje. In kakšno je reagiranje na zgoraj omenjene temeljne zdrahe? Politiziramo pisanje intelektualne skupine, politiziramo priprave na štafeto, ukvarjamo se z obrobnimi zadevami — ali ne tudi zato, da bistvenih ne bi opazili? S pomladjo pa prihaja v Pomurje mladost, z mladostjo njena osrednja jugoslovanska manifestacija — štafeta mladosti. Še vedno s humanimi in človekoljubnimi vrednotami, pozitivno vrednostno konotacijo. Tega mladi Pomurci niso pozabili. A niso pozabili tudi družbene danosti, ki jo prinaša današnji (nemirni) življenjski utrip. Tudi zato končno dojemimo, da štafeta 87 ne more biti isto kot 30 ali 35 let prej. Zato se ne gre spotikati ob vsako novost, ki je pogosto zgolj posledica naravnega življenjskega razvoja, njegove demokratizacije in minljivosti. Namesto tega je vredno graditi na zavesti, kakršno nam je na različnih mestih uspelo zgraditi — ob upoštevanju te različnosti, ob upoštevanju razlike med deli Jugoslavije. Tudi zato, da bi bila mladost 88 neprimerno vedrejša. (Vesna je staroslovanska boginja pomladanske radosti in bujnosti, preganja zimo.) Hej, ti, ki domuješ na meni in ži viš, ker ti jaz to omogočam ! Usta vi se za trenutek, upočasni korak, poglej vase in okrog sebe. Kdo si? Kako živiš? Kaj delaš z menoj? Kakšna bo tvoja prihodnost? Ali veš, da po višjem redu stvari nebesna telesa vnovič prihajajo v položaj, ki ga imenujemo prvi pomladni dan ? Dogodek ni tako zelo samoumeven, ker bi nas, zavoljo naraščajoče ekološke nesreče in oboroženosti, lahko že tudi DRUGE PRIRE- DITVE ne bilo več. V uspešnici Jeremyja Rifkina Pešanje prihodnosti, kjer planet zemlja sporoča, naj človek spoštuje svetost sveta, se nam razgalja, kako je izčrpana, kako umirajo gozdovi, kako je v rekah vse manj življenja. »Imam svoje zakone, ki jih nočete sprejeti. Sem zaprt sistem, zato so moji energetski viri omejeni, «je njen klic in rotenje hkrati, ki zadeva tudi nas na panonskih tleh. Te dni je v pričakovanju pomladi prišlo med pomursko občestvo sporočilo: »Ako pa pride čas, ko priplava repatica v bližino zemlje, iz njenih šestinsedemdesetih hitrostnih let velikega prostora, potem je to najvišje znamenje časa. V tem znamenju umirajo in se rojevajo matere in otroci, zelenina zemlje, mrgolenje voda, ptice neba in očem nevidno pršijo atomi iz Černobila in duh veje iz resnice praznine skozi prostore videza. In nove pomladi in prihodnje smrti, zime, poletja in jeseni imajo višja znamenja kot so zaporedja v štetjih let in človeški jubileji.« Ko se plaho, a zanesljivo napoveduje prihod Vesne, je misel tudi pri Rousseaujevem geslu: nazaj k naravi. Toda ne zavoljo gesla samega, pač pa novega paradigmatskega nastavka: od načela človek proti naravi k načelu človek v naravi! »Ko gledaš rožo, kako raste, je ne opazuješ kot nepopolnega prednika nekega popolnega cveta, ki se bo verjetno razvil v prihodnosti. Tudi se ne sprašuješ o vrednosti te rože, ampak jo gledaš in uživaš. Popolnost rože je v samem njenem obstoju. Zakaj ne bi bilo tako tudi s človeštvom?« sprašuje Jeremy Rifkin. Skozi to novo paradigmo hkrati prepoznavamo nove alternative, recimo vsakršna gibanja, ki jih v knjigi Ko se naj vse konča našteva Nemec Joseph Huber s svobodne berlinske univerze in v drugi letošnji številki Mladinine priloge Prizma razčlenjuje prof. Štefan Smej. Gre za ekološka in mirovna gibanja, gibanja proti jedrski energiji in za alternativne tehnologije, gibanje mladih, gibanje za varstvo in pridobitev državljanskih pravic ter številna druga. V razkošju pomladnega brstenja in kipenja se bo marsikaj od tega še trdneje in prepričljiveje umestilo tudi v naš prostor. Ob tem se Vesna odziva: dovolj smo govorili — igrajmo, pojmo, plešimo! SOBOTA, 21. 3. — prikaz ustvarjalnosti mladih občine Lendava v dvorani Ine Nafte . v Lendavi SREDA, 25. 3. — ob llh srečanje srednješolcev na SCTPU v Murski Soboti; nastop j lokalnih rock skupin in mladih literatov; ekološko-mirovna sekcija prireja pohod do reke Mure — prikaz ustvarjalnosti mladih pri galeriji s stojnicami in video sporedom — ob 15h predstavitev satelitske tv pred galerijo — ob 18b glasbeni video spored v Klubu mladih, ob Uf pa koncert rock skupin iz Pomurja, Podravja in Parači-na — ob If nastop kuda Branko Kr-smanovič iz Para-čina v soboški kinodvorani Ekološko-mirovna sekcija na SCTPU in OK ZSMS Murska Sobota prirejata v soboto, 21. marca, izviren sprejem pomladi, dogajanje bo potekalo na. treh ravneh: VESOLJE Nebesna telesa stopajo v pomladna znamenja GALERIJA Ob id': Koncert opernega pevca V. Zadravca in pianistke E. Lukačeve Ob 12h: Lutkovna predstava Hotel hrast v izvedbi OŠ Prekmurske brigade Ob 17f Kociper-Baranjeva banda pozdravlja pomlad DEŽELA — ekološka stojnica pri blagovni hiši (»šopingu«), glasba domačih skupin — likovno ustvarjanje mladih — spuščanje papirnatih zmajev pri SCTPU — odprta scena za vse (tako učence kot učitelje) Fotografija: Miško Kranjec PETEK, 27. 3. — Študentska veselica v gostilni Bobnjar v Veržeju, pojejo in zabavajo člani ansambla Rendez-vous aktualno doma in po svetu Tudi v Španiji kmetje niso zadovoljni z agrarno politiko vlade. Napetost traja že dober me' see, nasprotujejo uvozu ameriške jkoruze in ne strinjajo se z ukrepi evropske gospodarske skupnosti o zmanjševanju količin mleka. Na "nekem mejnem prehodu na špansko-francoski , meji (slika) so španski sadjarji uničili sadje, ki ga je voznik kamiona pripeljal iz Francije. Poglabljanje globus USTAVA IN VOLITVE Zanimanje za ustavne spremembe je iz dneva v dan večje. Začele so se že prve javne razprave, čeprav osnutka nove ustave še niso objavili. Tudi v tujini je predlog za novo ustavo naletel na zanimanje. Iz prvih razprav že lahko izluščimo nekaj vprašanj. V ospredju je položaj Srbije in njenih dveh pokrajin. Razpravljale! namreč dokazujejo, da je Srbija edina republika, ki nima tistega položaja države, kot jo imajo vse droge republike v Jugoslaviji. Problem ni enostaven, ker sta pokrajini Vojvodina in Kosovo postali po ustavi iz leta 1974 konstitutiven, oziroma sestavni del federacije in ne le republike Srbije. Povsem napačno bi bilo misliti, da želijo v Srbiji več državne oblasti, da bi kot najštevilnejši narod dobili v Jugoslaviji nekakšno vodilno vlogo. Gre za problem, da v republiki Srbiji urejujeta pokrajini zadeve prek federacije. V pokrajinah dokazujejo, da bi s spremembo sedanjega statusa pokrajini postali administrativni regiji, s kulturno avtonomijo in ne bi več bile sestavni del federacije. Ostali bi le avtonomni pokrajini znotraj Srbije. Med drugim ne bi imeli pokrajini predstavnika v predsedstvu federacije. Skratka, ne gre za večanje centralizma, temveč za ureditev nekako nenormalnega stanja. Naslednja tema so volitve. Z razpravami o tako imenovanih neposrednih volitvah, po katerih naj bi volili vse delegate poimensko od občinske do zvezne skupščine, postavljamo posredno pod vprašaj delegatski sistem, čeprav o tem ne govorijo odkrito. Brž ko se zavzemajo za več kandidatov za eno mesto, in to od občine do zvezne skupščine, poskušamo uvesti nekdanji poslanski sistem. V tej točki se seveda srečujemo ponovno s pobudo, da bi imeli tudi v zvezni skupščini zbor združenega dela. Naspro tniki te zamisli dokazujejo, da bi takšen zbor predstavljal zametke centralizacije gospodarstva. V novi ustavi je potrebno najti dovolj skupnih točk na gospodarskem področju, ne pa uvesti mehanizem glasovanja. Tržne in druge gospodarske zakonitosti morajo delovati v sistemu samoupravnega povezovanja. V teh prvih razpravah je slišati tudi mnenje, da ne bi kazalo ničesar spreminjati in naj bi ostalo vse tako, kot je zapisano v ustavi Naša spoznanja se poglabljajo, bi lahko komentirali izjave o tem, ali ima Beograd podzemlje ali ne. Ob dejstvih, da je na primer neka mlada ženska streljala na gosta bara Lotos, da je neki mladenič ustrelil šoferja taksija in izginil, da je neki ubežnik iz zapora oziroma bolnice v zaporu streljal na miličnika, je res težko govoriti o nepomembnem kriminalnem početju v glavnem mestu Srbije oziroma Jugoslavije. Ta in takšna dejstva vse bolj spodbujajo k poglobljenemu razmišljanju o vzrokih in posledicah nasploh, ne samo v kriminalu. Torej ni naključje, da so se zadnje mesece tukajšnji časniki mnogo ukvarjali z raznovrstnimi oblikami kriminala in tako seznanili občane z marsičim, česar niso vedeli in kar je v malem delovalo nedolžno. Kmalu po tistem streljanju v kotlovnici sredi mesta, ko so bili štirje težko ranjeni, revolveraš pa ujet takoj po streljanju zaradi prisebnosti navzočih občanov, so bile objavljene dolge zgodbe o tem, kako v Beogradu deluje trgovina z devizami na veliko, katere žrtve so bili tisti ranjeni v kotlovnici. V Beogradu delujejo pravcate organizacije prekupčevalcev z devizami, kajti povpraševanje po njih je tolikšno, da presega že ceno od 20 do 25 odstotkov nad uradno vrednostjo deviz. Viri deviz, pravijo poznavalci, so zdomci in drugi ljudje s Kosova, zato so trgovci z devizami praviloma Albanci, ki da jih je mogoče dobiti na nekaterih beograjskih tržnicah, z njimi pa so povezani Beograjčani, ki posredujejo med velikimi kupci deviz in temi preprodajalci. Vsote so velike, tudi nekaj milijard dinarjev naenkrat, zato ni čudno, da so tako kupci kot prodajalci oboroženi, ker gre tudi tak spopad, kot je bil tisti v omenjeni kotlovnici, v riziko posla. Drugo vprašanje, ki ga zastavljajo v zvezi s kriminalom, je prekupčevanje s srebrom in zlatom oziroma s srebrnim in zlatim nakitom. V nekem feljtonu beograjskega tednika smo lahko podrobno spoznali poti tihotapstva teh dragocenih kovin, ki menda izvirajo prav iz kraje zlata in srebra v Trepči. Poznavalci opisujejo to dogajanje na podlagi zelo nizkih cen zlatu in srebru oziroma nakitu iz teh kovin. Ker so bile kraje teh kovin v Trepči velike in ker je bilo podobno v Boru, menijo, da so zlato in srebro delno pretihotapili v Turčijo, kjer so ga hitro predelali in potem nakit vrnili ter preprodajali po ceni, ki je bila pod vsako realno. Pod BUDIMPEŠTA - Madžarska narodna banka je pred tednom dni devalvirala forint za okoli 8 odstotkov. Pri menjavi na meji se s tem za naše državljane ni nič spremenilo. QUITO — Ob nedavnem potresu v Ekvadorju je zgubilo življenje najmanj tisoč ljudi. 4000 ljudi še vedno pogrešajo. MOSKVA — V kratkem bodo sodili vsem tistim, ki so zakrivili jedrsko nesrečo v Černobilu. Sodijo, da je nesrečo zakrivila ekipa ki je vodila jedrsko elektrarno. MUNCHEN - Letos bodo objavili Dnevnik Hitlerjevega ministra za propagando Josepha Gdb-belsa iz let 1924—41. Inštitut za sodobno zgodovino v Miinchnu meni, da od te objave ne smemo pričakovati spektakularnih spoznanj o nacizmu, saj je Gdbbeis v tem Dnevniku pisal predvsem o sebi. NEW YERSEY - Podjetje Yugo America, ki ima 250 zaposlenih, bo letos porabilo 27 milijonov dolarjev za reklamiranje juga. Trenutno prodajo povprečno dnevno 300 teh naših avtomobilov. MEXICO — Nikaragovska vlada je sprejela izredne ukrepe, potem ko so se v ameriškem tisku pojavile informacije, da skupina ameriških bank preučuje možnost, kako zapleniti nikaragovsko lastnino v tujini, če Nikaragva tudi letos ne bo plačala 3,7 milijarde dolarjev obresti za najeta posojila. ATENE — Zaradi hude zime vlada v Grčiji izredno stanje. Še vedno je močno oviran promet, mraz pa je naredil veliko škodo živinorejcem in pridelovalcem zelenjave. Število smrtnih se je povzpelo na 35. BONN — Zahodnonemški Bundestag je ponovno izvolil Helmuta Kohla za kanclerja. Izvoljen je bil le s štirimi glasovi večine. TEHERAN — V novem iranskem letu, ki se bo začelo 21. marca, bodo za vojne potrebe porabili okoli devet milijard dolarjev, kar je približno 20 odstotkov državnega proračuna. ' VARŠAVA — Poljska in ZDA bosta najbrž v kratkem obnovili diplomatske odnose, ki so jih prekinili leta 1981. Koroški zmaj je nekoliko drugačen Medtem ko se Štajerci upirajo namestitvi švedskih draknov (zmajev), vidijo na avstrijskem Koroškem zmaja drugje. Nedavna televizijska oddaja celovškega studia ORF je avstrijski javnosti dokazala, da si koroška mladina (tudi nemško govoreča), ne želi nobenih reform v šolstvu, po katerih bi otroke ločili po jezikovni pripadnosti. Ko je koroški deželni glavar Wagner komentiral razprave okoli reforme manjšinskega šolstva, je med drugim dejal, da utegne tudi Koroška začeti »zmajevo vojno« z Dunajem, če tam ne bodo upoštevali njenih predstav o manjšinskem šolstvu. Ob znanem »pohodu« koroških Slovencev in njihovih somišljenikov na Dunaj pred dobrim mesecem je zvezni kancler izjavil, da je treba najti takšno rešitev, ki ne bo nasprotovala željam in interesom slovenske narodnostne skupnosti. globus tendenciozne informacije Član predsedstva zvezne konference SZDL Franc Šetinc je v pogovoru z glavnimi in odgovornimi uredniki vseh jugoslovanskih in-formativnopolitičnih glasil obsodil prakso širjenja polresnic in tendencioznih informacij v zvezi s plakatom za dan mladosti. Nekateri so poročali, je dejal Šetinc, kot da bi v Sloveniji delovale le sile, ki to provokacijo zagovarjajo. Ničesar ne gre prikrivati, je poudaril, a pisanje mora biti v funkciji frontovske družbene akcije, ki krepi in ne ovira dejavnost socialističnih sil ter vzbuja dvome o njej. Dve leti Gorbačova Pretekli teden sta minili dve leti odkar je Mihail Gorbačov v tem času utrdil nekatere nove poglede do nadzora jedrskega orožja, do vojne v Afganistanu, do sovjetsko-kitajskih odnosov in do vzhodnoevropskih zaveznikov. Zavzemal se je večjo odprtost v sovjetskem javnem življenju, za odstranitev nesposobnih funkcionarjev, za gospodarsko reformo, osvobodil je oporečnike in celo napovedal možnost uradne preiskave zločinov Josifa Visarionoviča Stalina. Včasih bolj, včasih manj hrupno se Avstrijci že nekaj let prepirajo o potrebi po lovcih prestreznikih, katerih nakup pa je že več kot leto dejstvo. Nekdanja vlada Sinowatz—Steger se je odločila za nakup 24 švedskih prestreznikov tipa saab-draken (zmaj). Gre za kompenzacijske posle med obema državama v vrednosti 3,5 milijarde šilingov. Za ta znesek bo švedska firma Saab-Scania uvozila izdelke različnih avstrijskih podjetij. Aprila letos bodo v Avstrijo prileteli prvi »zmaji«, ki naj bi jih namestili na dveh štajerskih letališčih: Tallerhof pri Gradcu in Zeltweg na zahodnem Štajerskem, s čemer pa se v Gradcu ne strinjajo in grozijo z več kot samo demonstracijami. S ŠOTO NAD RAKA Upokojeni 86-letni univerzitetni profesor in akademik Stanislaw Tolpa iz Wroclawa je posvetil kar četrt stoletja proučevanju šote. Uspelo mu je izločiti snov, ki pospešuje imunološke procese v živem organizmu. Že od leta 1981 uporabljajo poseben Tolpov preparat pri zdravljenju raka. Ker so se pokazali pri tem določeni uspehi, je sedaj poljski vladni komite za znanost odobril denar za nadaljnje raziskave. DOKLER BOMO UVAŽALI MLEKO Še pred nedavnim smo lahko poslušali, brali in sploh bili pepričani, da bo izvoz kmetijstva v letošnjem letu že okoli 2,5 milijarde dolarjev, ob koncu tega srednjeročnega obdobja pa celo štiri milijarde dolarjev. Zdaj tega nihče več ne trdi, ker je popolnoma jasno, da tega ne bomo dosegli. Pesimist bi celo lahko zapisal, da bomo leta 1990 resda lahko operirali s številko štiri milijarde dolarjev, toda to bo seštevek našega kmetijskega izvoza ne enega leta, temveč celotnega tega srednjeročnega obdobja. To so seveda številke, ki naj bi veljale za vso državo, toda naša republika je pri tem izvozu močno zastopana — obvladuje ga približno petino. In Slovenija je lanskega januarja izvozila za 12 milijonov dolarjev, letošnjega januarja pa le 6,5 milijona dolarjev, podobne razmere pa veljajo tudi za druge predele države. Celoten jugoslovanski izvoz kmetijske branže je bil lani vreden dobro milijardo dolarjev, od tega konvertibilni slabih 650 milijonov dolarjev. V celoti je bil za slabe tri odstotke slabši kot leto poprej. Sicer pa Jugoslavija več uvaža kot izvaža, lani je uvozila za 1,18 milijarde dolarjev, predlani pa še za tri odstotke več, kar pomeni, da je stopnja kritja uvoza z izvozom le 87,6. Res pa je, da se je stopnja pokritosti s konvertibilnim območje lani v primerjavi s predlani bistveni izboljšala — lani smo na konvertibilnem trgu kupili za tri odstotke več kot pa smo tja prodali, predlani pa je bila naša nabava kar za 21 odstotkov večja kot pa prodaja. Slovenija je lani načrtovala, da bodo ozdi agroživilstva iztržili z izvozom slabih 183 milijonov dolarjev, pa so le za dobrih 149 milijonov, kar pomeni, da je bil zaostanek 18-odstoten. Podobno je bilo z uvozom — namesto načrtovanih 200 milijonov smo za uvoz porabili slabih 173 milijonov dolarjev ali 13 odstotkov manj kot je bilo sprva mišljeno. Za pokritje uvoza bi morali lani izvoziti za skoraj 14 odstotkov več, predlani pa je bil iztržek od Glas iz Georgetowna Zunanji ministri koordinacijskega biroja neuvrščenih so v Georgetownu objavili poseben poziv s predlogi in zahtevami za rešitev vseh problemov Latinske Amerike in karibskega območja. Podprli so skupino iz Contadore in izrazili solidarnost z Nikaragvo. V posebnem »pozivu iz Georgetowna« so zapisali, da je potrebno pri dolgovih latinskoameriških držav upoštevati specifične interese vsake države. Predvsem v neuvrščenih deželah je imel sestanek velik odmev. Pretres v Volkswagnu V ZR Nemčiji so odkrili poneverbo, ki bo stala wolfsburški koncern skoraj pol milijarde mark. Kaže, da je nekaj visokih funkcionarjev koncerna — najbrž že nekaj let — spretno prenašalo denar firme na svoje bančne račune. Volkswagen je transnacionačionalno podjetje, ki mu država le stežka pride do živega, zato tudi ne more kontrolirati njegovega poslovanja. Kako je nrišlo do poneverbe, to bi sedaj radi odkrili. izvoza kar za 13,5 odstotka večji kot pa je znašal račun za uvoz. Analiza gibanja izvoza in uvoza v lanskem letu še ni nared, kljub temu pa se sme že zdaj zapisati, da je izvoz tako krepko izostal tudi zaradi černobilske katastrofe. Maja in junija je bil zaradi Černobila slovenski izvoz kar za 13 milijonov dolarjev slabši, precej pa se pozna tudi prekinitev pogodb za izvoz mesa in divjačine za julij, avgust in september, ki je prav tako posledica černobilskega sevanja. Če Černobila ne bi bilo, bi slovenski izvoz bil lani namesto 18 samo kakih osem odstotkov pod načrtovanim. ; Pri pregledovanju seznama blaga, ki ga je naša država lani izvažala oziroma uvažala, so vmes tudi stvari, ki ne obetajo boljših časov. Če je denimo bolj ali manj razumljivo, da smo morali odšteti za čaj, kavo in začimbe dobrih 268 milijonov dolarjev oziroma 52,5 milijona za kakav, pa le stežka najdemo opravičilo za dvanajstkrat večji uvoz olja in masti, kot pa znaša vrednost izvoza teh dveh artiklov (za uvoz smo morali odšteti dobrih 68 milijonov dolarjev), sploh brez opravičila pa ostaja uvoz mleka in mlečnih izdelkov (z izvozom tega blaga smo iztržili 13 milijonov, za uvoz pa hkrati plačali skoraj 33 milijonov dolarjev), težko se je tudi sprijazniti z uvozom krme za živali, ki je lani zahteval dobrih 85 milijonov dolarjev in podobno. Z izvozom mesa smo resda dobili v našo državo 96 milijonov dolarjev, toda hkrati smo jih ža uvoz tega živila odšteli 51,4 milijona. Dokler bomo uvažali mleko, toliko časa si najbrž nimamo kaj dosti obetati od naše živinoreje ... STRAN 2 VESTNIK 19. MAREC 1987 8M8EBBi od tedna Pred razpravami o poslovanju v letu 1986 KAMENŠČAK — V nedeljo so imeli v gasilskem domu na Kamenščaku zbor krajanov, na katerem so ocenili delo krajevne skupnosti Ljutomer in vaškega odbora v minulem letu. Ker so vse naloge uresničili in ker je ostalo še nekaj denarja, so krajani pohvalili delo vodstva in se odločili, da naj bi ostanek denatja čim prej porabili za asfaltiranje nekaterih vaških cest. Del denarja bodo prispevali krajani sami. Pred zborom pa so poslušali predavanje, ki sodi v sklop usposabljanja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. MANJ IN KAKOVOSTNEJE Čeprav bo za nami že prvo letošnje četrtletje, so šele zdaj na voljo celotni podatki o poslovanju združenega dela v letu 1986. Sicer pa je to že stalna praksa, saj je do konca februarja rok za oddajo zaključnih računov in v službi družbenega knjigovodstva niso imeli veliko časa za obdelavo vseh podatkov. Seveda so bile dane prve napovedi in ocene že nekoliko prej in ugotoviti moramo, da se te bistveno ne razlikujejo od najnovejših. LENDAVA — Na seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so sklenili, da iz občinskega proračuna nakažejo na poseben račun za odpravo posledic zemeljskega plazu v Zagorju ob Savi (tam je sedež DO Deloza, ki ima v Polani tozd Konfekcijo) milijon 200 tisoč dinarjev. Pozvali so tudi občinsko komunalno skupnost, da prav tako pomaga. Nakazala naj bi milijon dinarjev. Izvršni svet je tudi sprejel odredbo, ki določa nove (višje) cene za obvezne veteri-narsko-sanitarne preglede. Tako je treba zdaj za veterinarsko-sani-tarni pregled, velike živali (govedo) pred zakolom in za pregled mesa po njem plačati 3.700 dinarjev, za majhne živali (svinje, ovce) pa 1.850 dinarjev. Prevozne stroške obračunajo posebej. LENDAVA: Na zboru krajanov v rudarskem naselju so razpravljali o uresničevanju referendumskega programa, o oskrbi z vodo v mestu ter o zaščiti narave in okolja. Na zboru so spregovorili tudi o pripravah na skupščino krajevne skupnosti. Oskrba z vodo v Lendavi ni dobra, zato bo potrebno temu problemu nameniti več pozornosti. Na vodovod se veže vedno več odjemalcev, zato postaja pritisk vode manjši, saj deluje le eno vodno zajetje. Več skrbi bo potrebno nameniti tudi varovanju okolja. Ker pri tem največ stori turistično društvo, bi se moralo vanj vključiti več občanov. MURSKA SOBOTA — Številnim najostrejšim obsodbam proti pisanju nekaterih avtorjev v 57. številki Nove revije pod skupnim naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program so se pridružili tudi člani predsedstva OK SZDL. V dolgi in bogati razpravi so ostro obsodili vrsto zgodovinsko in znanstveno nesprejemljivih tez, zlasti o napadih na legitimnost NOB in pridobitve socialistične revolucije. Opredelili pa so se tudi do gradiva na temo Ekologija, energij, varčevanje. Ob obravnavi ekoloških problemov v soboški občini so se dogovorili za enotne akcije stroke in okolij, kjer so najbolj ogroženi s posegi v človekovo naravno okolje. do tedna Če bi odmislili inflacijo in primerjali finančne rezultate, ki jih je pomursko združena delo doseglo v letu 1986, s tistimi pred letom dni, bi morali biti zadovoljni. Celotni prihodek pomurskega gospodarstva se je povečal za 82 odstotkov in je znašal skoraj 480 milijard dinarjev, porabljena sredstva so rasla počasneje od celotnega prihodka in so bila višja od tistih v letu 1985 le za 71,2 odstotka, dohodek pa se je povečal kar za 132,6 odstotka. Ker pa inflacija tudi v letu 1986 ni mirovala, so takšni podatki seveda precej varljivi in bi kazalo tudi tiste, ki so na prvi pogled dokaj ugodni, temeljito preveriti v razpravah, ki bodo zdaj stekle o gospodarjenju v lanskem letu na vseh ravneh. Podatek, da so se na primer stroški za porabljene surovine in material povečali le za 61 odstotkov in za energijo le za dobrih 40 odstotkov, je ugoden, vendar bo treba ugotoviti tudi posledice takšnega stanja. Če je to posledica kakovostne preusmeritve v zahtevne programe z več vloženega dela in znanja, smo lahko zadovoljni, če pa je višji dohodek le posledica višjih cen gotovih izdelkov, je to lahko dvorezen meč, ki se nam bo že kaj kmalu hudo maščeval. Številke so včasih resda varljive, iz njih pa vendarle lahko ugo tovimo, da se je pomursko združeno delo v letu 1986 obnašalo veliko bolj stabilizacijsko kot leto pred tem. Prizadevanja za zmanjševanje zalog v vseh okoljih sicer še niso dala želenih rezultatov, saj so bile ob koncu leta skupne zaloge le malo pod ravnijo v letu 1985, bistveno pa se je izboljšalo financiranje tekoče proizvodnje, kar bi lahko sklepali predvsem iz obresti, ki so jih organizacije združenega dela plačale za posojila za obratna sredstva. Te so lani znašale nekaj manj kot 22 milijard dinarjev, kar je realno precej manj kot v letu 1985, vendar pri tem ne gre zanemariti tudi spremenjenih obrestnih mer. K temu pa vsekakor sodi pojasnilo, da je dalo pomursko združeno delo tudi lani veliko več za obresti kot v akumulacijo, ki je bila višja od predlanske za skoraj 120 odstotkov, vendar je znašala le dobrih 14 milijard dinarjev. Po nekajletnem zastoju se je v Pomurju lani ponovno povečal fizični obseg industrijske proizvodnje. V prvem polletju je gibanje na tem področju zbujalo skrb in je vse kazalo, da bo proizvodnja še naprej zaostajala, proti koncu leta pa je prišlo do oživljanja in tako se je fizični obseg proizvodnje v primerjavi z letom prej povečal za 2,2 odstotka. Vendar tudi s tem povečanjem ne moremo biti zadovoljni, še posebno ne, ker je gibanje v posameznih občinah zelo različno. Medtem ko je bil v soboški in ljutomerski občini za dobrih 6 oziroma 7 odstotkov večji obseg proizvodnje, v radgonski in lendavski občini le-ta zaostaja za letom 1985. Do oddaje članka nam ni uspelo zbrati vseh podatkov o pomurskem izvozu, vendar prvi podatki kažejo, da pomursko združeno delo tudi 'na tem področju ni uresničilo načrtov, saj-je bil devizni priliv za dobrih 6 odstotkov manjši kot v letu 1985. S prodajo na tujem trgu je tako pomursko gospodarstvo ustvarilo le 7,5 odstotka celotnega prihodka, kar kaže na to, da postaja 4. jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov od 6. do 11. aprila 1987 Znanje — kakovost — uspeh Samo i več znanja lahko dosežemo boljšo kakovost, s kakovostnimi izdelki in storitvami pa smo uspešnejši na domačem in tujem trgu. Zato ni prav nič čudnega, da je moto letošnjega bienalnega specializiranega sejma gradbeništva Z več znanja do boljše kakovosti in uspehov. Na tokratnem 4. sejmu bo največ pozornosti namenjene varčevanju z energijo, s te je povezano iskanje novih vrst zaščitnih materialov in cenejših vrst energije, kakršna je geotermalna) ter gradbenemu šolstvu. izvoz dohodkovno vse manj zanimiv, po drugi strani pa tudi na to, da prodaja na domačem trgu teče razmeroma dobro, saj se zaloge gotovih izdelkov niso povečale. Že v prihodnjih dneh bodo o lanskoletnem gospodarjenju v Pomurju stekle razprave na najrazličnejših forumih in ravneh. Biti bodo morale zares temeljite, saj položaj ni takšen, da bi lahko bili povsem zadovoljni. Ne bomo pa se smeli zadovoljiti zgolj z ugotovitvami, pač pa bo potrebno vse sile usmeriti v odpravljanje težav in iskanje najustreznejših rešitev. Pa tudi veliko bolj racionalni bi morali biti s temi razpravami, saj se je v preteklosti često dogajalo, da jih je bilo preveč, na njih pa smo bolj ali manj srečevali iste obraze in poslušali iste razpravljalce. To pa gotovo ne bi smel biti cilj teh razprav. Torej: ne številčnost pač pa ka-kovost! Ludvik Kovač Sinovi in hčere pri materi Sloveniji Ali o Dnevih Slovencev z Madžarske v Cankarjevem domu v Ljubljani Mati Slovenija je konec minulega tedna povabila v svoja nedrja sinove in hčere, ki živijo ločeni od njene matice — onkraj meje v Ljudski republiki Madžarski. In najbrž še nikoli ni bilo naenkrat v Ljubljani toliko porabskih Slovencev, njihovih sovaščanov ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in ustanov z Madžarske. Večina jih je prišla v naše glavno mesto zato, da prikaže, kakšno je kulturno izročilo narodnostne skupnosti v Porabju, posebna delegacija pa se je v petek zvečer udeležila okrogle mize z naslovom Porabski Slovenci med dvema domovinaipa, na kateri so spregovorili o položaju slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem, to je o njihovem kulturnem, jezikovnem in gospodarskem razvoju ter o stikih z matičnim narodom. Dan prej pa je bil slovesen začetek Dnevov Slovencev z Madžarske v Cankarjevem domu, kjer je goste pozdravil tudi sekretar republiške konference SZDL Geza Bačič. »OGLATA« OKROGLA MIZA Na okrogli mizi, ki jo je vodil Rudi Čačinovič, je bilo poleg pohvalnih ocen izrečenih tudi precej kritičnih besed. Tako je podpredsednik RK SZDL in slovenski književnik Ciril Zlobec ugotavljal, da porabski šolarji dokaj slabo obvladajo svoj materni jezik, zlasti še knjižno slovenščino. »Mislim, da bi morali z mislijo na slovensko manjšino na Madžarskem izhajati iz zelo kritične, objektivne in trezne ocene njenega sedanjega položaja. Že samo znanje slovenščine je relativno zelo skromno. In če potegnem paralelo, neprimerno bolj skromno kot znanje madžarščine madžarske manjšine v Prekmurju ... Mislim tudi, da bi morali doseči tako stopnjo pouka, ko bi slovenščina dejansko ne bila samo dolg države do manjšine, ampak usposabljanje manjšinskega prebivalstva, da enakopravno, enakovredno na najvišji možni ravni uživa obe kulturi hkrati. Kajti, ko govorimo o kulturnih izmenjavah, je zelo tragično, če moramo izbirati samo med folkloro in samo med fizičnimi predstavami nečesa, ne pa v smislu poglobljene duhovnosti. Komunikacija, ki je omejena samo na folkloro, je lahko celo škodljiva, ker ustvarja vtis manjvrednosti matičnega naroda, ki mu manjšina pripada,« je med drugim dejal Ciril Zlobec. Zelo kritičen pa je bil v razpravi docent Filozofske univerze v Ljubljani dr. Janez Dular, ki je sodeloval tudi v skupni sloven-sko-madžarski raziskavi narodnostnega položaja na Gornjem Seniku, oziroma v Porabju, pri nas pa v Dobrovniku, oziroma v Prekmurju. Dejal je, da je znanje knjižne slovenščine med Porabci tako slabo, da si je v pogovorih s Slovenci moral pomagati s prevajalci. Čutiti je bilo, da je nekatere goste z Madžarske vse to dokaj prizadelo, tako kot tudi mne- Prizor, ki je nastal povojenim< mesom. Bučno olje pridelamo sami. Vse je naše, domače. Vse, kar doma >privirtiva-mo< in je za nas, je tudi za goste, ki pridejo v času od maja do septembra. Bučno olje ali belice bi radi s sabo, in radi damo, nerodno je le to, da nimamo toliko, kolikor bi želeli.« In ko je pobaramo, kako je sicer s slovenščino na tem dvojezičnem območju Radgonskega kota, odvrne: »Starejši se že še pogovarjajo v slovenskem jeziku, mlajši nič več. Tako so recimo starši z nami govorili v slovenščini in to je ostalo. Zdaj sicer malo trdo gre, a gre.« B. Žunec DRAGO KOROŠA iz Veržeja je, kot nam je uspelo ugotoviti, edini pomurski kmet, ki je zavarovan v najvišjem, to je desetem zavarovalnem razredu. Drago se je že leta 1977 vključil v kooperantsko zavarovanje in tako je z uveljavitvijo novega zakona leta 1984 imel pravico izbirati med zavarovalnimi razredi. Odločil se je za najvišjega, saj novi zakon njegovi ženi ni priznal v pokojninsko dobo časa, ko je bil pokojninsko zavarovan in z ženo sta sklenila, da se zavaruje v desetem razredu in si tako zagotovita nekoliko boljšo socialno varnost oz. pokojnino. Leta 1979 si je Drago kupil tudi štiri leta pokojninske dobe, vendar kaže, da se je s temi leti nekaj zapletlo in lani je dokupil še dve. Konec letošnjega aprila bo dopolnil 60 let starosti in se bo upokojil z 20 leti delovne dobe. Priznava pa, da so bili kmetje premalo seznanjeni s podrobnostmi o pogoj'ih zavarovanja. Prispevki za deseti zavarovalni razred so namreč zelo visoki, kaže pa, da pokojnina ne bo takšna, kot je računal. JELICA JELEN iz Lukavec pri Ljutomeru je sicer zavarovana v četrtem zavarovalnem razredu, vendar sta poleg nje zavarovana še mož in sin, tako da je treba vsako leto kar dobršen kup denarja odšteti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mož Alojz se je že leta 1984 odločil za osmi zavarovalni razred in v njem je vsa ta leta tudi ostal. Prej je bil namreč avtoprevoznik, zato si je ob uveljavitvi novega zakona lahko izbral tudi višji razred, vendar so prispevki zdaj že tako narasli, da pri Jelenovih razmišljajo, da bodo vsaj enega zavarovanca odjavili. Po vsej verjetnosti bo to Jelica, sin bo še naprej ostal v četrtem zavarovalnem razredu, Alojz pa se bo verjetno odločil za nižji razred. Čeprav pri Jelenovih dobro gospodarijo, je 130 starih milijonov na leto za to zavarovanje le nekoliko preveč, to pa še toliko bolj, ker cene kmetijskih pridelkov rastejo mnogo počasneje kot ti prispevki. POMEN KALCIJA V KMETIJSKI PRIDELAVI 'F ......... ....................... (NAJUGODNEJŠA pH OBMOČJA ZA KULTURNE RASTLINE Rastline imajo možnost prilagajanja na določeno talno okolje. Ugodno pH območje za večino kulturnih rastlin je od pH 6 do 7, vendar rastline rastejo tudi v razponu od pH 4 do 8. Glede na pH ločimo rastline na dve skupini: , . 1. Manj zahtevne, ki uspevajo na lahkih tleh in prenašajo kislo reakcijo: krompir, rž, oves in ajda. . . 2. Zahtevne, ki zahtevajo dobro zemljo in ne prenašajo kisle reakcije: pšenica, ječmen, sladkorna pesa, detelja, lucerna, ogrsčica, grah, fižol itd. . Danes dajemo manjšo pozornost najugodnejšemu pH območju za posamezne kulture, ker so ugotovili, da je bolj smotrno, ce upoštevamo optimalno pH območje za posamezne vrste tal. Poglejmo si nekaj najugodnejših pH območij za kulture, ki se pri nas pridelujejo: , _ c I. Poljščine: ječmen 6,5—8,0, ajda 5,5—7,0, koruza 5,5 7,5, oves 5,0—7,5, rž 5,0—7,0, pšenica 5,5—7,5, sladkorna pesa 6,5—8,0, krompir 6,0—7,5, strniščna repa 6,0—7,5. „ , , , 2. Metuljnice: fižol 6,0-7,5, inkarnatka 5,5-7 0 bela detelja 5,6-7,0, črna detelja 6,0—7,5, lucerna 6,2-7,8, grah 6,0—7,5, soja 5,5 —8,0. 3. Trave: mnogocvetna ljulka 5,0—6,0, pasja trava 5,0—6,5, travniška bilnica 6,5—6,0, travniška latovka 5,5—7,5. , .... j- 4. Sadno drevje: pečkasto sadje 6,0—8,0, košcičasto sadje 6,0-7,5. 5. Vinska trta: 6,5—7,5. Oglejmo si reakcijo rastlin na neprimerno pH vrednost tal. Čeprav uspeva koruza na širokem pH območju, so dokazali, da so pridelki na zemlji z nevtralno reakcijo večji kot na kislih tleh. Vzrok je seveda tudi splošno pomanjkanje hranil na takih tleh, kot tudi biološko stanje tal. Če se reakcija tal približuje pH 3, se začno korenine razkrajati in ne morejo asimilirati kalcija in fosforja. VELIKOST DELCEV MATERIALA ZA APNJENJE - APNENEC Od velikosti delcev materiala je odvisno delovanje v tleh. Material, ki se preseje prek 0,149-milimetrskega sita deluje relativno 100%. Apnenec, ki se preseje le prek sita z luknjicami od 0,59 do 0,71 mm, deluje relativno le 50 %. Apnenec s še večjimi delci deluje mnogo počasneje. Hitrost učinka apnjenja je torej odvisna predvsem od velikosti delcev in njihove porazdelitve v tleh. Da dosežemo praktične uspehe z gnojenjem z apnencem, morajo biti vsi delci manjši od 2 mm in od tega mora biti 50 % delcev manjših od 0,4 mm. Na splošno se v praksi zadovoljujemo z velikostjo delcev od 0,5 do 1 mm. Tudi vlaga močno vpliva na delovanje apnenca. Ugotovili so naslednjo odvisnost delovanja apnenca od premera delcev. velikost delcev v odstotek dostopnega odstotek sprejemljivega mm apnenca po 1—3 letih apnenca po 8—11 letih nad 0,84 20 50 manj od 0,84 60 100 več od 0,25 60 100 manj od 0,25 100 100 Kalcij v dobro porazdeljenem apnencu zamenjuje ione vodika na anorganskih in organskih delcih tal ter znižuje potencialno kislost. RABA APNENCA Z OZIROM NA TIP TAL V nekaterih deželah imajo za spremembo pH vrednosti tal do globine 18 cm naslednje normative rabe v tonah na hektar: kultura 4,7 pH vrednost tal 7,5 5,0 5,7 6,8 pšenica — pridelek v % ječmen — pridelek v % lucerna — pridelek v % 68 2 76 23 9 89 80 42 100 95 100 100 99 100 100 93 soja — pridelek v % 65 79 Iz razpredelnice je razvidno, ob kateri pH vrednosti tal dosegajo kulture najboljše pridelke. tone apnenca na hektar tip tal od pH 3,5 na pH 4,5 od pH 4,5 na pH 5,5 od pH 5,5 na pH 6,5 pesek, ilovnat pesek 0,8 1,1 1,3 peščena ilovica — 1,9 2,8 ilovica — 2,6 3,7 meljasta ilovica — 3,4 4,5 glinasta ilovica — 4,3 5,2 Vpliv pH vrednosti tal na pridelek koruze: PH Pod 5,5 5,5-6,5 nad 6,5 reakcija tal kisla lahko kisla nevtralna pridelek zrnja koruze Q/ha relativno 36,1 44,9 55,9 100 124 155 Navedene količine apnenca se nanašajo na tole velikost: ves material mora biti presejan prek 2-milimetrskega sita in vsaj polovica prek 0,15-milimetrskega sita. Pri bolj grobem apnencu so potrebe mnogo večje. Če apnimo z žganim apnom, so potrebe polovico manjše. Ce bomo upoštevali zgornje meliorativne količine, damo zemljo ponovno na analizo, da vidimo učinek delovanja. (se nadaljuje) ŠTEFAN FILIP iz Beltinec je eden od tistih pomurskih kmetov, ki so zavarovani v osmem zavarovalnem razredu. Ves čas se je ukvarjal s kmetijstvom, zato se je z uveljavitvijo novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prvo leto, lahko zavaroval le v šestem zavarovalnem razredu. Leta 1985 je prešel v sedmi in lani v osmi zavarovalni razred, v tem pa bo tudi ostal. V četrtem razredu je zavarovana tudi žena in veliko je treba plačevati za zavarovanje. Še sreča, da bo Štefan letos izpolnil pogoje za pokojnino in tako bosta spet nekoliko laže zadihala. Pa saj tudi teh prispevkov ne bi bilo težko plačevati, le da bi bile cene kmetijskih pridelkov nekoliko boljše. Pred leti, ko je krompir še imel ceno in tudi s prodajo ni bilo težav, je še šlo, lansko jesen pa je bila cena nizka, pa še prodati ga niso mogli. Prispevki za zavarovanje pa rastejo, in če bo šlo tako naprej, jih bodo kmetje vse teže zmogli. VERONA ZVER iz Lipe pravi, da so z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetje veliko pridobili. Res je, da so prispevki za to zavarovanje že precej visoki, vendar bo potem temu primerna tudi pokojnina. Če nam je družba ponudila to možnost, jo moramo sprejeti, pravijo pri Zverovih, kjer sta gospodar Ivan in žena Verona zavarovana v osmem zavarovalnem razredu. Ob uveljavitvi zakona nista pomišljala ni- ti za trenutek, da se ne bi zavarovala, saj seje Ivan že prvo leto želel zavarovati v najvišjem razredu, pa mu tega niso dovolili. Do lani sta tako napredovala do osmega razreda in v tem bosta tudi ostala in pričakala pokojnino. Nekaj pokojninske dobe so pri Zverovih že dokupili, nekaj je bodo še letos, saj se zavedajo, da morajo, če želijo imeti zagotovljeno socialno varnost, za to tudi sami prispevati svoj delež. Ludvik Kovač TURNIŠČE: cene pujskov Minuli četrtek, 12. marca, so rejci pripeljali na sejem v Turnišče le deset pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov. Za par so zahtevali od 40.000 do 45.000 dinarjev, prodali pa so vse živali. VESTNIK 19. MAREC 1987 STRAN 7 Kupci hvalijo kakovost Mlinopekovih izdelkov Da dober glas seže v deveto vas, zgovorno potrjuje primer soboške pekarne Mlinopek, ki obratuje v okviru Intesa. Tu so se namreč zadnje čase izkazali po peki resnično dobrega kruha, žemljic in drugega peciva. Pomembno je, da so kupci poslej zadovoljni s kakovostjo teh izdelkov, kar v preteklosti, roko na srce, ni bilo vedno tako. Kot nam je povedal direktor Intesovega tozda Mlinopek v Murski Soboti inženir Karel Pojbič, je k temu pripomogla posodobitev opreme, s čimer seje izboljšal tehnološki postopek priprave in peke. Zdaj lahko vsako uro spečejo celo 5500 kilogramov peciva, štiri nove rotacijske peči, ki so stale 35 milijonov dinarjev, pa omogočajo ustreznejšo peko, kar se navsezadnje pozna pri samih izdelkih, po katerih je med ljudmi vse večje povpraševanje. Okusnejši kruh, žemlje in vse vrste peciva odpirajo marljivemu kolektivu soboškega Mlinopeka svetlo prihodnost, čeprav pekarski poklic ni nič kaj lahek. Še posebno, če imamo v mislih nočno delo, ki omogoča, da že zgodaj zjutraj na trgovskih policah zadiha svež kruh. S tem je namreč povezano uresničevanje večletnega smelega načrta soboških pekarjev, ki želijo trgovine v Murski Soboti v kratkem kar dvakrat dnevno oskrbovati s pecivom. To naj bi se zgodilo takoj zjutraj, ko se odprejo trgovine, drugič pa sredi dopoldneva. Z izboljšanim tehnološkim postopkom pa naj bi pekli tudi kakovostnejši francoski kruh in prekmurske vrtanke. Boljšo oskrbo s kruhom, žemljami in pecivom načrtujejo tudi v vseh podeželskih trgovinah v soboški občini. M. Jerše MIMOGREDE Katere ceste bodo uredili ZANIMALO VAS BO KAJ S HRVAŠKIM VINOM? Lanska vinska letina je bila zelo bogata, zato je marsikateri vinogradnik v skrbeh, ali bo lahko vnovčil pridelek (vino). Teh skrbi pa seveda nimajo tisti, ki so prodali grozdje. Še večja negotovost pa je pri vinogradnikih, ki imajo gorice v sosednjem Medžimurju, torej na Hrvaškem, kjer gostinski lokali ne prodajajo neustekleničenega vina (vsaj uradno ne). Ali je mogoče hrvaško neustekleničeno vino prodajati pri nas? To vprašanje je postavila na zasedanju skupščine občine Lendava delegacija krajevne skupnosti Bistrica in dobila odgovor, ki je zanimiv prav gotovo še za druge pridelovalce. Takole se glasi: »Za vina, proizvedena v SR Hrvaški, veljajo zakon o vinu te republike in predpisi, izdani na njegovi podlagi. To pomeni, da morajo biti vina v prometu tudi opremljena z listinami, ki jih določajo veljavni predpisi o vinu v SR Hrvaški. Če je vino, ki izvira z območja SR Hrvaške, tako opremljeno, so take listine veljavne tudi na območju SR Slovenije. Ne more pa si proizvajalec, ki je vino proizvedel v SR Hrvatski, pridobiti listin o svojem vinu po predpisih o vinu v SR Sloveniji. Samo analiza vina ne zadošča ne predpisom o vinu Hrvaške ne Slovenije. Proizvajalci vina na Hrvaškem morajo namreč imeti poleg tega še posebno dovoljenje oziroma odločbo, ki jo izda Republiški komite za kmetijstvo in gozdarstvo SR Hrvaške v Zagrebu«. Za vino, pridelano na Hrvaškem, so torej potrebni hrvaški dokumenti, šele tedaj ga je možno prodati kot neustekleničeno namizno vino z geografskim poreklom tudi na slovenskem območju. -an MRAK NA ULICAH V lendavski občini menda ni naselja, kjer ne bi imeli ulične razsvetljave, za katero plačuje tok komunalna skupnost. Nedvomno je javna razsvetljava velika pridobitev, saj zlasti delavci, ki gredo na delo v nočno izmeno, radi vidijo, da so ulice razsvetljene. Enako velja za delavce, ki odhajajo na delo zjutraj. Navsezadnje tudi drugi občani ne gredo zgodaj k počitku, kajti zlasti v tem zimskem času stopijo zvečer k sosedu na klepet ali pa pomagajo pri kakšnem prijetnem opravilu, kot sta luščenje bučnega semena ali pa koline. Ker so krajevne skupnosti ulično razsvetljavo uredile s samoprispevkom občanov, je prav, da ta dobro deluje! Kar zadeva vklapljanje in izklapljanje še nekako gre, huje pa je z lučmi. Povečini so vgradili »živosrebrne« žarnice, ki sicer dajejo močno svetlobo, vendar niso ravno kakovostne in često pregorijo. Večkrat jih tudi ni mogoče kupiti. Pa še nekaj je: delavci tozda Elektro, ki smejo edini zamenjati žarnice, niso vselej na voljo. Tudi bi bilo negospodarno, da bi se zapeljali v vas samo zato, da bi zamenjali eno ali dve žarnici. Iz teh vzrokov se zato dogaja naslednje: nemalokrat je na ulicah mrak, čeprav javna razsvetljava je; ljudje se zgražajo nad »odborniki«, češ da so »predpisali« samo visoke samoprispevke, nič pa ne delajo ... Večkrat negodovanje ni upravičeno. Treba pa je povedati tudi to: najbrž je ni vasi, kjer ne bi bilo objestnežev, ki s fračami ali zračnimi puškami radi ciljajo v žarnice; so pa tudi občani, ki niso navdušeni, da bi jim poleg hiše gorela žarnica. Kako različni interesi! Š. S. Letošnji program občinske cestne skupnosti v Murski Soboti je precej obsežen. Posebno pozornost bodo namenili rednemu letnemu vzdrževanju kategoriziranih cest, pri čemer se mora izvajalec del, to je Cestno podjetje Maribor Tozd za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, organizirati tako, da bo lahko tehnično in kadrovsko pravočasno opravljal vsa vzdrževalna dela. Podobno velja za ureditev prometnih oznak na lokalnih cestah, predvsem za označitev krajev in smerokaze. V letu 1987 bodo nadaljevali s posodobitvijo regionalne ceste Gančani—Renkovci v dolžini 2,5 kilometra, asfaltiranjem odseka --------NOVOST NA TRŽIŠČU!----------- Izdelek, ki se hvali sam! ------PREKAJENO GOVEJE MESO regionalne ceste Cankova—mejni prehod z Avstrijo (0,8 kilometra), ureditvijo regiofialne ceste skozi naselje Moravske Toplice (0,9 kilometra), zemeljskimi deli na odseku regionalne ceste Gornji Petrovci—Šulinci (2,75 kilometra), gradnjo armiranobetonskega mostu na Marijanskem potoku v Martjancih in pripravo celotne dokumentacije za gradnjo mostu čez Ledavo v Pertoči. Skladno z občinskim referendumskim programom in srednjeročnim načrtom občinske cestne skupnosti bodo letos uredili tudi vrsto lokalnih cest. Tako predvidevajo asfaltiranje ceste Bakovci— Melinci (6,3 kilometra), po- letos? sodobitev odseka Fikšinci—Ro-gašovci (4 kilometre), Kramarov-ci—mejni prehod z Avstrijo (1,1 kilometra), Šalamenci—Pečarovci (3,4 kilometra) in asfaltno prevleko na odseku Bakovci — Mali Bakovci (1,3 kilometra). Če bodo z gramozom zbrali dovolj denarja, naj bi posodobili tudi lokalno cesto Gančani—Bogojina. Poleg tega načrtujejo gradnjo mostu čez Ledavo v Gančanih in Krogu. Krajevne skupnosti mesta Murska Sobota in občinska komunalna skupnost pa bodo že letos začeli z ureditvijo križišča Gregorčičeve, Cankarjeve in bodoče Bakovske ulice. Križišče bo semaforizirano. Milan Jerše V skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81) ter samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986—1990, letnega plana in pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Murska Sobota RAZPISUJE II. _ NATEČAJ za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti I. NAMEN KREDITIRANJA — za nakup stanovanj, grajenih v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje — blokovne v stanovanjskih objektih: Lendavska — jug LJ 2, stanovanjski blok Gornji Petrovci in poslovno-stanovanjski objekt Lendavska sever; — za delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih, za kreditiranje gradnje, nakupa, prenove, izolacije ter adaptacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti; — za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov (samostojni obrtniki) za kreditiranje gradnje, nakupa, prenove, izolacije ter adaptacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti. II. NATEČAJNA VSOTA____________________________________ — za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v blokovni gradnji: OZD, DS, etažni lastniki 100.000.000.— din — za delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih v občini M.'Sobota 25.000.000.— din — za samostojne obrtnike 4.500.000,—din III. PRAVICO DO KREDITA IMAJO — temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti in združujejo v skladu z njim sredstva vzajemnosti; — sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti do že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti; — bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja; — niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke; — da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti; — da lahko zaključijo finančni načrt za obseg stanovanj, ki jih bodo pridobile po tem natečaju. Višina lastne udeležbe organizacije združenega dela ali delovne skupnosti pri gradnji ali nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš se računa od vrednosti le-teh in je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji'v preteklem letu in izplačanim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti v preteklem letu. Lastna udeležba in znesek pripadajočega kredita se izračunajo na podlagi naslednje tabele: Povprečni mesečni OD na zaposlenega v ozdu v primerjavi s povpr. mesečnim OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu Ozd mora sodelovati z lastno udeležbo, ki ne more biti manjša od: Ozdu pripada kredit iz sredstev do: do 90% 25% 75% od 90 % do 100 % 30% 70% od 100% do 115% 35% 65% od 115% do 120% 40% 60% nad 120% 45% 55% V skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdoje 1986—1990 in pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Murska Sobota imajo ob upoštevanju kriterijev iz tega natečaja prednost pri dodelitvi posojila organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki namenjajo iz sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev 60 odstotkov teh sredstev za gradnjo oz. nakup stanovanj v družbeni lasti. — do posojila so upravičene tudi temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne zbrati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovan obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 odstotkov celotne mase' BOD v tem obdobju, in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu ali pa jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti, odloži obveznost plačila obračunskega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti; — delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti, ali so združevanja začasno oproščeni, in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo; — upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo; pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu; — delavci, zaposleni pri samostojnih bortnikih; — samostojni obrtniki. • VI. NATEČAJNI POGOJI__________________________________________________________ 1. Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti lahko pridobijo posojilo, če izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih, za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji; — predložijo plan, v katerem so plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove; — potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev; Odplačilna doba kredita je do 10 let, odvisno od višine odobrenega kredita. Organizacijam, ki trenutno poslujejo z izgubo, se glede na možnosti odplačevanja odobrenega kredita odloži začetek odplačevanja največ za dve leti, s tem da kredit v celoti vrnejo v 10 letih. Obrestna mera se določi ob sklepanju pogodbe v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota. 2. Delavci in drugi upravičenci imajo pravico do kredita za nakup stanovanja v etažni lastnini v prej omenjenih objektih: — da nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljive počitniške hišice, katere površina presega 50 kvadratnih metrov; — da imajo sklenjeno soinvestitorsko ali kupno pogodbo, za nakup stanovanja; — da namensko varčujejo za stanovanjsko gradnjo v banki ali bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjski kredit in zagotovili lastno udeležbo. Za delavce, zaposlene pri obrtnikih, in samostojne obrtnike: — zgrajeno stanovanjsko hišo do III. gradbene faze; — da imajo veljavno gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi gradnje, če prenavljajo oz. adaptirajo stanovanje oz. stanovanjsko hišo. Neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi. Kredit za nakup stanovanja v razpisanih objektih, gradnjo, prenove in adaptacije stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci; ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega kredita. V tem primeru skleneta stanovanjska skup nost in delavec pogodbo, s katero določita medsebojne pravice in obveznosti. Če delavec ne izprazni stanovanja v roku, ki je določen s pogodbo, mora kredit po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti odplačati. Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določajo ta razpis in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo le za standardno stanovanje. Osnova za določitev višine kredita, ki pripada delavcu po tem razpisu, je razmerje med mesečnim čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem leftbin med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Višina kredita, ki pripada delavcu oz. drugemu upravičencu glede na družinske člane v preteklem letu, znaša: Povprečni mesečni dohodek v primerjavi s povprečnim mesečnim OD v gospodarstvu v delavcu pripada kredit za nakup etažnega stanovanja največ do delavcu pripada kredit od cene standard, stanov, v individualni stanov. hiši največ SRS v preteklem letu do 50 % , 40% 30% od 50 % do 75% 35% 25% od 75 % do 100 % 30% 20% od 100 % do 120 % 25% 15% nad 120% 20 % . 10% Odobrena višina kredita pa je odvisna od višine razpisanih sredstev in števila upravičencev do kredita. Znesek kredita, ki ga lahko prejme upravičenec, ne more biti nižji od 200.000.— din. Upravičencem, ki so dobili kredit že po predhodnih natečajih, se le-ta revalorizira na današnjo vrednost. Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati — pri nakupu etažnega stanovanja 75 % — pri gradnji individualne stanovanjske hiše in prenovi oz. adaptaciji stanovanj in stanovanjskih hiš 55 % predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske površine, ki znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 kvadratnih metrov. Prednost za posojilo po tem natečaju ima delavec, ki: — ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine, — kupuje standardno stanovanje, — bo z nakupom, dograditvijo, prenovo ali adaptacijo stanovanja oz. stanovanjske površine sprostil družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ne ustreza njegovi družini, — nima stanovanja oz. ima neustrezne stanovanjske razmere. Odplačilna doba za kredit za gradnjo stanovanj v etažni lastnini je do 15 let in za kredit za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti do 10 let, odvisno od višine odobrenega kredita in kreditne sposobnosti upravičenca. V. OSTALA DOLOČILA Obrazce za vloge za sodelovanje na tem natečaju in vse informacije daje LB — Temeljna pomurska banka, poslovna enota M. Sobota v sobi št. 11 — prvo nadstropje. RAZPISNI ROK TRAJA DO VKLJUČNO 3. APRILA 1987. Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti upravičencev do posojila, način porabe in odplačevanja posojila ter drugih pogojev, ki jih ta natečaj ne opredeljuje podrobneje, se smiselno uporabljajo določila Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve ter drugih aktov LB — Temeljne pomurske banke v M. Soboti in samoupravnih aktov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota. LB — Temeljna pomurska banka, Samoupravna stanovanjska skupnost, Občinski svet Zveze sindikatov M. Sobota, Obrtno združenje M. Sobota si pridržujejo pravico, da preverijo resničnost podatkov prosilcev kredita. Vloge na natečaj zbira: — vloge tozdov, DS in njihovih delavcev LB — temeljna pomurska banka, poslovna enota M. Sobota; — vloge delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, osnovna organizacija sindikata delavcev samostojnih obrtnikov pri občinskem sindikalnem svetu v M. Soboti; — vloge samostojnih obrtnikov Obrtno združenje, Titova 5, M. Sobota. O rezultatu bodo udeleženci obveščeni v 60 dneh po končanem natečaju. VLOGE, PRISPELE PO RAZPISNEM ROKU, IN NEPOPOLNE VLOGE NE BODO UPOŠTEVANE! SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE M. SOBOTA STRAN 8 VESTNIK 19. MAREC 1987 kulturna obzorja Odmeven koncert v Radgoni Skupen koncert ženskega pevskega zbora Delavsko prosvetnega društva Svoboda Gornja Radgona in Sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač Murska Sobota v Gornji Radgoni je bil prijetno kulturno doživetje. Z njim so Radgončani počastili 8. marec. Vendar pa je imel še drugačen pomen. To je bilo srečanje pevk in pevcev sosednjih občin. Do podobnih srečanj prihaja v Pomurju poredko in jih je potrebno razširiti, je bilo poudarjeno na koncertu. Mura bi morala namreč še bolj zbliževati prebivalstvo obeh bregov. Škoda da na skupnem koncertu ni bilo več poslušalcev. Navzoči so sprejeli petje zborov s prijetnim zadovoljstvom. Vse kaže, da bo radgonski pevski zbor kmalu pel v soboški občini. F. Štefanec Panonski človek — FERIZOTTER »Rojen je bil 19. septembra 1923 v Neumarktu na Rabi. To je tam, kjer se stikajo dežele stare rimske Panonije ali današnje Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Kot človek in kot umetnik je Feri Zot-ter od vseh dobil kaj — muzikaličnost od Madžarov, vdanost barvi od Slovencev ter pogum, pridnost in žilavost od rodu, ki živi v naseljih južne Gradiščanske. Dobil je voljo za življenje in preživetje, kakor je upodobljena v zmagoviti bitki s Turki pred tristo leti pri Mo-dincih ob Rabi. Ta dediščina in tamkajšnje okolje sta ga oblikovala v umetnika, se vtisnila v njegovo umetnost, ki je kljub bogati izpovednosti, močni osebnosti in pogumu ustvarjalca največkrat označevana z besedo poskus ...« Ko prebiram besede likovnega, kritika Franza Probsta in ko listam katalog, že ne vem kolikič, ki je izšel ob njegovi šestdesetletnici, se ne morem znebiti občutka krivde. Takrat, poleti 1983, ob njegovi obletnici, sva se dogovorila za reportažo o njegovi vasi, o njegovem delu ... Prelagala in usklajevala sva datume in zaradi mojih časovnih stisk preložila vso stvar — na naslednje leto in še na naslednje ... Reportaža je še vedno nekje v glavi, Feri pa je odšel. Feri Zotter (1923—1987) Neumarkt je takoj za našimi goričkimi vasmi, tam nekje za Doličem, zato je bil Feri Zotter naš prvi sosed. Imel je naslov magistra, bil je profesor, vodil je galerijo v Železnem in čutil je kot človek. S silovitostjo umetnikove duše se je ogrel za idejo ustvarjalnega sodelovanja dežel, kot pravi Probst, rimske Pannonije. V likovni Pannoniji, ki je zrastla iz razstave Panonska pokrajina — panonski človek, je bil nepogrešljiv organizator in razstavljavec. Od tistih začetkov je prav letos dvajset let. Troedini mednarodni organizacijski odbor Pannonije bo zelo določno čutil manjkajočo pogumno, strpno in razumno osebnost in še bolj bo nehanje nekega življenja odmevalo v gradiščanskih in dunajskih galerijah in šolah ... Saj res, šola! Tisto v Ferijevi rojstni vasi je pobrala neka preureditev šolske mreže na južnem Gradiščanskem. Fenjeva duša je takrat jokala in še bolj, ko je dojemal neminljivost napredka, ki je vsako leto spočel — prazno domačijo. Ni mogel gledati propadanja hiš, katerih lastniki so preminili. Bal se je, da bodo z lju mi odšli tudi dragoceni primerki ljudskega stavbarstva, zato je z energijo umetnika in trmo kmeta dosegel, da so v Neumarktu hiše brez prebivalcev odkupovali, jih spreminjali v krajevne muzej , ateljeje in bivališča (začasna) za slikarje, kiparje, glasbenike ... Obnovljen in zaščiten nekdanji skedenj je lahko tudi koncertna »dvorana«, stara šola galerija. In tako se izumirajoča vas ez P tje spremeni v nekakšno središče kulturne ustvarjalnosti, re i središča pa je bil Feri Zotter, neutrudni organizator m umetniški ustvarjalec. , , . . . , Panonska pokrajina — panonski človek, to sta dejstvi, ki p -magujeta zgodovino, Feri je premagal mnogo meja, ki se vnnj j med ljudi. Jože Šabjan Podobice iz zemlje iz zapis namreč ni in ne more biti samorecenzija, kakor je z p .. Slovu, ker je izvleček založniških ocen in presoj, ki P"P™ uredništvo založbe za knjižni zavihek. Avtorstvo torei n _ , ložbi, ne meni, temveč ocenjevalcem »recenzantom« Ta asu Ker maunerju, Denisu Ponižu, Frančku Rudolfu, Fran nanisali o ne-Viliju Vuku, ki so prebrali rokopis Podobic iz zem j P ^^KuŠemu uredniku Vestnika se je hote ali nehote besedo SAMORECENZIJA. Ob smiselnem povsem jasno, kaj pomeni zložena beseda »sa - o jn t- pa je, da je v danem primeru zložena iz slovensk —»»w.» 83 " V^rimen, moje oo.e Mige K £3$^. 1.1 le - 1« in kaj samorecenzija? Mogoče je to ^J^o^AV SLANA-MIROS Na zahtevo avtorja pesniške zbirke Podobice iz ab^ob- redakcije objavljamo njegovo pojasnilo. Z večjim za } Pvendar z javili recenzijo katerega koli od zgoraj navedenih r (le ueodneed njegovim podpisom in ne le iz konteksta ‘ztrSan™±^ iz ocen posameznih ocenjevalcev), ki nam ga je p Miros. Pridal pa še svoj portret za potrditev recenzije, Brjg:ia Bav£ar Dejavni oder, kakor se je poimenovala gledališka skupina kul-turnoumetniškega društva Štefan .Kovač iz Murske Sobote, nocoj na grajskem odru, bo uprizorila HI-FI. Dramaturgije, režije,' sirene in ostalega se je lotil Ladislav Varga, nastopajo pa Romeo Varga, Berta Kološa, Jože Varga, Simona Vinkovič, Stanislav Jančar in Sašo Fluher. »Bistvo gledališča je srečanje. Človek ustvarja samo-prebuja-nje, je tisti, ki ustvarja stik s samim seboj,« je misel Grotow-skega, Vargova pa, da je bistvo vsega eksces. kulturni koledar O branju in svetu bralcev »Če bi začeli pregledovati največje dosežke v zgodovini človeštva, potem bi mednje morali brez kakršnegakoli odbiranja prištevati tudi knjigo in z njo pisano besedo,« so si kot izhodišče za bralno akcijo Življenje s knjigo je bogatejše zapisali v Pokrajinski in študijski knjinici. Za nosilca akcije pa zadolžili svet bralcev pri Dobri knjigi. Ta je začel delovati pred desetimi leti, v zadnjem pa je pod vodstvom nove predsednice Vere Gorički organiziral nekaj uspešnih literarnih srečanj. Tako v Rogašovcih kot na Cankovi je bila gostja pogovora, ki ste ga vodili, domača pisateljica Karolina Kolmanič, srečanje pa priložnost za začetek bralne akcije v omenjenih dveh krajevnih središčih na Goričkem, kjer sta tudi knjižnici. Kakšni so vaši vtisi? »Načinov, kako prebujati in širiti zanimanje za kakovostno knjigo v krajevni skupnosti, je veliko. Tudi nosilcev te naloge je lahko veliko. Knjigarna v Murski Soboti, kot eden od njih, počne to prek razgovorov z literarnimi ustvarjalci in z nagradami za prebrane knjige. Ti razgovori so prijetni, zelo zanimivi — saj avtor odkriva sebe in svoje literarno delo običajno drugače, kot ga odkriva bralec. Kakšenkrat pa.je to tudi prva informacija o posamezni knjigi, za katero želiš zbuditi interes, in prek nje željo po branju drugih avtorjev in drugih literarnih zvrsti. Kako so ti razgovori obiskani, je v največji meri odvisno od nosilcev kulturnega življenja v kraju samem. Na Cankovi in v Rogašovcih je bil obisk dober, predvsem v slednjih, kjer so ob tej priložnosti pripravili tudi proslavo v počastitev kulturnega praznika z nastopom domačega pevskega zbora. Upam, da so bili obiskovalci zadovoljni, da je bila njihova vedoželjnost potešena. Moje lepe vtise pa nekaj moti: pričakovala sem več kmečkega življenja, predvsem pa tiste mlade, ki so z osnono šolo končali šolanje. To omenjam zato, ker je slovenska raziskava dala podatek, da 82 odstotkov anketiranih kmetov v letu 1984 ni prebralo nobene knjige. KAKO BO POTEKALA BRALNA AKCIJA IN DO KDAJ? »Akcija teče vse leto, intenziv- pesem ali prozni sestavek, kakšna je lahko razlika pri razlagi nekega teksta med učiteljem v razredu in snovalcem tega teksta, kaj jim sploh ima povedati, do tega, kakšno napotilo dobijo tisti, ki sami poskušajo litrarno snovati, in seveda tudi do tega, da se lahko izmuznejo kakšni uri. Torej, kakršen koli je vzrok, da pridejo, oddidejo običajno z vtisi in občutki, ki niso negativni. Tako v odnosu do učne snovi, splošne razgledanosti ali porabe prostega časa. Ko namreč avtor sam predstavi svoje delo, dobijo neko novo vedenje, ki jih še naprej motivira za branje z vprašanjem: ali bom našel v romanu to, o čemer je bil govor, ali bo tudi meni pesem dala tisto sporočilo, ki ga je pesnik zapisal in ga obrazložil. To je isto, kot pri odraslem bralcu, ali pa pri bralcu, ki bralnih navad nima. Ne kaže pa dati vnemar tudi dejstva, da so to srednješolci, ki preživljajo čas velikih sanjarjenj. Te pa ne izključujejo literarnih izpovedi. Zelja po literarni izpovedi postane v času takega razgovora pri mladem človeku tako močna, da nastopijo hotenja, s tem pa identifikacija z osebnostjo, ki jo ima pred sabo.« Vse akcije sveta bralcev torej vodijo v smeri pridobivanja novih bralcev in oživljanja zanimanja za knjigo, pa najsi gre za učence ali krajane in delavce v združenem delu. Vodijo v to, da naj bi čim več ljudi poznalo užitek, umirjenje ali pa vznemirjenje, ki ga daje kakovostna knjiga; da bi nebralec postal bralec, pa čeprav samo z eno ali dvema knjigama na leto; da bi si bralec navade oplemenitil s poglobljenim in kritičnim branjem. In da bi nas več (odraslih in mladih) kdaj pa kdaj poseglo tudi po kakšni' pesniški zbirki, ker to literarno zvrst odločno premalo preli->tavamo.« Kakšno pa je vaše mnenje dolgoletne knjiničarke o tem, kdaj naj beremo. Ste za količino ali kakovost? »Odvisno kdaj. V življenju je obdobje, ko človek zelo dosti bere. V knjižničarstvu temu pravimo hlastajoče obdobje in bralcu hlastajoči bralec. Mislim, da naj v njem posameznik bere, kolikor ga je volja. Seveda je lepo, če ima koga, ki mu svetuje in ga vodi. Kasneje, ko ima bralne navade že utrjene, pa naj sam izbira literaturo v prid kakovosti. Bere manj, mu pa ostaja v spominu več globljega kakor v času hlastajočega branja.« Brigita Bavčar Pogovor z Vero Gorički neje pa v bralni sezoni jesen-zi-ma. Ker smo na Cankovi in v Rogašovcih začeli z njo skoraj na koncu bralne sezone, bo konec naslednje koledarko leto okoli kulturnega praznika — 8. februarja. Predvidoma se zadeva konča tako kot se je začela — s predstavitvijo nekega literata; gotovo pa s podelitvijo nagrad, ki so knjižne. Prvo nagrado dobi tisti, ki prebere šest ali več knjig, drugo za štiri ali več prebranih knjig in tretjo za tri prebrane knjige. Udeleženec bralne akcije je lahko vsak krajan, oziroma vsak delavec, ki se vanjo vključi tako, da se prijavi knjižničarju v svoji knjižnici. Za potek akcije skrbi knjižničar. Izbor literature ni predpisan, bralec pa si izbira po svoji želji oziroma potrebi: leposlovno, poljudnoznanstveno ali strokovno literaturo. To, kaj je prebral, preverja knjižničar pred sklepno prireditvijo.« Nedavno je svet bralcev pri Dobri knjigi organiziral tudi srečanji z literarnima ustvarjalcema — letošnjim Kajuhovim nagrajencem Brankom Šbmnom in glavnim urednikom Državne založbe Slovenije, Kajetanom Kovičem. Srečanje z rokajoma je potekalo na Družboslovni in ekonomski šoli, kjer ste zaposleni kot knjižničarka. Verjetno je bil odziv učencev boljši? »Z obiski učencev na takih srečanjih pri nas na šoli je nekoliko drugače. Število je omejeno zaradi neposrednega stika in precej učencev je odklonjenih. Prihajajo iz lastnih nagibov, ki pa so lahko zelo različni: od radovednosti, kakšen je na zunaj povabljeni literat, do tega, kako interpretira svojo JEZIK NI/ JEMAČEHA Četrtek, 19. marca MURSKA SOBOTA - Ob 19.00 bo v grajski dvorani premiera gledališke mutacije v osmih slikah HI-FI (High Fidelity — Visoka zvestoba) po G. Stefanovskem. Ponovitev predstave HI-FI bo v nedeljo, 22. marca, ob 18.00 in v ponedeljek, 23. marca, ob 19.00. SOBOTA, 21. MARCA TIŠINA — Dramska skupina kul-turnoumetniškega društva Ludvik Rogan je pripravila premiero gledališke predstave Deček z dvema imenoma. Ta bo v prireditveni dvorani ob 18.30, ponovitev pa v nedeljo, 22. marca, ob 15.00. Režiser predstave je Vlado Kranjec, v vlogi Fritza se bo predstavil Marjan Kovač, Frida bo Marjana Gider, Kurt-Janko Berta Kranjec, Max Mitko Gomboc, Hilda je Daniela Ružič, Nataša Gomboc je Slapnikova Ana, babica Gabika Gider, Lovrenc je Ciril Kuhar, Ivan je Mirko Berke, poštar Martin in natakar obenem je Boris Štesl, nastopajo pa tudi šolarji: Milena Flegar, Jelka Ficko, Vanja Mladenovič in Fredi Širovnik. SREDA, 25. MARCA RADENCI — V Kongresni dvorani hotela Radin se bo ob 20.00 začelo tradicionalno srečanje plesnih orkestrov jugoslovanskih radiotelevizij. Prvi večer bodo nastopili plesni orkestri RTV Sarajevo, Skopje in Zagreb, drugi večer plesni orkestri RTV Beograd, Novi Sad, Priština in Ljubljana, zadnji — to je tretji — pa je Večer jazza, ko bodo nastopili vsi nastopajoči, prenašala pa ga bo tudi televizija. Tujih gostov na Glasbeni paradi Radenci 87 ne bo. Pred njenim začetkom v sredo pa bodo v Razstavnem salonu hotela Radin predvidoma odprli razstavo del Antona Repnika. Otvoritev bo ob 19.30. razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled pregledna razstava grafik akademskega slikarja Štefana Galiča iz Lendave, ki se predstavlja z deli iz obdobja 1972-87. ‘LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak razstavlja grafike umetnik Bojan Golija. LENDAVA — V galeriji Lendava so razstavljena dela akademske slikarke Vere Trstenjak iz Domžal. 'knjige Boljše delo kulturnega društva Dobili smo dopis, da je menda v Prešernovi Zdravljici še nekaj sumljivih in jezikovno neustreznih izrazov, zato ga bomo — če nam jih bo uspelo potrditi — v tejle rubriki tudi mi kmalu ustrezno obsodili. V lendavski občini je le v Ina-Nafti ustanovljeno kulturno društvo z namenom, da vključi delavce v različne oblike kulturnega delovanja. Vse od ustanovitve pa niso dobili prave pomoči pri vodstvu delovne organizacije, zato delo tudi ni bilo boljše. Na nedavnem letnem zboru so kritično ocenili delovanje in spomnili družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji na svoj obstoj in obljube, da bodo podprle delovanje društva. Delovanje kulturnega društva v delovni organizaciji ni lahko, težko je pridobiti nove člane. Kljub vsemu pa društvo deluje in bo v prihodnje ustanovilo več sekcij. V letošnjem programu dela so med drugim omenili aktivnost društva ob praznovanju dneva rudarjev, praznovanju delavskega praznika, in dneva republike. Društvo bo pripravilo razstavo ročnih del delavcev in razstavo slikarjev Ina-Nafte. Na letnem zboru so izvolili novo vodstvo in sklenili, da se bodo povezali tudi s kulturnimi društvi v krajevnih skupnostih. Jani D. USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Taras Kermauner — MED PRIJATELJI IN SOVRAŽNIKI (Pomurska založba), AVSTRIJSKE PRAVLJICE (Mladinska knjiga) in pesniška zbirka Lajčija Žalika-Zalusa - ODLOMKI IZ ŽIVLJENJA. Kulturni nagrajenci LETOŠNJE RAZSTAVE V GALERIJI LENDAVA Kulturna skupnost Lendava je pred nedavnim sprejela letošnji program likovnih in drugih razstav v razstavnih prostorih galerije v ^radu. Pripravili bodo 10 razstav, prevladovale bodo likovne. Galerijska dejavnost bi bila lahko še pestrejša, če bi imeli več sredstev. Med letošnjimi razstavami velja omeniti razstavo Bojana Golije iz Maribora, retrospektivno razstavo grafik Štefana Galiča, razstavo Emila Szekeresa in Nagy Kaniže. Za počastitev dneva republike pa bo tradicionalna likovna razstava del letošnjih udeležencev 15. mednarodne likovne kolonije. Da 'bi bilo v prihodnje več razstav in razstavna dejavnost pestrejša, bodo kulturni delavci skušali za posamezne razstave dobiti pokrovitelje, ki bi organizacijo razstave gmotno podprli. Kulturna skupnost bo letos uredila tudi muzej na prostem pri hotelu Lipa v Lendavi. jani p. Franc Kolenko 70-letni Franc Kolenko iz Čren-šovec je dobil ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku priznanje Zveze kulturnih organizacij občine Lendava za dolgoletno delo v Kulturnem društvu Tone Plej Črenšovci. Ker uradna obrazložitev premalo pove, naj zapišemo, da so mu priznanje podelili zlasti za vodenje mešanega pevskega zbora, ki šteje 28 pevcev. Ta pevski zbor uspešno vodi 8 let, sicer pa je pevovodja že 40 let. V pevskem zboru, kjer prevladujejo pevci srednjih let (delavci, kmetje, upokojenci), prepevata tudi njegova žena in hčerka. Črenšovski pevski zbor je doslej naštudiral 54 pesmi, zlasti narodnih. Nekaj teh so že predvajali tudi po radiu. Črenšovski pevci nastopajo pod vodstvom Franca Kolenka v glavnem v domači in okoliških vaseh. Pridno vadijo zlasti pozimi, in sicer dvakrat tedensko, poleti pa le pred nastopom. Tovarišu Kolenku je priznanje ZKO velika moralna spodbuda, vendar priznava, da bo »dirigentsko palico« sčasoma le moral prepustiti mlajšemu. Vprašanje pa je, kdo ga bo nadomestil, ko pa ni bilo lahko sestaviti pevskega zbora, s pevovodjo pa bo še težje. Pa kaj bi o tem! Pevci iz Črenšovec, Žižkov in Trnja bodo pod vodstvom svojega pevovodje še dolgo prepe-vali- Š. S. VESTNIK 19. MAREC 1987 STRAN 9 ALI SO POGLA VITNE STISKE LJUTOMERSKE MLADINE PROSTORSKE TEŽA VE? Povod za ta prispevek mi je dal članek v Vestniku 26. 2. 1987 z naslovom Rabimo pomoč, ne ie kritiziranje avtorja Bojana Pečka iz pogovora s predsednikom OK ZSMS Ljutomer. Članek sicer dokaj realno prikazuje probleme mladih v občini. O vprašanju, ki ga postavljam kot naslov svojega prispevka, pa bi vendarle razmišljal nekoliko drugače, kot je v omenjenem članku zapisano, sicer ne iz razloga, da bi polemiziral, ampak da bi mlade, predvsem iz Razkrižja, spodbudil k drugačnemu razmišljanju o aktivnosti mladinske organizacije. Moje globoko prepričanje je, da pridobitev lastnih prostorov za mlade ni tisti problem, da bi lahko rekli, da so poglavitne stiske mladine prostorske težave. Kolikor so mi znane razmere v večini krajevnih skupnosti ljutomerske občine, so te pripravljene deliti prostore z mladinsko organizacijo, potrebno je le upoštevati čisto navadne zahteve, kot so red in čistoča v teh prostorih. Vendar je težnja mladih, da imajo resnično svoje prostore, da jih z nikomer ne delijo, da se v njih počutijo svobodno in sproščeno brez nadzorstva starejših, ali bolje rečeno staršev, da si v njih organizirajo aktivnosti po svojem okusu. To je vse prav in lepo, vendar pa poglejmo, kako je v tistih okoljih, kjer mladi imajo prostore, da se lahko zabavajo na svoj način, saj smo v omenjenem članku Vestnika prebrali, da večina mladih uporablja prostore krajevnih skupnosti, vaške ali gasilske domove, izjema so le mladinci Razkrižja, ki so si prostore uredili sami in so dejavni. Naj pojasnim, da tudi v krajevni skupnosti Razkrižje mladina nima čisto svojih prostorov, ampak je krajevna skupnost mladinski organizaciji dodelila v uporabo del prostorov doma kulture, nič manj pa mladi niso prikrajšani tudi za druge prostore, ki so v krajevni skupnosti Razkrižje na voljo vsem za določene družbene aktivnosti. Sicer pa to, kdo je lastnik prostorov, ni bistveno to, na kakšen način in za kakšne namene kdo prostore uporablja. Mladi na Razkrižju so si tako en del prostorov doma kulture uredili po svojem okusu, v njih organizirali aktivnosti brez nadzorstva starejših, tako, kot se jim zdi najbolj prav. In kakšne so izkušnje okolja? V Razkrižju vse bolj spoznavamo, da mladi velikokrat zlorabijo ugodnosti, ki jim jih določeno okolje ponudi. V prostorih mladih je kot poglavitna in osnovna dejavnost postala le zabava s plesom, ali kot ji drugače pravimo — disco, in povrh še z neomejenimi količinami alkoholnih pijač. Žal so kritike na račun aktivnosti mladih iz Razkrižja v »njihovih« prostorih so vse glasnejše, zlasti s strani krajanov, staršev in drugih, ki neradi v jutranjih urah poslušajo, kako se mladi pod vplivom alkohola vračajo s svoje zabave, kako razbijajo steklenice, jih razmetavajo po okoliških sadovnjakih in povzročajo nočni nemir. Družbenopolitična aktivnost mladih v organih krajevne skupnosti in ostalih DPO pa se je v tem obdobju, ko se mladi zabavajo po svoje, v veliki meri zmanjšala. Pokazali so nezainteresiranost za vse drugo, kar se okrog njih dogaja. Seveda so pa tudi med mladimi izjeme, ki si prizadevajo, da bi čas, prebit v mladinskih prostorih, zapolnili z drugačno vsebino dela. To je ocena, ki gotovo marsikateremu mlademu ne bo po volji. Toda mladi iz Razkrižja se bodo o njej morali zamisliti, ker dobro vedo, da ni iz trte izvita in da bo resnično veljalo razmišljati tudi o drugih problemih okolja, v katerem živijo, da bodo pošiljali svoje delegate v skupščino krajevne skupnosti, se udeleževali sej delegacij, zborov občanov in da morda le ni disco vsak petek in soboto, pa še včasih v nedeljo, tisto, kar mladim daje perspektivo za zadovoljevanje vseh njihovih potreb v okolju, v katerem živijo. Interes mladinske organizacije prav gotovo ni, da bi se zapirala v svoje kroge pred vplivom okolja, žal pa je v okolju, o katerem govorimo, to že nekoliko prisotno. Naj ta prispevek, ne izzveni kot kritiziranje mladih, ampak kot dobronamerno opozorilo, da bi mladi morali v večji meri ceniti tisto, kar jim je družba dala na razpolago. V okolju, kjer deluje mladinska organizacija Razkrižje, ima gotovo na razpolago vse tisto, kar jim okolje lahko nudi. Res pa je, da to okolje, v katerem mladinska organizacija Razkrižje deluje, ne more rešiti vseh strateških problemov mladih, kot so problemi zaposlovanja, štipendiranja ipd. Toda problemi mladih, ki so problemi celotne družbe, se bodo reševali še počasneje, če še bodo mladi zadovoljili le z obrobnimi aktivnostmi, tam, kjer pa bi se njihov glas moral slišati, pa so žal premalo dejavni. Stanko Ivanušič Centri za obveščanje — Z novim odlokom bo tudi v občini M. Sobota začel v tem letu delovati Center za opazovanje in obveščanje za občino in celotno pokrajino. Ta odlok je v skladu z Zakonom SRS o SLO in DS, X. poglavje, 238., 239., 241., 242. in 243. člen. Uradna razlaga funkcije teh centrov, ki bodo delovali na območju celotne Slove- Odkod presenetljivo dobri poslovni rezultati DO Panonija iz Murske Sobote v letu 1986 Vsak dobro obveščen Pomurec ve, s kakšno izgubo je DO PANONIJA, točneje tozd Kmetijska mehanizacija sklenila poslovno leto 1985. Že med letom 1986, ko je ta kolektiv kljub težavnim razmeram že med letom začel poslovati bistveno bolje, se je marsikdo, tudi od tistih bolj obveščenih občanov M. Sobote začel spraševati, od kod takšen preobrat. Marsikdo v samem kolektivu Panonije vse do konca obračuna za leto 1986 ni upal verjeti, da bodo poslovni rezultati celotnega kolektiva DO PANONIJA tako uspešni. Od kod torej takšen preobrat v poslovanju? To želim na kratko pojasniti. - 1. V letu 1985 je vodstvo sozda IMP v sodelovanju z vodstvom DO Panonije pripravilo dokaj obširen sanacijski program, ki je opredelil kratkoročne ukrepe za sanacijo takratnega težkega stanja ter obenem dolgoročne ukrepe, ki naj trajneje izboljšajo poslovne rezultate DO Panonija. Večidel kratkoročnih ukrepov je bil uresničen. Zlasti je potrebno omeniti tri važnejše ukrepe, ki so bili realizirani že v letu 1985 oziroma v začetku leta 1986. — V drugem polletju 1985 so bile v pretežni meri razprodane precejšnje zaloge od 30. 6. 1985, ko se je pojavila prvič večja izguba. — Izguba tozda Kmetijska mehanizacija po ZR za leto 1985 nije in ki se bodo s tem vključili v celotni sistem informiranja v SFRJ, je: Odkrivanje in spremljanje vseh vrst nevarnosti vojnih akcij, naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in drugih nevarnosti, ki lahko ogrožajo prebivalstvo, oborožene sile, materialne in druge dobrine, ter obveščanje o teh nesrečah in nevarnostih prebivalstva, ozdov, KS itd. Sistem, opazovanje in obveščanje organizirajo družbenopolitične skupnosti, »strokovni« nosilci organiziranja sistema pa so upravni organi, pristojni za zadeve ljudske obrambe. Pri tem je treba povedati, da je za ta namen telefonska številka 985, ki bo tudi javno objavljena v vseh sredstvih obveščanja in v telefonskem imeniku. Poleg tega pa bodo centri neposredno povezani z lokalnimi radijskimi postajami, od katerih lahko zahtevajo prekinitev programa in oddajanje sporočila o nevarnosti. V praksi pa naj bi vse to potekalo tako, da bi občan v prihodnje namesto dosedanje številke 92,93 ali 94 oz. katere druge poklical številko 985. Center bo sprejel informacijo, preveril njeno točnost (?), potem bo sledilo obveščanje po vertikali in horizontali: od nižjega centra do višjega in prostojnih organov, ki so dolžni ukrepati. To pomeni, da bo občan ob prometni nesreči namesto št. 92 ali 94 poklical 985, kjer bodo informacijo preverili in šele nato bo šlo do tistih, ki so odgovorni za ukrepanje. Kako hitro in kako učinkovito bo ta sistem deloval in čemu zbiranje centralnih informacij, čeprav je dosedanji sistem učinkovito deloval, bo pokazal čas. Ob vsem tem pa se pojavljajo določeni pomisleki in nezaupanje, o čemer bi morali razpravljati na samoupravni način in z upoštevanjem širšega delegatskega odločanja na vseh ravneh. Nekatera vprašanja se zastavljajo kar sama od sebe, nanje pa ni odgovorov ali pa jih pristojni nočejo dati. Razmišljanja o uvedbi centrov in številke 985 nas vodijo do raznih ugibanj. Tehnično in na prvi pogled gledano gre za povečanje učinkovitosti sistema za opazovanje in obveščanje v miru, ob večjih naravnih katastrofah z namenom zmanjševanja človeških žrtev in materialnih dobrin z uporabo informacij občanov. Vendar pa je pravočasno odkrivanje znakov, ki napovedujejo .prihajajočo ali že nastalo nesrečo, vse bolj vezano na ustrezno tehniko in vse manj na človeka. To se nanaša na zaznavanje prvih potresnih sunkov, povečano radiacijo ali pa tudi povečano koncentracijo dima v prostorih, kar vse odkrijejo ustrezni detek- v višini nekaj nad 617 milijonov din je bila z izrednim prizadevanjem kolektiva DO Panonija in veliko pomočjo sozda IMP, v katerega je ta kolektiv vključen, s pomočjo vseh večjih kolektivov M. Soboške občine ter nekaterih poslovnih partnerjev DO v celoti pokrita z dokaj ugodnimi viri sredstev. — Pri prodaji izdelkov je narejen preobrat. Proizvodnja se je začela v pretežni meri usmerjati za znanega kupca. — Zaloge polizdelkov in gotovih izdelkov so bile v letu 1986 zato na precej nižji ravni kot prej. 2. Realizacija dolgoročnih nalog iz sanacijskega programa, pripravljenega v letu 1985, naj bi se v letu 1986 kazala predvsem pri uresničitvi konkretih nalog, ki so bile številčno ovrednotene skozi pripravljeni letni plan 1986. Številna so bila konkretna določila, navedena v sanacijskem programu, ki jih tukaj ne morem omenjati, vsekakor pa bi želel izločiti tiste, ki so po mojem mnenju v največji meri vplivala na relativno zelo dobre poslovne uspehe DO Panonija v letu 1986. — zastavljene planske naloge so se kljub težavam in zamikom DA ali NE? torji, ki avtomatsko alarmirajo pristojne službe in tudi neposredno prizadete. V teh primerih ni potrebna tel. številka, ampak sodobna tehnologija. Številka 985 bi ostala uporabna torej še ob požarih na prostem, prometnih nesrečah in morda še kje. Toda v teh primerih je verjetno bolje klicati pristojneslužbe (gasilci, reševalci, prometna milica itd.), ki imajo tudi neposredno številko. Pomisleki ob uvajanju centrov se pojavljajo zaradi tehnologije zbiranja, posredovanja in uporabe informacij, ki omogoča poleg navedenih tudi zbiranje drugiji podatkov, ki bi se uporabili za ovaduštvo (denunciantstvo). To pa pomeni povečan nadzor nad občani, ustvarjanje občutka, da ni varno izreči kritike niti na štiri oči, kajti sogovornik lahko v naslednjem trenutku posreduje informacijo prek telefonske št 985 v center. Kaj to pomeni, je takoj jasno, če vemo, da je center pod neposrednim vodstvom sistema SLO in DS, ki ob najmanjših sunkih reagira po vojaško. Na tej točki naletimo na vprašanje kontrole nad državo in reprezentanti njenih funkcij s strani civilne družbe. Če politični sistem omogoča toliko demokracije (in samoupravljanje je krona demokracije), da ta kontrola obstaja (delegatsko organiziran sistem vodenja), potem je tudi nevarnost zlorab ob zbiranju informacij občutno manjša. Vprašanje pa je, če danes živimo v razmerah, ki bi onemogočale zlorabo takšnih možnosti. 133. člen kazenskega zakona namreč s svojo vsebino prav spodbuja vse potenciale denun-ciante (ovaduhe, izdajalce), da prijavijo '»dejanski« ali izmišljeni verbalni delikt. Toda vse to je zelo preprosto tudi brez številke 985 oz. centrov za opazovanje in obveščanje, saj je potrebno zavrteti le številko 92 ali številko partijskega komiteja in »sovražnika« naznaniti. Dejstvo pa je, da sistem (ali njegovi specializirani deli), v katerem se stalno iščejo sovražniki na levi in desni, vedno znova inovira načine za njihovo iskanje, posebno takrat, ko je v krizi in hoče ustvariti vtis, da so zanjo krivi politični sovražniki. Teh mora biti seveda ustrezno veliko, da se lahko prikažejo kot resen nasprotnik. Danes tehnologija ' omogoča subjektom ovaduštva, da so izredno ekspeditivni, in če je potrebno, tudi povsem anonimni. Številka 985 torej ni vir zla, temveč v tisti svoji dimenziji, ki omogoča neovirano zlorabo, predvsem njegova posledica. V. Č. izpolnjevale. Ob koncu leta je bil plan fakt, realizacije celo presežen v tozdu Kmetijska mehanizacija; — večina delavcev je v cilju izpolnjevanja planskih nalog delala, ko je to bilo potrebno, tudi v podaljšanem času in pozneje na ta račun koristila proste ure (ko je izpolnjevanje plan, nalog to dopuščalo); — prodaja je tudi v letu 1986 usmerjala proizvodnjo za znanega kupca; — tekoče spremljanje dejanskih stroškov je bilo bistveno izboljšano s pomočjo že konec leta 1985 uvedenega novega računalniško podprtega informacijskega sistema v okviru sozda IMP, — novi računalniško podprti informacijski sistem v DO Panonija (v okviru sozda IMP) je omogočil tekoče in boljše spremljanje poslovnih dogodkov tudi na drugih področjih (fakturiranje, terjatve, evidenca zalog itd); — V letu 1986 je DO Panonija zelo povečala izvoz, in to še zlasti na Poljsko. Svoje izdelke je izvozila v ZR Nemčijo, na Madžarsko, v Avstrijo, Španijo, na Češko, v Turčijo, Francijo in Belgijo; — na dosežene poslovne rezultate so v veliki meri vplivali tudi zlasti v 2. polletju 1986 leta nominalno nizki osebni dohodki. Če se kolektiv Panonije v letu 1986 ne bi srečeval z nekaterimi notranjimi subjektivnimi problemi ter mogoče tudi v določeni meri z premajhno zunanjo primernejšo podporo pri prizadevanjih za ureditev teh problemov, bi doseženi rezultati vsekakor lahko bili še boljši. Ob še večjem angažiranju vseh zaposlenih, zaupanju v mlade kadre, ki so prevzeli nove odgovorne dolžnosti v kolektivu, oživitvi vseh »mrtvih kapitalov« (mislim 'zlasti umskih potencialov, ki so v kolektivu) ter čimprejšnji razrešitvi dalj časa trajajočih internih težav bo, kot menim, kolektiv DO Panonija imel v prihodnosti še boljše poslovne rezultate. BISOLPAN MIMOGREDE Kje je meja? Medtem ko se ljudje v primeru spora za mejo na travniku ali na njivi ponavadi hitro sporazumejo (popusti pametnejši ali pa sprejmejo kompromisni predlog — mejo v sredini), pa je — vsaj v lendavski občini — nekoliko drugače pri mejnih sporih v vinogradih. Tod prihaja često do sporov, ki jih je težko rešiti, saj ni malo primerov, ko soseda vztrajata vsak pri svojem. Morda sama meja niti ni toliko pomembna, bolj važna je prva vrsta trt.e. Če se soseda ne zedinita, kje je meja, in vsak posadi prvo vrsto trte tam, kjer on meni, da je meja, potem se zgodi to, kar vidimo: prvi vrsti trtnih nasadov dveh sosedov sta skoraj druga ob drugi in med-nju se lahko podaš komajda z motiko, kje neki šele z motornim okopalnikom. Pa tudi pogled na tak »dobrososedski« vinograd ni ravno lep. So pa tudi primeri, da soseda, ki nameravata obnoviti gorice, dosežeta soglasje o meji, se tudi dogovorita, koliko centimetrov od meje bosta zasadila prvo vrsto trte, potem eden posadi, drugi pa (recimo) vinograd proda in novi sosed ne prizna prejšnjega dogovora ter posadi trto bliže meji. Kako naprej ? Poravnalni svet v krajevni skupnosti Gorice (pri Lendavi) obravnava največ takih »vinogradniških« mejnih sporov. Večino jih sicer uspešno reši — dosežena je poravnava —, so pa tudi »trdi« primeri, ko se pravda nadaljuje na sodišču. Veliko bolje bi bilo, ko bi bili mejaši resnično dobri sosedje in morda upoštevali nepisano pravilo, ki se vse bolj uveljavlja, da bi prvo vrsto trte posadili najmanj 50 centimetrov od meje. Seveda od tiste, ki sta jo kot pravo določila oba soseda in ne od one, ki jo je po svoje določil eden sam. Š. Sobočan STRAN 10 VESTNIK 19. MAREC 1987 naši kraji in ljudje Krajevna skupnost Bučkovci je ena tistih, ki jo po njenem geografskem položaju (na obronkih Slovenskih goric) in sestavi gospodarstva — pretežno kmetijsko območje, na katerem ni velikih kmetij, obenem pa nimajo nikakršne industrije —, štejemo za manj razvito. In če je ta manj razvita krajevna skupnost v občini, ki je na prehodu v razvitost, potem je vsaj približno stanje nekako jasno. To pa pomeni, da se krajani srečujejo s številnimi problemi in težavami. O tej krajevni skupnosti je bilo že toliko govora in toliko načrtov, da je pravzaprav čudno, kako to, da so vsi načrti ostali le na papirju. Naj jih naštejemo le nekaj: zaradi hribovitosti krajevne skupnosti je intenzivno kmetijstvo nemogoče oz. oteženo, lahko pa bi uveljavljali sadjarstvo. Bližina termalnega vrelca v Moravcih daje velike možnosti za razvoj vrtnarstva, a tudi ta načrt je še vedno na papirju. O kakšnih manjših obratovalnicah ni ne duha ne sluha, čeprav bi se takšna dejavnost lahko uveljavila na tem manj razvitem območju. Nešteti izzivi so verjetno dovolj za kratek klepet z vodstvom krajevne skupnosti o njihovih problemih. Kot prvi je spregovoril Slavko Krajnc, predsednik skupščine KS, ki je že dolgo v vodstvu krajevne skupnosti in pozna minulo obdobje: »Našteto je res. Naša prizadevanja, da bi se karkoli spremenilo na boljše, pa so vedno trčila ob zid nerazumevanja, Verjetno predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Kljub temu pa smo v preteklem obdobju v krajevni skupnosti precej naredili, v glav- TRDA GORIČKA STVARNOST Strupen sever je bril po Kanče-cu in okoliških vzpetinah, da je rezalo do kosti. Kam, potnik? Nekam v zavetje, na toplo, kajti pomladne sape so še daleč. Vrata goričkih domačij, zloženih na pobočju nad Peskovskim potokom, tik ob asfaltni prometnici Murska Sobota—Hodoš, obiskovalcem ne ostajajo zaprta. Pri upravni zgradbi lovišča Kompas zavijemo levo, sledeč kažipotu proti Pe-skovcem. Zanima nas, kje bi dobili Aleksandra Kerčmarja, trdnega kmeta in vaškega aktivista. V zbiralnici mleka zvemo kam in kako. »Največ 28 hiš je >polnih< — od 42, — tri ali štiri so >čiste< kmetije, desetnija vaščanov je zdomcev ali sezoncev, peščica pa zaposlenih v Murski Soboti, v Murinem obratu v Gornjih Pe-trovcih, na bližnji Agromerkurje-vi farmi nesnic in v gojitvenem lovišču Kompas z vzrejališčem in valilnico fazanov,« se plete spoznavno kramljanje v prostorni, toplo zakurjeni kuhinji Kerčmar-jevih. Manj razvit kraj naj bi bil to, a ob vsem, kar je kasneje dodal še predsednik vaškega odbora Emil Kozic, zaposlen v soboški Jeklotehni, se zdi, da le ni tako za časom in razvojem. Že preiskušen recept za premeščanje infrastrukturnih tegob je samoprispevek, solidarnost, ki tudi tod nikdar ne odpove. Sprotno popravljanje in utrjevanje gramozenih vaških cest je spoznana nujnost. Izjemno pri- UČKOVSKI UTRINKI nem s pomočjo krajevnega samoprispevka in prostovoljnega dela krajanov. To pa pomeni: vodovod, elektrifikacija, urejanje krajevnih cest... Teh nalog je bilo v preteklosti toliko, da smo pravzaprav zadovoljni, ker smo Nekoliko drugačen pogled na Bučkovce, središče krajevne skupnosti, o kateri pišemo. jih večino tudi uresničili. Vsekakor moram omeniti prizadevanja, da bi bolj uveljavili kopališče v Moravcih. V krajevni skupnosti smo pred kratkim ustanovili turistično društvo, ki postaja nosilec prizadevanj za uveljavitev našega kopališča. Moram povedati, da so postali Moravci — bolje rečeno Moravci v Slovenskih goricah (da ne bo nesporazumov) — priljubljeni kraj številnih gostov s Ptuja, iz Maribora in še dalje. To pa predvsem zaradi miru in nedotaknjene narave in okolice. Eno od možnosti v Pri Kerčmarjevih v Peskovcih prezimuje 13 telic s skupnega pašnika v Panovcih. dobitev pomeni šest telefonov, kajti s tem se je tudi ta odmaknjen kraj približal in neposredno povezal s svetom. Tačas si tukajšnje prebivalstvo šteje v posebno zadoščanje uspelo zbiralno akcijo za nakup terenskega gasilskega vozila. »Dom gasilcev smo postavili leta 1955, društvo pa ima kakih deset članov. Denar smo pobirali po vaseh v Gornjih Petrovcih, Salovcih in Če-pincih in nabrali 327 milijonov, starih seveda, kar ni tako malo,« je vidno zadovoljen pojasnjeval gospodarjev naslednik Stane. Sami se torej postavljajo na noge, kajti trda je gorička stvarnost. Pri Kerčmarjevih so nam prihodnosti vidimo prav v širitvi našega kopališča.« To je bilo nekaj besed o opravljenem. Kakšni pa so načrti? O tem pa predsednik sveta KS Vlado Bolkovič: »Naši načrti so pravzaprav v okviru možnosti, ki jh imamo, te pa so dokaj skromne. Največ pozornosti bomo namenili cestam. Nekatere bi radi asfaltirali (okoli 2100 metrov), druge pa so potrebne sprotnega in temeljitega vzdrževanja. Tudi telefonov, na našem območju je dokaj malo, zato poskušamo nekaj urediti s pomočjo krajevne skupnosti Ra-doslavci. Gre predvsem za širitev telefonske centrale in seveda položitev kablov za razširitev omrežja. Nekaj bi še poudaril: v preteklosti smo imeli nekaj težav z zagotavljanjem zdravstva v naši krajevni skupnosti. Krajani so marsikaj povedali. Med drugim, da se za vso katastrsko občino Peskovci pripravlja zemljiška operacija (melioriranje, komasi-ranje), ki ima svoje zagovornike in svoje nasprotnike. »Gotovo ni smotrno in donosno, če imajo posamezni kmetje tudi po 40 ali 50 raztepenih parcel,« bi pritrdili Aleksandru. Prej ko smo se namenili dalje, je beseda dala besedo in slednjič smo tudi zvedeli, da v staji prezimuje 13 telic s skupnega pašnika v Panovcih, 8 pa jih je pri kmetu v Kuštanov-cih. Splača se, so nam zatrdili. Zunaj pa je še vedno mrzlo in neprijazno brilo. Branko Žunec bili nezadovoljni. Pričakovana večnamenska zgradba, v kateri naj bi bila nova sodobna ambulanta, zaradi denarja ni bila zgrajena, so pa zato zdravstvene storitve nekoliko boljše, tako da večjih pripomb na osnovno zdravstveno varstvo ni. Je pa seveda še vedno problem, ker morajo krajani na specialistične preglede v Ljutomer ali celo dalje, v Mursko Soboto.« V krajevni skupnosti Bučkovci pa so številne družbene organizacije in društva. Tilika Kolarič, predsednica KK SZDL Bučkovci, je takole ocenila njihovo delo: »Menim, da so nekatera društva in družbene organizacije v naši krajevni skupnosti precej aktivna. Tu moram omeniti gasilce, Rdeči križ, turistično in prosvetno društvo, lovce, društvo Partizan in še koga. Menim, da vsi dobro delajo, to je razvidno tudi iz njihovih poročil, ki jih dobivamo na KK SZDL, pa tudi v delu krajevne skupnosti se kaže njihov prispevek. Od družbenopolitičnih organizacij bi morala omeniti borce, ki so dejavni, manj pa mladina. Da ne bo nesporazumov: mladi so aktivni v gasilskih vrstah, v prosvetnem društvu in vseh drugih, ki sem jih že naštela, manj pa so dejavni kot družbenopolitična organizacija. Zato bomo morali prav na tem področju še marsikaj postoriti. Smo pa zadovoljni z aktivnostmi naštetih.« Takšen je torej utrinek iz KS Bučkovci, ki pa ga lahko občutite sami. Samo napotiti se je potrebno tja. Dušan Loparnik SPRETNE ROKE GABROVEGA DEDIJA Že 65 let je strasten lovec, ljubitelj narave, konec koncev pa tudi spretnež, ki mu ni para. Posebej še, če verno, da je Alojz Gaber iz Serdice, ki ga domačini bolj poznajo kot dedija, star že 84 let. »Kar pomnim, sem rad hodil v gozd. Včasih nas je bilo lovcev le malo, morda trije ali štirje, zdaj pa jih je že ogromno. Ko sem bil mlad, sem bil daleč naokrog prvi »šicar«! je pripovedoval čil možakar bistrega duha in medtem s ponosom odklepal omaro, v kateri ima spravljeno lovsko dvocevko. Zanimalo nas je, koliko je stara. »Ta puška je stara le nekaj let, toda imel sem tudi zelo staro, zdaj ima že verjetno kakšnih sto let. Vendar pa sem jo dal v Soboto (v muzej — op. p.). Zdaj imam to, čeprav je skoraj več ne uporabljam, v gozd grem le še redko, ko so kakšni skupinski lovi.« K dediju pa nismo prišli samo zaradi, njegovih lovskih strasti, pač pa zaradi njegove rokodelske spretnosti, saj ga daleč naokrog poznajo kot enega redkih, vendar zelo natančnih in izvirnih BELTINCI Načrtujejo gradnjo kanalizacije V smelem načrtu del za to leto je sedaj za Beltinčane najaktualnejše vprašanje ureditve kanalizacije. Prav te dni iščejo najboljšo denarno rešitev in zbirajo za to zainteresirane krajane. Predvidevajo, da bi kanale vkopali v Cvetnem, Mladinskem in Kocljevem naselju ter Vrtni ulici in ulici Štefana Kovača. To je seveda dolgoročno načrtovanje, saj bodo kanalizacijski sistem gradili v dveh delih; zaradi drage naložbe za celoten sistem zaenkrat ne morejo zbrati dovolj denarja. Za uresničitev načrtovanega bodo dali 30 odstotkov zbranega denarja iz samoprispevka, precej naj bi dali krajani iz svojega žepa, do 30 odstotkov vrednosti dela pa naj bi plačala komunalna skupnost. Le-ta je decembra dala 5 milijonov dinarjev, to pa je seveda premalo glede na to koliko bo naložba stala. Z zgraditvijo kanalizacijskega sistema bi z delom lahko začela tudi čistilna naprava, ki še sploh ni služila svojemu namenu, niti ni bila tehnično prevzeta, pa čeprav ni v okvari. Sedaj ni delovala predvsem zato, ker so bili stroški za delo previsoki, predvsem za električno energijo. Za to pa krajevna skupnost ni imela dovolj denarja. Ko bo postavljen končni kanalizacijski sistem, bo vzdrževanje prevzela za to pristojna delovna organizacija. Majda Horvat ZLATOPOROČENCA — Marija in Ivan Hozjanova iz Odranec sta pred dnevi potrdila zakonsko zvestobo, ki ju — kljub križem in težavam — veže že 50 let. V pol stoletja sta prestala mnogo gorja, pa tudi lepih trenutkov. Teh se rada spominjata tudi zdaj, ko sta kljub visoki starosti (on ima 83 in ona 77 let) in betežnosti vselej pripravljena na pogovor o svojem delu in življenju. To pa ni bilo ravno lahko, saj je bilo treba pripraviti kruh za številno družino; hodila sta delat premožnejšim kmetom v okolico Murske Sobote, pozimi pa v gozd na Kobilju. Rodilo se jima je 10 otrok, žal pa so štirje kmalu umrli. Zdaj imata 6 vnukov in 7 pravnukov. §. S. izdelovalcev podstavkov za lovske trofeje. »Rezbarim že več kot 40 let,« je spet povzel besedo Gabrov dedi, »in s tem še danes zapolnim ves prosti čas. 'Na pamet niti ne vem našteti vseh držav, v katere sem prodal svoje izdelke. Takole na hitro se spomnim Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Švi ce, Amerike in Italije. Lovci pač prihajajo k meni in me prosijo, da jim trofejo pritrdim na podstavek, ki ga izrezljam iz lipovi-ne.« Z miselnostjo, kakršno v današnjem zmaterializiranem svetu pač premoremo, smo dedija tudi povprašali, če lahko z razbarstvom dobro zasluži. Najprej je malce hudomušno pogledal, nato pa le odmahnil z roko, rekoč: »Kje pa, zaslužek sploh ni bistven! Za eno trofejo dobim kakšnih 40,50 jurjev (starih, seveda — op. p.), nič več. Vendar pa me to delo veseli — in to je pomembno. Sam si zmišljujem vzorce, sam rezljam in sam vse skupaj pobarvam. Za eno trofejo porabim kake tri dni, prav zdaj pa delam za nekega lovca iz Sobote.« Redki so še, ki dandanes tudi v delu najdejo veselje. Gabrov dedi, ki ga nekateri morda poznate kot prijaznega dedka s Po-murkine reklame, ko reže šunko, pa ga najde predvsem v delu; in verjeti je, da je to eden pomembnejših vzrokov, da je tudi pri 84 letih še vedno mladenič. Bojan Peček V Moravskih Toplicah vam je toplo tudi pozimi. Združite prijetno s koristnim. Po kopanju si privoščite ribje specialitete. V Moravskih Toplicah imajo od 21. do 28. marca DNEVE RIBJIH SPECIALITET v veliki restavraciji PRIPOROČAMO: ORADO, ZOBATCA, BRANCINA Vsak večer bo popestren z glasbo. POSEBNO UGODNA PRODAJA VSTOPNIC ZA KOPANJE V MORAVSKIH TOPLICAH! Osnovne organizacije sindikata lahko kupijo vstopnice z Izkoristite ugoden nakup! 20% popustom Vstopnice za kopanje, kupljene lani, veljajo do 1. maja letos. 7'^ ^7’• vfff VESTNIK 19. MAREC 1987 STRAN 11 ne zgodi se vsak dan drugje smo prebrali Matica neke vrste termitov zleze dnevno 30 do 50 tisoč jajčk. V desetih letih - toliko traja njena plodnost, zleze preko 100 milijonov jajčk. Ko njena plodnost preneha, jo termiti ubijejo. XXX V zapuščini nekega borznega mešetarja iz Los Angelesa so našli fotokopije 72.345 Iju-bavnih pisem, ki jib je vztrajni mešetar pisal filmskim igralkam. Največ — 1867 — jih je poslal Greti Garbo, ki pa mu ni niti enkrat odgovorila XXX Računajo, da je skupna dolžina vseh človeških žil, žilic in kapilar okoli 100 kilometrov. Razstava pasemskih mačk Člani Felinološkega društva Slovenije so se odločili, da se bodo predstavili tudi pomurskim ljubiteljem mačk. Razstave so imeli že na raznih koncih Slovenije, največ v Mariboru in Ljubljani, zato je prav, da pridejo na svoj račun tudi ljubitelji mačk v Pomurju. Društvo deluje poldrugo leto in šteje prek 200 članov. Skrbi za načrtno vzrejo pasemskih mačk, pomaga lastnikom z nasveti, jih oskrbuje s pripomočki in novim članom pomaga pri nakupu živali. V ta namen bodo člani mariborske podružnice društva pripravili razstavo, ki bo v soboto, 21. marca, od 9.00 do 17.30 v dvorani Partizan v Murski Soboti, Mladinska 3. Razstavili bodo dolgodlake in kratkodlake pasemske mačke, morda pa tudi kakšno domačo. Pa še to: obiskovalci razstave bodo izbirali tudi najlepšo mačko Pomurja. PASJI ZREZKI Mestne oblasti v Manili so začele z akcijo, katere dolgoročni cilj je prepoved uživanja pasjega mesa, ki je na Filipinih zelo cenjena specialiteta. V petletnem programu je med drugim tudi zapisano, da bo z globo sto ameriških dolarjev kaznovan sleherni, ki ga bodo dobili, ko bo prodajal ali jedel pasje meso. Kot poroča tiskovna agencija AP, v mestni upravi zatrjujejo, da uživanje pasjega mesa meče senco na podobo Filipinov. Na širšem območju glavnega filipinskega mesta živi okoli 80.000 psov. Mij Slovenci se ne damo, svajuvati se dobro znamo. Či fkuper prideta dva, sakši Ščč ka on prav ma. Mantra nas stari piakatizem, za njin pa Novi kolektivizem Kraj neon trn v peti je lojtra Šimek pa tuj ma svojega botra. Korošci nej so od muj »da veste«, Celje popravlalo de njin ceste. Mij Pomurci smo najboie merni, svojin gospoudon furt globo verni. Sreča ka vsej vkup tak nas je malo, po svejti o ton niti nede se znalo. Štukanje nej je za siromaka, njegov pose! je bil pa bou tlaka. NAJVEČJA NA SVETU S častmi in slovesno, kot se za takšne priložnosti spodobi, so v ladjedelnici Newport News spustili v morje novo plovečo velikanko, in sicer nuklearno letalonosilko, ki nosi ime po ameriškem predsedniku Theodoru Rooseveltu. Ladja je največja vojna ladja, kar jih zdaj reže morske valove svetovnih morij. Naredili pa so jo, da bi »ubranila mir na svetu«, kot vojaki sploh radi prebarvajo svoja početja in namene. Gre za letalonosilko tipa Nimitz. To so vojne ladje na atomski pogon, vsaka pa lahko nosi 90 bojnih letal. Je torej zares pravo plavajoče letališče ogromnih razmer. Letalonosilko poganjata dva jedrska reaktorja, njena iztisnina je 96.000 ton, največja hitrost pa znaša 30 vozlov. Površina vzletališča je velika 18.250 površinskih metrov. Na letalonosilki je, kar se njene posadke tiče, zelo živahno, saj ima na njej svoj plavajoči dom kar 6.000 mornarjev, pilotov in drugega strokovnega osebja. Poleg delovnih in bivalnih prostorov imajo na voljo še rekreacijske prostore, trgovine, pošto, radijski in televizijski studio, svojo tiskamo, knjižnico, kino, bolnišnico, pekarno, in da ne naštevamo naprej, tudi ladijsko cerkev. Samohladljiv sok Vojna v Vietnamu ni samo sejala grozo in uničenje, spočela je tudi kakšno koristno drobnarijo, kar pa seveda ne pomeni, da bi bila katerakoli vojna zaradi takih obrobnih stvari kakorkoli opravičljiva. Ameriški vojaki v Vietnamu so se domislili, kako se da na hitro ohladiti pretople konzerve piva, in sicer so jih obrizgali s protipožarno napravo. Zgoščen ogljikov dvokis se je na hitro razširil in pri tem ohladil konzervo. Letos prihaja na tržišče prva samohladljiva konzerva. Izdel-la jo je neka ameriška firma. Za začetek ponujajo samo brezalkoholne pijače ter jih reklamirajo kot najbolj pripravne za piknike in za prostore, kjer pijače ni mogoče kako drugače ohladiti. Konzerva ima v sebi malo kapsulo s stisnjenim plinom. Ko jo uporabnik odpre, se plin razširi in pri tem ohladi pijačo v konzervi. V dobri minuti se pijača ohladi tudi za 40 odstotkov. Če bodo potrošniki sprejeli novost — cena je le za malenkost višja od običajnih konzerv z brezalkoholnimi pijačami in zaradi kapsule je v njej nekaj manj pijače — potem bodo po samohlad-Ijivi konzervi posegli tudi drugi. Najbolj se zanjo zanimajo proizvajalci piva. To je pač pijača, ki je dobra samo hladna. Kdaj bomo take konzerve imeli pri nas, pa se ne ve. ŽIVALSKE TARČE Vojaški zdravnik mora biti sposoben zdraviti rane, ki jih povzroči strelno orožje. Pogoj za pridobitev te spretnosti je praksa. Toda kje vežbati negovanje strelnih ran, če država ni v vojni? Na Švedskem je vojaški zdravniki urijo na prašičih, ki jih najprej uspavajo, nato pa ranijo. Podobno ravnajo v ZDA, tam uporabljajo za pouk poleg svinj tudi koze. Skupini ameriških vojaških zdravnikov pa ta način očitno ne zadostuje. Naveličali so se ane-steziranih živali, pravijo, da so preveč negibne, njihovo stanje pa se vendarle— zgodi Beseda mafia je kratica gesla »Morte alia Francia Italia anela!« To v prostem prevodu pomeni »Italija želi smrt Franciji!« Ameriška seksološka raziskava je pokazala, da študent moškega spola pomisli na seks povprečno vsakih 15 minut. Statistika velja za budna stanja. Koža odraslega človeka je debela en milimeter, tehta pa okoli 3 kilograme. Če se vpišete v Neptune Club, kalifornijsko združenje prijateljev morja, vam po smrti zagotavljajo solidno upepelitev v krematoriju v San Diegu. Pepel gre nato po pravilni da ni primerljivo s stanjem resnično obstreljenega ranjenca. Skupina je predlagala, naj za poduk oskrbovanja strelnih ran v prihodnje uporabljajo mačke in pse. Na te živali, ki bi jih na poligonu žive in zdrave spustili iz kletk, bi najprej streljali, nato pa jih zdravili. Pobuda ima na srečo več nasprotnikov kot zagovornikov, med najbolj glasnimi sovražniki nepotrebnega mučenja živali so mladi ameriški vojaški zdravniki, ki pravijo, da pouk na uspavanih prašičih in kozah več kot zadostuje. ku v imitacijo starogrške urne, ki jo posadka posebne ladje vrže v morje najmanj 5 milj od obale. Med tem obredom je kapitan dolžan brati poljuben odlomek iz svetega pisma ali pa eno od pesmi v morje zaljubljenega lorda Tennysona. Vse skupaj stane 1.000 dolarjev. Navada mornarjev, da nosijo v ušesnem mešičku zlat uhan, izvira iz 15. stoletja. Zadeva je uporabnega in ne le lepotnega značaja. Uhan je služil za plačilo stroškov pogreba umrlega, običajno na obalo naplavljenega mornarja. V goščavju Kolumbije živi vsega 2,5 cm velika žaba, katere koža je tako strupena, da bi z njo lahko usmrtili 3.000 ljudi. Ena od neštetih statistik trdi, da se med vsemi ženskimi poklici najraje ločujejo stevardese. Albatros lahko s popolnoma nepremičnimi krili jadra ob ugodnih zračnih tokovih tudi do 6 dni. Med jadranjem občasno tudi zaspi. GIGANTSKI OTOKI Z MILIJARDAMI ZVEZD IN GALAKSIJ Na srečanju astronomov, ki je bilo v začetku letošnjega leta v Pasadeni v ZDA, so ogledovalci neba govorili o nekaj novih odkritjih, do katerih so prišli v novejšem času, in so vsa zelo zanimiva ter presenetljiva. V pivi vrsti zaradi tega, ker podpirajo novejše teorije v sodobni astronomiji o nastanku galaksij in zvezd, pa tudi zato, ker postavljajo vprašanja, na katera astronomi še ne vedo pravega odgovora. Gre za tri odkritja: za odkritje ogromnih galaktičnih otokov, v katerih je na stotine milijard zvezd, in za odkritje dveh lokov, ki ju ni mogoče zadovoljivo razložiti z nobeno zdaj veljavno teorijo. Skrivnostna loka sta štirikrat oziroma sedemkrat daljša, kot je naša Rimska cesta. Ovijeta se okrog jat galaksij, oddaljena pa sta od nas kake 3 milijarde svetlobnih let. Astronoma Vahe Petrosian in Roger Lynds, ki sta loka odkrila, menita, da ju sestavlja okrog sto milijard zvezd. Nikakor pa ne moreta razvozlati uganke, kako je mogoče, da sta tako presenetljivo popolne oblike. Bistre glave so razpredle že nekaj teorij o skrivnostnih pojavih v silnih globinah vesolja. Nekateri menijo, da sta loka nastala Z GENETIKO ZA ZLOČINCI Kriminologi tako rekoč iz leta v leto dobivajo v svoje roke boljše in učinkovitejše naprave, s katerimi lahko vse bolj zanesljivo sledijo storilcem kaznivih dejanj. Tudi genetika jim je ponudila novo orožje. Z ugotavljanjem »odtisov« DNK, dednostne snovi, s popolno natančnostjo lahko ugotovijo, ali gre za identičnost storilca in osumljenca. Za takšno preverjanje je dovolj, da na mestu zločina najdejo kapljico krvi, las ali v primeru posilstev kapljico semenske tekočine. Sicer so že prej poznali podobne analize, vendar pa so šele najnovejše zares stoodstotno zanesljive. Takšno točnost zagotavlja novi metodi naravno dejstvo, da razen enojajčnih dvojčkov, ni dveh ljudi na vsem svetu, ki bi imela enak »odtis« DNK., se pravi enake genske karakteristike. Prvi je na zamisel, da bi to naravno dejstvo uporabili v kriminologiji, prišel genetik Alec Jeffery z univerze Leicester v Veliki Britaniji. Že leta 1983 je izdelal Znano je, kako tesno sta na Japonskem povezana delavec in njegova tovarna oziroma podjetje. Vezi gredo celo tako daleč, da nekatera podjetja skrbe za samce in jim izberejo neveste, da o skupnem preživljanju prostega časa sploh ne govorimo. Toda tesna skupnost ne traja le ves čas življenja. Tudi po smrti so vezi čvrste, tako lahko sklepamo iz vesti, da je japonska tovarna visokotehnološke keramike Luisa V šestdesetih letih so hipiji in narkomani policajem v svojem žargonu rekli »prasci«. Zdaj, v osemdesetih letih, pa je psovka priletela nazaj, in to zelo dobesedno. Nemška policija je izučila nekaj prašičev, ki so postali nenadomestljivi pri iskanju skritih mamil. Zvezda med njimi pa je Luisa, dveinpolletna svinja, težka okrog 150 kilogramov. Njena odlika je nezmotljiv nos. Zahodnonemška policija je svinjo prevzela v svoje roke leta 1984 in jo nadvse uspešno izučila. Luisa jim tako rekoč od mladih nog pomaga pri iskanju mamil in razstreliv. Pred njo ni mogoče skriti prepovedanih reči, le da jo pripeljejo na pravo mesto. »Moja Luisa je postala skoraj že nesmrtna,« pravi njen dreser Werner Franke. In res kaže, da bo tako držalo. Luisa je namreč zdaj nastopila še filmsko kariero. Letos poleti bodo začeli snemati film Krvavi bes, v katerem bo nadarjena svinja zaigrala tako rekoč glavno vlogo v zapleteni kriminalki in pomagala pri uspešnem razpletu. Na televiziji jo že poznajo, saj je nastopila na televizijskem showu. Z velikim uspehom seveda. Treme nima nikakršne, zato v tem pogledu ne bo nobenih težav. In tudi s težo ni nič, narobe. pri strahoviti eksploziciji v notranjosti bližnjih galaksij. Vendar modema astronomija ve, da pri takšnih eksplozijah nastanejo značilne mehurjaste tvorbe, nekakšni gigantski milnati mehurčki, katerih tanko plast milnice predstavljajo zvezde in galaksije. Oba loka pa sta presenetljivo dvodimenzionalna na pogled. Drugi strokovnjaki predlagajo, naj bi nastanek obeh nenavadnih pojavov razumeli kot posledico delovanja močnih sil, ki so raztegnile galaksije v to značilno obliko. A kakšna sila naj bi to bila, jim ni znano. Tako ostajata oba svetlobna loka mikavna skrivnost, ki pa ju bodo prej ali slej astronomi le razrešili in spravili v kalup takšne sli drugačne teorije. Astronom Hyron Spinrad pa je poročal o svojem odkritju ga- prve »odtise« DNK posamezni-' kov s pomočjo encimov, ki jih je uporabil kot »škarje« za rezanje delcev dedne snovi in razvrščanje v vzorce, ki so podobni računalniškim oznakam na proizvodih v trgovinah (vrsta pokončnih črt, znanih tudi z nekaterih izdelkov ha našem trgu). Prav zdaj teče v Veliki Britaniji lov za morilcem ali storilci mladega dekleta, ki so jo poslili in ubili lanskega julija, storilca pa vse doslej niso našli. Zdaj pripravljajo testiranje 2.000 moških prebivalcev okrožja, kjer je do umora prišlo. Če je med njimi morilec, potem bo novi postopek zanesljivo pokazal nanj. Grobnica za zaposlene Kyocera zgradila skupinsko grobnico za pokop svojih uslužbencev in zaposlenih. Po verovanju in starem japonskem izročilu se namreč duše umrlih avgusta vrnejo na zemljo. To je čas, ko Japonci obiščejo grobove svojcev, prinesejo za umrle vodo in posebna živila. Podjetje pa je kot družina in umrli naj se še po smrti počutijo združene s svojo delovno organi Collette Kane (21) je bila kuharica v nekem hotelu v San Franciscu. Potem se je iz kuhinje preselila v reklamni atelje kjer sedaj pomaga delati reklamo za perilo. Jaksije v nastajanju. Spinrad se je izpopolnil kot strokovnjak za raziskovanje zelo oddaljenih galaksij in kvazarjev. Pozornost mu, je pritegnil zelo oddaljen objekt, ki so ga astronomi dotlej poznali le kot izvir sevanja radijskih valov. Uspelo pa mu je, da je nebesni objekt ujel tudi v optični teleskop in naredil nekaj posnetkov. Ko so posnetke analizirali, so ugotovili, da gre dejansko za galaksijo v fazi nastajanja, kar pomeni, da v nji nastaja, natančno povedano je nastajalo, okrog 5.000 zvezd vsako leto. Mlada galaksija je od nas oddaljena okrog 12 milijard svetlobnih let. Tudi ta podatek govori, da gre za pravo »zvezdico Zaspanko«, saj je večina galaksij nastala že pred 14 milijardami let. Zaspanka pa nam tako omogoča, da znanost preverja svoje teorije in pridobiva nova spoznanja o tvorbi in oblikovanju galaksij. Gene Cornelius se je naveličal prometno zatrpanega Londona, zato je dal avto v garažo in si kupil monocikl (kolo z enim kolesom), s katerim se sme voziti tudi po pločnikih. zacijo. Skupna grobnica stoji v zenbudističnem templju med Kyotom in Osako. »Naj gredo duše umrlih spokojno na ono-stran!« piše nad grobnico, »in naj se včasih še zberejo, kot so se na tem svetu, k pogovorom ob skodelici sakeja«. Ta čas je v podjetniški grobnici zakopanih 66 pokojnih uslužbencev, prostora pa je še dovolj. Na Japonskem mrtve upepelijo. STRAN 12 VESTNIK 19. MAREC 1987 za vsakogar nekaj 9 9 9 9 9 9 NA VAŠE VPRAŠANJE :::: I1 strokovni odgovor PRAVNI NASVETI Veje sosedovega drevesa Med sosedi naj vladajo dobri odnosi. Vendar ni vedno tako! Pogosto pride do spora, ker rastejo veje sosedovega drevesa, hruške ali jablane, čez mejo in delajo drugemu zemljišču s svojo senco škodo. Glede takih primerov je Vrhovno sodišče Slovenije sprejelo novembra 1984 načelno pravno mnenje in v kratkem izvlečku ga navajamo vsem, ki imajo take primere. Vse kar je zajeto v mnenju, obsega tako imenovane sosedske odnose. Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerij je uredil le temeljna lastninskopravna razmerja. Druga razmerja so prepuščena republiškim in pokrajinskim zakonodajam. Lastnik nepremičnine ima pravico odstraniti veje sosedovega drevesa, ki segajo čez mejo v njegov zračni prostor, toda le pod pogojem, da ga te veje motijo, da mu povzročajo škodo. Če bi tudi brez škode hotel odstraniti veje, bi mu sosed lahko oporekal, da zlorablja lastninsko pravico. Preden ogroženi lastnik zemljišča poseka ali drugače odstrani veje, naj soseda opozori, da jih sam poseka ali odžaga. Pri tem naj mu da primeren rok. Tega sosed prav-gotovo ne bo delal v najhujši zimi. Če to stori, je v redu. Sam bo pri tem najbolj pazil na svoje drevo in mu ne bo delal posebne škode. Če tega ne stori in se za opozorilo sploh ne zmeni, lahko ogroženi sosed sam odžaga ali poseka veje, toda pri tem lestve ne sme nasloniti na deblo v sosednji zračni prostor, temveč lahko vse to dela le v svojem zračnem prostoru. Če bo pri tem nastopil sosed in prepovedal žaganje ali sekanje vej, lahko ogroženi sosed proti njemu vloži tožbo, v kateri zahteva, da mora sosed dovoliti odstranitev vej. Do pravomočnosti sodbe lahko sosed sam to stori, če se dogovorita za to. Čigave so veje? Veje so last tistega, čigar je deblo. Ogroženi lastnik zemljišča običajno ne more soseda lastnika drevesa tožiti, da poseka veje. To lahko stori, kakor je že navedeno, le kadar bi sosed prepovedal sekanje vej; pa še tedaj ni mogoče tožiti, da jih poseka sosed, temveč mora sosed le dovoliti odstranitev vej. Kdor jih seka, jih seka na svojo nevarnost in na svoje stroške. KOZMETIKA OBRAZNE MASKE Kako pripravimo maske za nego obraza in kakšne so? Maska iz peteršilja. Šopek peteršilja poparimo s pol litra vrele vode. Posodo pokrijemo in čez dvanajst ur čaj precedimo. Z njim večkrat zapored zmočimo kožo na obrazu in vratu. Že čez nekaj dni se koža pomladi. Maska iz špinače. Špinačo najprej skuhamo, nato jo pretlačimo skozi sito. Dobljeni sok nanesemo na obraz in vrat. Uležemo se za dvajset minut, nato se umijemo z mlačno vodo. Ta maska osvežuje in umirja kožo. Maska iz kiskega zelja. Za masko potrebujemo približno 200 g kislega zelja v listih. Obraz dobro umijemo, nato pa lica, čelo in vrat obložimo z listi kislega zelja. Uležemo se za petnajst minut. Čutili bomo, kako zelje rahlo zbada in napenja kožo. Nato se umijemo najprej z mlačno vodo, nato še z mrzlo vodo. Ponavljamo toliko časa, da se duh po kislem zelju izgubi. Nazadnje se namažemo s kremo, ki jo redno uporabljamo. Maska iz kislega zelja je primerna predvsem za mastno kožo. Pomaga pa tudi grobi in hrapavi koži, ki postane občutno mehkejša in bolj gladka. Krompirjeva maska. Vzamemo žliči-co krompirjeve moke in jo zmešamo s korenčkovim sokom. Masko nanesemo na dobro očiščen obraz. Pustimo da deluje približno dvajset minut; nato jo zmijemo z mlačno vodo. Koži vrača elastičnost in svežino. Maska iz korenja. Korenje dobro nastrgamo in mu dodamo nekaj kapljic olivnega olja in nekaj svežega mleka ali nekaj kapljic limoninega soka. Kašo nanesemo na dobro očiščen obraz. Počivajte najmanj dvajset minut. Nato jo zmijemo s prekuhano, mlačno vodo. Primerna je za nego občutljive, suhe in razdražene kože. Pomen paradižnika Plodovi paradižnika vsebujejo 94 odstotkov vode, 0,4 odstotka beljakovin, 0,3 odstotka maščob, 5 odstotkov ogljikovih hidratov, od tega polovico sladkorjev. V 100 gramih svežih plodov je 244 mg kalija, 27 mg fosforja, 13 mg kalcija in 03 mg železa, v sledovih pa še mangan, baker, bor, kobalt, nikelj in radij, 23 mg vitamina C. Ker vsebuje baker, paradižnik pospešuje nastajanje krvi, zato ga priporočajo za slabokrvne ljudi po operacijah in za doraščajočo mladino. Paradižnikov sok znižuje krvni tlak, povečuje prekrvavljenost, pospešuje izločanje trebušne slinavke, olajša iztrebljanje. Paradižnik sodi tudi v dieto revmatičnih in ledvičih bolnikov. Kopel iz paradižnikovih listov je priporočljiva pri išiasu, svež paradižnikov sok pa zdravi vnetje okoli gnojnih ran, blaži rdečico in vročino. MŠA RISBA — VAŠ PRIPIS Omrzline in splošna ohladitev ZAPRTJE Mraz, kakršen je bil to zimo, je marsikomu povzročil težave. Dobro je vedeti, kaj moramo storiti, če dobimo omrzline ali gre za splošno ohladitev. Omrzline. To so krajevno omejene poškodbe zaradi mraza. Nastanejo na najbolj izpostavljenih delih telesa: na nosu, uhljih ter prstih rok in nog. Pospešujeta jih tesno obuvalo in vlaga. Omrzlih delov ne smemo drgniti s snegom. Na prostem se ogrejemo tako, da premikamo omrzle prste na nogah, čeprav jih ne čutimo. Roke si ogrejemo tako, da jih tiščimo v pazduhah. Tako nam pomaga tudi reševalec. Škodljivo je pitje alkohola, predvsem pa kajenje. V hiši se ne ogrevamo ob vroči peči, ampak omrznjene dele potopimo v hladno vodo, ki ji postopoma dolivamo toplo, tako da dosežemo v kakšni uri telesno temperaturo. Stare omrznine so na pogled podobne opeklinam — prva pomoč je sterilen povoj in napotitev h zdravniku. Od splošnih ukrepov priporočajo pitje vročega, sladkega čaja. PREOBLIKOVANJE KOPALNICE Kopalnica ni samo stranski stanovanjski prostor, temveč tudi kraj, ki nam mora biti na voljo za vsakodnevno osvežitev telesa in duha. Ko pa pogledamo naše majhne, tesne, temačne in neosebne kopalnice v povojnih stanovanjih, se moramo vprašati: so mar moderni arhitekti zares pozabili ta prastara pravila in ali so samo gradbeni prihranki razlog, Žebelj kot sekalo V hiši večkrat potrebujete sekalo za razna opravila. Če nimate sekala, ki ga lahko kupite v trgovinah, si lahko pomagate sami. Večji žebelj lahko dobro uporabite kot svojevrstno sekalo pri finih delih. Zadošča, da mu konico obdelate na brusilki za nalogo, ki jo mora opraviti. Da bi ga bolje in trdneje držali, lahko nanj nadenete kos plastične ali gumijaste cevi. zauubiteuesira| Krompir skuhajte, olupite in pretlačite, zmešajte z moko, vegeto, naribanim muškatnim oreščkom, rumenjakom in margarino. Oblikujte krokete in v vsakega vtaknite košček sira. Krokete povaljate v moki, jajcih in drobtinah ter ocvrite na olju. Ponudite kot toplo predjed ali kot prilogo k mesu. Čas priprave: okoli 60 minut. Za jed potrebujete: 750 g krompirja, 100 g moke, eno žlico vegete, muškatni orešček, 150 g sira (gauda), 40 g margarine, 2 rumenjaka, drobtine za paniranje, jajca in olje za cvrtje. Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do'četrtka, 26. marca 1987 na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo. Splošna ohladitev. Podhladimo se lahko na hitro — padec v ledeno vodo — ali počasi, npr. v snežnem viharju. Podhladitev je lahko kritična, tedaj je temperatura življenjsko pomembnih organov pod 30 stopinj — podhlajeni kaže neznatne znake življenja ali pa se zdi mrtev. Tisti, ki se še ni ohladil do kritične temperature, je morda le apatičen ali zmeden. Pri lažji podhladitvi je pomoč postelja v normalno ogrevani sobi, nikakor pa ne ogrevanje ob peči. Pri hujši podhladitvi, pod 30 stopinj, ko je podhlajeni nezavesten, pa moramo ogrevati aktivno: čimprej ogreti življenjsko pomembne organe. Način aktivnega ogrevanja: navadno rjuho petkrat prepognemo, da je zložena v 32 plasti, in jo prepojimo z vročo vodo. Voda naj bo res vroča, saj se bo med da imajo takšen odnos do kopalnic? Kako naj si sicer razlagamo, da celo tam, kjer jih k temu nič ne sili, za kopalnico namenijo komaj kaj več kot 3 kvadratne metre stanovanjske površine in tja postavijo kad, umivalnik, straniščno školjko in pralni stroj. Če je tudi v vašem stanovanju tako, poskušajte kaj izboljšati, zlasti če so tudi druge stvari že KROKETI postopkom ravno primerno ohladila. Podhlajenega slečemo do perila in mu nato čez perilo položimo rjuho na prsi in trebuh. Pulover in drugo obleko spet oblečemo. Trup ovijemo v plastično folijo, nato telo zavijemo v več odej. Toplotni povoj moramo obnoviti vsako uro. Pomembno je, da je žrtev okrog vratu tesno nokrita — s tem orenrečimo izhlapevanje in ohlajanje vode. Ta metoda ima to prednost, da je izvedljiva še pred prevozom poškodovanca v zdravniško ustanovo. Če je ponesrečenec navidezno-mrtev in ne diha, moramo dajati počasno umetno dihanje z usti na usta: 8 vdihov na minuto. Nezavestnemu seveda ne vlivamo v usta ničesar! Če je podhlajeni pri zavesti, naj pije tople, sladke pijače, alkohol je prepovedan. Podhlajeni ne sme hoditi, tudi če bi še mogel, zato ga do zdravstvene ustanove odpeljemo. zrele za obnovo, denimo talne, stenske obloge in sanitarne naprave. Pri tem ne pozabite, da bo lepa in udobna kopalnica za vas in vaše stanovalce pomenila nekaj več kot prostor, v katerem boste samo spravili dnevno umazanijo. Zvečer mora kopalnica postati prostor za kopanje in sprostitev, zjutraj pa za osvežitev in pripravo za nov dan. Če je vse okoli vas lepo, prijetno, pri roki, če se v tem prostoru počutite sproščeno in spokojno, se vam bo trud za preureditev kopalnice večkrat poplačal. Osnovna razporeditev sanitarnih naprgv se ravna po določenih pravilih, ki jih je treba upoštevati, pri tem pa gre predvsem za odnose med napravami in človeškim telesom jn za odnose med napravami in prostorom. Vrata kopalnice se morajo odpirati navznoter in ne navzven, poleg tega pa ne smejo udarjati v sanitarne naprave ali tistega, ki jih uporablja. Okno mora biti nameščeno proč od kadi ali prhe, da ne bi bilo kroženja zraka mimo tistega, ki je pod vodnim curkom, saj lahko to povzroči prehlad. Če je stranišče zunaj kopalnice, bo omogočala večjo udobnost uporabniku — kratkomalo zato, ker ne bo pod pritiskom potrebe drugega, da hkrati uporablja kopalnico. Zato vselej, ko je mogoče, kopalnico razbremenite funkcije toalete in pranja perila. SESTAVIL MARKO NAPAST MESTO NA SEVERNEM KAVKAZU SLOVENSK SKLADATELJ (RISTO) GNOJNA BULA, ČIR GOROVJE V SAHARI (ASBEN) NAJVEČJI PTIČ, KI PA NE LETA PROŽEN GUMIJAST TRAK GLAVNO MESTO IN LUKA JAMAJKE PREOSTALA KOLIČINA Z MESOM POLNJENE TESTENINE (IT. JED) NEKDANJI VLADARJEV SPREMLJEVALEC BUKOV PLOD MOSTAR SIMON GREGORČIČ POVELIČEVANJE OSEBNI ZAIMEK TENIŠSČ WILANDER ANGLEŠKI PESNIK DUŠIK SLOVENSKI" POLITIK FR. POPEVKARICA NOBELO- VEC ANDRIC ORGAN VIDA NEM. GLED. REŽISER OFICIRSKI ČIN, STOTNIK SMUČARKA EPPLE KRALJ ŽIVALI MESTECE PRI OPATIJI DRAGO TRŠAR ZADETKI PRI NOGOMETU VINKOVCI ZAVEZAN DEL ČESA DRŽAVA BREZ IZHODA NA MORJE REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: dialekt, agresor, lantana,. Ero, Sb, ČK, nota, jatagan, E, agent, sonant, ol, JNA, Neer, on, cineast, Enakiti. Prevečkrat uporabljamo odvajala Podatki o prodaji potrjujejo, da veliko ljudi, posebno žensk, ureja svoje prebavne težave z odvajali. Ta so po prodaji takoj za sredstvi proti bolečinam. To brezskrbno početje temelji na nesporazumu: vsakdanje odvajanje velja za nujno. V resnici — medicinsko gledano — zadostuje vsak tretji dan. Tako dolgo pogosto potrebuje hrana, da gre skozi želodec in črevesje. Kdor pa se iztreblja še bolj po redko, je vsekakor res zaprt. Za to, da s prebavo ni vse v redu, so pogosto krivi hrana s premalo balastov, premalo gibanja, tuje okolje ali dolgo ležanje. Vendar lahko tudi pretirana skrb za čistočo in zdravila — (predvsem pomirjevalna sredstva za vezanje kisline) znatno vplivajo na prebavo. Če občasno poskrbimo za živahnost svojega črevesja, na primer na potovanju, nam gotovo ne bo škodilo. Stvar postane nevarna šele, ko brez odvajal ne moremo več shajati. Takrat vsa sredstva — čeprav jih ponujajo kot rastlinska, mila, ali naravna, ki jih jemljemo daljši čas, povzročajo resne stranske pojave. Zaradi stalne driske izgubi telo preveč tekočine in mineralov, posebej natrija in kalija. Kalij pa telo potrebuje za delovanje vseh mišic, torej tudi črevesja. Posledice pomanjkanja kalija: črevesje ne deluje samostojno in se še bolj zamaši. Ponovno moramo poseči po odvajalu. Vendar lahko tudi tisti, ki je ohromil svoje črevesje z mesece, celo leta dolgim jemanjem odvajalnih sredstev, s potrpežljivostjo črevesje spet razgiba. Kaj pomaga? Postopoma preidemo na več otrobov, svežega sadja, solate- in zelenjave. Na prehiter prehod reagira črevesje z napihovanjem (vetrovi). Navadimo se jesti počasi in hrano dobro gristi. Veliko pijmo, najmanj 2 litra tekočine na dan; posebno takrat, če prebavi predhodno pomagamo z otrobi ali drugimi izoliranimi balasti. Gibajmo se, najbolj pomagajo plavanje, tek in kolesarjenje. Črevesje navadimo na točnost in si vzemimo čas; potrebi po odvajanju se ne smemo upirati, da črevesna stena ne otopi. Ne upiraj se ribica, nekaj je treba tudi žrtvovati za dobre sosedske odnose! (Milica R.) — Izpusti me, pa ti povem,kateri je sedaj pri tvoji ženi. (Bernard Ž.) — Premalo je ena zlata riba za naše občinske želje. (Martin M.) — Povej mi, kako si preživela v tej umazani vodi? (Ludvik K.) VESTNIK 19. MAREC 1987 STRAN 13 križem kražem po naših šolah Prispevek za kirurgijo Tudi letos smo se v šolski skupnosti učencev naše šole odločili, da namesto čestitk ob 8. marcu pošljemo svoj skromen prispevek za dograditev kirurgije v Murski Soboti. Vemo, da 5.000.— ni veliko. Radi bi prispevali več, pa smo še majni. Denar smo zaslužili s proizvodnim delom jeseni s pobiranjem jabolk. Naše želje pa so velike: Naj bodo srečne vse žene sveta. Zdravje pa je velika — morda največja sreča. . Franci GUB Predsednik šolske skupnosti učencev OŠ 12 TALCEV, Videm ob Ščavnici MOJA MAMA Kot mali kričač sem prišel na svet. Mama je bila tista, ki me je negovala. Učila me je držati žlico. Z njeno pomočjo sem tudi shodil. Igrala sva se z avtomobili, medvedki in z drugimi igračkami. Ko sva tekmovala v teku, sem skoraj vedno zmagal. Skupaj sva hodila po gozdu, opazovala dmesa, poslušala ptičje petje in nabirala gobe. Veliko sva se tudi pogovarjala. Bil sem zelo radoveden, zato sem jo neprestano nekaj spraševal. Nikoli mi ni rekla, naj neham s tem neumnim spraševanjem. Vselej je našla primeren odgovor. Moja mama hodi v službo. Uči in vzgaja mladino. Tudi doma jo čaka veliko dela, imam jo žele rad, zato ji pomagam. Želim si, da bi bila zdrava, zadovoljna in srečna do konca svojega življenja. Branko Nemeš, 5. a. OŠ ROGAŠOVCI Včenci 6. razreda Osnovne šole Jože Hedžet Šafarsko so bili pred nedavnim v zimski šoli v naravi. Kaj so delali, kako so se imeli in kaj zanimivega so doživeli, so nam napisali Samo Zanjkovič, Matjaž Šimonka, Sonja Gjerek in Igor Špolar. Za vse je bilo največje prijetno presenečenje to, da so lahko od blizu videli in opazovali naše alpske smučaije — Petroviča, Križaja, Čižmana idr. »Le kako bi dobil Križajev podpis?« je premišljeval Daniel in zastonj klical: »Tovariš Bojan! Tovariš Bojan!« »Fotografija pa je vseeno uspela,« je kasneje povedal tovariš Ljubo. Puding in vrabčki Nekega zimskega popoldneva sem prišel iz šole. Bil sem lačen in mamo sem prosil, naj mi skuha puding. Ni imela mleka. Stekel sem v trgovino. Ko sem se vrnil, je mama hitro skuhala puding in ga dala hladit na okensko polico. Jaz pa sem požrešno čakal. Ko ga je mama čez čas prinesla noter, je bil ves okljuvan. Od tedaj sovražim vrabce. Kristjan Čeh, 3. b OŠ Črenšovci Delala sem v tovarni Že pred zimskimi počitnicami nam je tov. socialna delavka povedala, da si bomo šli drugi teden zimskih počitnic ogledat tovarno v Gornje Petrovče. Tega sem se zelo veselila. Ko smo prvi dan prišli v tovarno, nas je ljubeznivo sprejela mojstrica in nas peljala po tovarni. Ogledali smo si, kako delavci in delavke šivajo in likajo. V začetku mi i je bilo zelo nerodno, a sem se takoj privadila. Spoznala sem veliko delavcev in delavk iz različnih krajev. Ogledali smo si tudi skladišče, kjer shranjujejo sešita krila za izvoz v Nemčijo in Avstrijo. V skladišču sem pomagala pripenjati sponke na gube. Trije dnevi so hitro minili in začel se je pouk. Želim, da bi tudi jaz postala pridna delavka v tovarni Mura. Potrebne bodo samo hitre roke in volja do dela. Darinka Gergar, 8. raz. OŠ Šalovci NAŠA SOLIDARNOST V programu pionirskega odreda Jože Kerenčič na Osnovni šoli Jože Kerenčič Gornja Radgona, ki smo ga sprejeli 29. septembra, smo zapisali, da bomo opravili tudi več solidarnostnih akcij. Oktobra smo obirali jabolka v zapuščenem sadovnjaku. Naša delovna brigada je nabrala v prostem popoldnevu 19 zabojev jabolk. Namenili smo jih za prehrano naše šolske kuhinje. Sprejeli smo starejše občane in jim pripravili lep program. Zbirali smo stari papir. Novembra smo prodajali solidarnostne voščilnice. Decembra smo šivali torbice za otroke Južne Afrike. Obiskali smo starejše občane v domu Rakičan in Lokavec. Veseli so bili našega obiska. Pripravili smo jim bogat program in jih na koncu obdarili. Januarja smo opremili 15 torbic za naše vrstnike, ki še niso svobodni. Želimo jim, da tudi oni dočakajo svobodo in zaživijo dostojno življenje. Večkrat smo se pogovarjali o pomoči ostarelim in bolnim, ki živijo sami. Pionirji smo jih obiskali na domu in jim pomagali pri manjših opravilih. Največ pomoči pa dajemo učencem, ki se težje učijo. Boljši učenci jim razložijo snov in jim pomagajo pri nalogah. V želji, da bi bilo na naši šoli čim manj ponavljalcev, imamo to pomoč skoraj v vseh razredih. Predsednik pionirskega odreda Sašo Sedlak, 6.a OŠ JOŽE KERENČIČ, Gor. Radgona NAŠ RAZRED KRIVIČNO OBELEŽEN Sem učenka šestega razreda. Učenci smo včasih poredni, drugič pridni. Deklice smo bolj pridne kot dečki. Vsi pa se učimo in skušamo doseči čim boljši uspeh. Bila je sreda. Učenci smo se kot po navadi odpravili v slačilnico. Tam smo se hitro preoblekli in zbežali v avlo. Ker je bila to šesta ura. smo bili že vsi utrujeni. Ura telesne vzgoje se je zelo vlekla. Končno je zazvonilo. Ste- kli smo vsak po svojih opravkih. Ure in dnevi so minevali. Nekega dne je v razred prišel učitelj telesne vzgoje. Povedal je dečkom, da je ugotovil, kako so v slačilnici razbili ogledalo. Ker smo bili zadnji v slačilnici, smo ga menda mi razbili. Fantje so trdili, da tega niso naredili. Deklice pa se ne vtikamo v takšne nezgode. Tovariš je odšel, krivda pa je ostala pri nas. Fantje so nam rekli, da so resda že velikokrat kaj »ušpičili,« a zrcala zagotovo niso zlomili. Ko so oni prišli v slačilnico, je bilo že zlomljeno. Tovarišica razredničarka je rekla, naj nas to izuči, da bomo hodili okrog z odprtimi očmi in bomo pravočasno povedali, če je kaj narobe. Erika Žekš, 6.a OŠ Grad Kadar mačke ni doma miši plešemo Kadar mačke ni doma, miši plešemo ha, ha. Doma po sohah se podimo, in norce si delimo. Ko pa mački prideta domov, sedi na stolih pet angelov. Včasih smo pohvaljeni, včasih pa hudo kaznjeni. Tako doma je večkrat bilo, in velikokrat še bo. V šoli pa ni nič drugače, cel razred že med uro skače, ko pa mačka stopi iz razreda, ni v njem sploh nikakršnega reda. Darja Seršen, 7. a OŠ Veržej Integral, DO Golfturist tozd Naravno zdravilišče Lendava na podlagi določil 10. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih tozda Naravno zdravilišče Lendava razpisuje: dela in naloge VODJE POSLOVNE ENOTE PARK Pogoji za zasedbo: a) — končana hotelska, gostinska šola, V. stop, strok, izobrazbe b) — končana gostinska šola, IV. stop, strok, izobrazbe — pod a) — 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju gostinsko-turističnih enot — pod b) — 5 let delovnih izkušenj pri vodenju gostinsko-turističnih enot — pasivno znanje nemškega in madžarskega jezika — vozniški izpit Kandidati naj svoje prijave vložijo skupaj s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev za zasedbo razpisanih oz. oglašanih nalog v 8 dneh po objavi. Prijavi naj bo priložen kratek opis dosedanjega dela. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. Prijave pošljite na naslov: Integral, DO Golfturist, tozd Naravno zdravilišče Lendava, Partizanska 14, z oznako »delavskemu svetu«. --------------------------------------------------------- I f» •. . ž • ' J < STANKO ZIZEK ' Dolina 4 ' £ ij puconci j. ; -4 V ’ : /i s " - • ; - / - , IZDELUJEM REZERVOARJE ZA KURILNO OLJE IN DRUGE IZDELKE IZ POLIESTRSKIH SMOL TER PLASTIFICIRAM TERASE. ABC POMURKA Veletrgovina Potrošnik Tozd Merkur Murska Sobota Delavski svet Veletrgovine Potrošnik, tozd Merkur Murska Sobota razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili vodje komerciale Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri, — 5 let delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Potrošnik, tozd Merkur, M. Sobota, Arhitekta Novaka 2, za razpisno komisijo. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. Razpisna komisija tozda Glasbena šola Lendava razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu izpolnjevati še naslednje: —- učitelj, ki ima višjo ali visoko izobrazbo ustreznega glasbenega izobraževalnega zavoda, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem delu, — da izpolnjuje druge pogoje, ki so potrebni za uspešno vodenje zavoda. Kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 15 dneh po obja- vi razpisa na naslov: RAZPISNA KOMISIJA TOZDA GLASBENE ŠOLE Lendava. Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po izbiri. INDUSTRIJSKI KOMBINAT PLANIKA KRANJ TOZD TRGOVSKA MREŽA OBJAVLJA prosta dela in naloge prodajalec blaga — 1 delavec v prodajalni Planika Ljutomer Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — končana trgovska šola ali srednje usmerjeno izobraževanje trgovinske usmeritve — IV. stopnja — smer prodajalec — eno leto delovnih izkušenj — imeti morajo sposobnosti komuniciranja in veselja za delo z ljudmi Zaželeno je prebivališče v bližini prodajalne. Rok za sprejemanje prijav je 8 dni po objavi. Kandidati naj prošnje pošljejo na naslov: Prodajalna obutve Planika, Murska Sobota, Titova 29 Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po izteku objave. STRAN 14 VESTNIK 19. MAREC 1987 šport l V Kopru je bilo letošnje republiško prvenstvo v krosu, na katerem je sodelovalo 285 atletov in atletinj iz 22 klubov. Med u njimi so nastopali tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in~ S se lepo odrezali. Pri mlajših članih je v teku na 8000 m Geza S Grabar zasedel odlično drugo mesto s časom 29:09,30, ekipa Pomurja pa je bila tretja. V tekmovanju starejših mladink, ki g so tekle na 2000 m, je Manuela Pergar zasedla tretje mesto s m časom 8:46,50, Edita Banfi je bila s časom 9:03,80 peta, Štefka H Sluga osma in Marija Števanec dvanajsta. Ekipno so starejše mladinke AK Pomurje zasedle prvo mesto in naslov prvaka H Slovenije. ——DVORANSKI HOKEJ--------------------—---— Uspešen nastop — slaba uvrstitev Hokejisti ABC Pomurke so skupaj s Partizanom Ivan Cankar iz Maribora pripravili II. mednarodni turnir v dvoranskem hokeju v dvorani Tabor v Mariboru. Sodelovalo je osem ekip: UHC Modling in UHC Graz iz Avstrije, zagrebški ekipi Jedinstvo in Marathon, letošnji državni prvak novosadska Elektrovojvodina ter slovenski klubi: ABC Pomurka, Svoboda in PIC Maribor. Hokejisti ABC Pomurke so v svoji skupini prikazali dobro igro, saj so premagali Graz z 2:1 in PIC Maribor s 6:1 ter nesrečno izgubili s kasnejšim zmagovalcem Marathonom s 4:6. Ker pa je ekipa iz Gradca premagala Marathon, so hokejisti ABC Pomurke zaradi slabše razlike v golih zasedli v skupini šele tretje mesto. V tekmi za 5. in 6. mesto se niso izkazali, saj so izgubili z ljubljansko Svobodo z 2:4 ter zasedli šele šesto mesto. Turnir je bil kakovosten, vse tekme pa izredno zanimive. L. Z. -----NAMIZNI TENIS—— --—------—----------— POPOLN USPEH Drugi del tekmovanja v prvi A republiški ligi za moške je prinesel popoln uspeh pomurskima ekipama. Sobočani so sicer pričakovali štiri točke, saj si v boju za prvo mesto ne smejo privoščiti spodrsljaja s slabšimi ekipami, Radgončani pa so prijetno presenetili z dvema zmagama in se tako že skoraj rešili vseh skrbi z obstankom v ligi. Sobočani so dosegli dve prepričljivi zmagi; proti Braniku je izgubil Benkovič z bivšim evropskim mladinskim prvakom Savnikom, proti Mariboru pa je nepotreben poraz doživel Benko s Horvatom. Radgona je tudi slavila dve prepričljivi zmagi, junak srečanja pa je bil najmljaši član ekipe Aleš Fridrih, ki je v dveh srečanjih dosegel šest zmag in je premagal Savnika, Horvata, Podlesnika; standardno dobro pa je zaigral tudi Unger s petimi zmagami. Sobočani so v vodstvu z 22 točkami pred Ilirijo z 18, Radgona pa je četrta z 12 točkami. V naslednjem kolu igrajo Sobočani verjetno že odločilno tekmo za naslov prvaka z Ilirijo v Ljubljani. Rezultati: SOBOTA—BRANIK 8:1 (Benko 3:0, Kuzma 3:0, Benkovič 2:1); SOBOTA—MARIBOR 8:1 (Kuzma 3:0, Benkovič 3:0, Benko 2:1); RADGONA-MARIBOR 8:1 (Fridrih 3:0, Unger 3:0, Zekš 1:0, Žitek 1:1); RADGONA—BRANIK 7:2 (Fridrih 3:0, Unger 2:1, Žitek 2:1). M. U. «——-JUDO—.......-—---————--------------— Prvi pozivni turnir Pomurja V Murski Soboti je bil prvi letošnji pozivni turnir Pomurja v judu, na katerem je sodelovalo 55 tekmovalcev. Rezultati — pionitji, do 32 kg: 1. Habjanič (Lj.), 2. D. Vehab (MS), 3. Lang in Bagula (oba Ca.); do 35 kg: 1. Pavlič (MS), 2. Čeh i 3. Mihalič (oba Lj.); do 38 kg: 1. Cikajlo, 2. Mazouzi (oba MS), 3. Rojko (Ca.) in Prelog (Lj.), do 4_ kg: 1. Zbul (Ca.), 2. Rudolf, 3. Kolmanič in Ščavničar (vsi Lj.); do 46 kg: 1. Rajh (Lj.), 2. Šiška (MS); do 52 kg: 1. Kralj (Lj.), 2. Zrna (Le.) 3. Rajtner (Lj.) in Brozovič (MS); do 58 kg: 1. Gjerkeš (Lj.), 2. Vehab in 3. Pozderec (Oba MS); nad 58 kg: 1. Recek (Le.), 2. Rituper (MS), 3. Gospodarič (Lj.) in Sadi (MS). Maldinci, do 53 kg: 1. Vrbančič (Lj.), 2. Brozovič, 3. Albert (oba MS); do 57 kg: 1. Gjerkeš (Lj.), 2. Stoti, 3. Vehab (oba MS) in Breznik (Le.); nad 62 kg: 1. Sooš (MS), 2. Petkovič (Le.), 3. Berden (MS) in Ortman (Lj.). T. K. -S SMUČANJE Ogled svetovnega pokala Smučarski klub Gornja Radgona organizira ogled zadnje tekme svetovnega pokata v slalomu in pajaleinsm slalomu v Sarajevu, ki b o . 21 iu 22. marca. Prijave zbis-ai« pri 'Pučniku v Gornji Radgoni. Cena za člane kluba je 14.000, ' za nečlane pa 20.01)6 dinarjev. ROKOMET Bakovci prvi v Ptuju Rokometni klub Drava s Ptuja je pripravil turnir moških ekip. Največ uspeha so imeli rokometaši Bakovec, ki so premagali Dravo s 14:13 in Ormož z 22:11 ter postali zmagovalci. Najboljši strelci pri Bakovcih: Merčnik 13 ter Katona, Koželj in Buzeti po 5. V soboto bo rokometni turnir v Krogu. Sodelovale bodo ekipe: Branik, Drava, Toko, Radgona, Bakovci in Krog. —ODBOJKA--------------- Trikrat po 3:2 V nadaljevanju prvenstva v drugi republiški moški odbojkarski ligi so vsa tri pomurska moštva zmagala. Ljutomer je doma premagal Šempeter II s 3:2, Radenci so slavili nad ekipo Partizana iz Hoč s 3:2, Pomurje iz Murske Sobote pa je v gosteh premagalo ekipo Franjo Malgaj s 3:2. Odbojkarice Pomurja pa so bile poražene v Prevaljah z 0:3. —POKALNI NOGOMET Zmage gostov Na območju občinske nogometne zveze Lendava so bile odigrane pokalne tekme. Rezultati — Odranci :Polana 0:5, Renkovci :KobiIje 1:2 in Dobrovnik Mladost 1:3. ——ŠAH—--------------—— Coklio in Čavužičeva Šahovski klub Gornja Radgona je organiziral občinsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo 20 šahistov in 11 šahistk. V moški konkurenci je zmagal Marko Co-klin, pri ženskah pa je bila najboljša Brigita Čavužič. Nova občinska prvaka sta mlada in obetavna tekmovalca, F. Klemenčič ——GORNJA RADGONA—---------------------------- Sedmo srečanje žensk Občinski svet ZSS Gornja Radgona je v počastitev dneva žena organiziral že 7. tradicionalno srečanje žensk, ki se gaje udeležilo ekip. Tekmovale so v pikadu, streljanju sedemmetrovk, skakanju v vrečah in premagovanju ovir. Zmagala je ekipa OŠ Jože Kerenčič Gornja Radgona pred Radensko (DSSS), Radensko (Mineralna voda), WZ Radenci in Kmetijskim kombinatom Gornja Radgona (DSSS). Tekmovanja, ki so potekala v prijetnem tovariškem vzdušju, so dosegla svoj namen. Prvih pet ekip je prejelo pokale. ----NAMIZNI TENIS-------------;-------------- USPEH V NOVEM SADU Mlada namiznoteniška igralca Beltinec Hinko Lenarčič in Viki Tkalec sta se udeležila odprtega prvenstva v Novem Sadu, na katerem so sodelovali najboljši igralci iz Jugoslavije in Madžarske. V skupini mlajši ji pionirjev seje Lenarčič uvrstil od 5. do 8. mesta, Tkalec na od 9. do 16. mesta. F. Matko Zmagal Igor Kos Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je organiziralo hitropotezni turnir za marec. Med 24 igralci je zmagal Igor Kos z 18 točkami pred Danilom Harijem in Gaberjem, po 17,5, Režonjo, 17, Borisom Kovačem, 16, Logarjem, 15;5, Alojzom Kosom in Neratom, po 15 točk, itn. Kohek in Maričeva Na hitropoteznem turnirju pionirjev in pionirk, ki ga je pripravilo ŠD Radenska Pomurje iz Murske Sobote, je sodelovalo 19 tekmovalcev in tekmovalk. Med pionirji je bil najboljši Kohek, pri pionirkah pa Mirica Marič. NOGOMETAŠI NAFTE IZ LENDAVE jesenski prvaki v on-močni slovenski ligi vzhod. V drugi del tekmov J , . že dalj časa vestno pripravljajo, startajo olaep j • . J J • o*«™. I.:l’“°: —KOŠARKA--------—-------- OVIZ Murska Sobota Sklenjeno je bilo tekmovanje v okviru pionirskega košarkarskega festivala za starejše pionirje v Pomurju. Največ uspeha so imeli košarkarji O VIZA iz Murske Sobote, ki so brez poraza zasedli prvo mesto. Med strelci pa je bil daleč najučinkovitejši Tinev (MS), ki je dosegel 147 košev pred Ivancem (Lendava), 124, in Šoštaričem (Radgona), 121 košev. Lestvica OVIZ MS 6 6 0 396:174 12 Lendava 6 4 2 327:290 10. Radgona 6 2 4 277:350 8 Veržej 6 0 6 214:400 6 Zmagi Nafte in Mure V tekmovanju za pokal Nogometne zveze Slovenije sta oba pomurska ligaša zmagala: Nafta je v Mariboru premagala Železničarja s 3:1. Vse tri gole za Nafto je dosegel Suč. Mura pa je doma premagala Pekre s 3:0. Strelca golov sta bila Škaper, 2, in Kalamar. V nedeljo se začne spomladanski del tekmovanja v slovenski in območni nogometni ligi. —— KOŠARKA——-------—• Pomurje zmagalo v podaljšku V prvi tekmi za uvrstitev v prvo republiško moško košarkarsko ligo je Pomurje v Murski Soboti šele v podaljšku premagalo Šentjur s 100:98 in tako uspešno preskočilo prvo oviro. Koše za Pomurje so dosegli: Juteršnik 34, Rajbar 25, Klemar 17, Banič 8, Tušar 7; Marinič 5 in Roškar 4. V tekmovanju slovenske ženske košarkarske lige pa je ID Ježica v Ljubljani premagala ekipo Metalservisa Pomurja s 64:54. Koše za Pomurje so dosegle: Ko-sijeva 24, Kolarjeva 13, Kardoše-va 8, Koroščeva in Korenova po 4 ter Lihtenegerjeva 1. V naslednjem kolu igra Pomurje z Labodom iz Novega mesta. —KEGLJANJE------------ Radenska zopet premagala Konstruktor V zaostali tekmi prvega dela tekmovanja v republiški moški kegljaški ligi je Radenska v Ljutomeru premagala mariborskega Konstruktorja s 5107:5098 podrtih kegljev. Najboljši v ekipi Radenske je bil Hari Steržaj Z 907 podrtimi keglji pred Mirom Steržajem, 860, Kovačičem, 858, Horvatom, 848, Drvaričem, 837 in Kučanom, 797 podrtih kegljev. V enajstem kolu pa je Savinja premagala Radensko s 5214:5060 podrtih kegljev. Najuspešnejši kegljač je bil Miro Steržaj z 932 podrtimi keglji pred Drvaričem, 870, Harijem Steržajem, 832, Kovačičem, 828, Horvatom, 827 in Kučanom, 771 podrtih kegljev. p k —ŠAH———---------------- Občinsko pionirsko prvenstvo Na osnovni šoli Edvarda Kardelja (OŠ III) v Murski Soboti je bilo občinsko šahovsko tekmovanje osnovnih šol. Sodelovalo je 63 pionirjev in pionirk. Rezultate so obdelovali računalniško. Prvi trije iz vsake kategorije pa so se uvrstili na pomursko tekmovanje. Rezultati — ml. pionirji: L Peter Kelemen tOŠ I) 7 točk, 2. Bojan Titan (OŠ I) 5,5 in 3. Simon Jerebic (OS Beltinci) 5 točk; ml. pionirke: 1.—2. Tinka in Metka Marič (OŠ III) po 8,5 točke in 3. Simona Šeme (OŠ Bogojina) 5,5 točke. St. pionirji: 1. Borut Prelog (OŠ Beltinci) 5,5 točke, 2. Robi Rengeo (OŠ III) 5,5 in 3. Mark Gomboc (OŠ Grad) 5 točk; st. pionirke: 1. Mirica Marič (OŠ III) 6 točk, 2. Božena Foršnarič (OŠ H) 6 in 3. Klaudi-ja Časar (OŠ Beltinci) 5 točk. •--STRELSTVO--------— SCT IN NORŠINCI V občinskih strelskih ligah Murska Sobota so odigrali 10. kolo. V občinski A ligi vodi ekipa SCT z 20 točkami pred Grafi-čarjem (MS), 16, AMC-MI in Krko, po 15, Gančani in Sebe-borci, po 14 točk. V občinski B ligi pa vodi, druga ekipa Noršinec s 158 točkami pred drugo, ekipo Panonije, 148, in drugo ekipo Tišine, 130 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Štefanec (SCT) s 3608 krogi pred Žiškom (Šalovci), 3604, in Cvetko Rengeo (Nor.) s 3603 krogi. V občinski pionirski strelski ligi vodijo Noršinci s 125 točkami pred Krko, 109, in Tišino, 94 točk. Med posamezniki vodi Balažič s 1709 krogi pred Kovačičem, 1688, in Horvatom (vsi Nor.), 1687 krogov. —ŠPORTNI OBRAZI-------- BRANKO BUKOVEC -ODLIČEN STRELEC Strelski šport ima v Pomurju nekaj odličnih strelcev, ki se vse bolj uveljavljajo ne le v naši pokrajini, temveč tudi v slovenskem merilu. Med te prav gotovo sodi tudi Branko Bukovec, član Strelske družine Noršinci. S strelstvom se je začel načrtneje ukvarjati pred dobrimi desetimi leti pri SD Koloman Flisar Tišina. Svoje uspešno delovanje je nadaljeval pri SD Mura v Murski Soboti, lani pa je postal član SD Noršinci. Že kot pionir in mladinec je dosegel solidne rezultate na raznih tekmovanjih. Najvidnejše uspehe pa je dosegel v zadnjih dveh letih, ko je dvakrat zapored osvojil območno zlato puščico in imel izvrstne uspehe v okviru tekmovanja v republiški strelski ligi vzhod, kjer je ekipa Noršinec prvič nastopala in postala prvak. Najbolj vesel je bil lanskoletnega uspeha na območnem tekmovanju za zlato puščico, ko je zadel 565 krogov. Letos pa je kot zmagovalec na območnem tekmovanju za zlato puščico v Murski Soboti dosegel 568 krogov. Sicer pa je svojo STRELSTVO 42 kategoriziranih strelcev Sklenjeno je bilo občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za vse ka- tegorije v radgonski občini. V članski konkurenci je ekipno zmagala SD Jovo Jurkovič Videm s 1077 krogi pred SD Elrad Gornja Radgona, 1055, in SD Avto-, radgona Gornja Radgona, 998 krogov. Najboljši posameznik je bil Rojko (Videm) s 363 krogi pred Sijancem (Videm), 363, Kocbekom (Videm), 357, Staničem (Elrad), 355, in Hladetom (Elrad), 353 krogov. Med mladinci je ekipno zmagala SD Elrad Gornja Radgona z 975 krogi, med posamezniki pa Gajer s 345 krogi pred Stergarjem (oba Elrad), 344, in Rojkom (Videm), 293 krogov. Sodelovalo je 25 članov in 9 mladincev. Tekmovanje so tudi sklenili v občinski strelski ligi Gornja Radgona. Zmagala je ekipa SD Elrad z 29 točkami pred SD Jovo Jurkovič Videm, 19, SD Radenska, 18, SD Avtoradgona, 12, in drugo ekipo Elrada, 12 točk. Med posamezniki je bil najuspešnejši Borut Stergar (Elrad) z 2.090 krogi pred Korošakom (Videm), 2.082, in Staničem (Elrad), 2.066 krogov. Odbojkarice Pomurja iz Murske Sobote so članice druge republiške lige vzhod. Od leve proti desni: (stojijo) Darja Forjan, Ivanka Bokan, Sonja Kutoš, Boris Cipot (trener), Sandra Smisl, Romana Tanjšek, Martina Rumek, (čepijo) Barbara Šušek, Suzana Mertiik, Nataša Gruškovnjak, Edita Flisar in Nataša Klement. RAZPORED TEKEM PNL - POMLAD 1987 XII. kolo Veržej’ : Bakovci Dobrovnik : Turnišče Renkovci : Polana Hotiza : Beltinka Rakičan : Črenšovci Odranci : Tišina XIII. kolo Odranci : Veržej Tišina : Rakičan Črenšovci : Hotiza Beltinka : Renkovci Polana.: Dobrovnik Turnišče : Bakovci XIV. kolo Veržej : Turnišče Bakovci : Polana Dobrovnik : Beltinka Renkovci : Črenšovci Hotiza : Tišina Rakičan : Odranci XV. kolo Rakičan : Veržej Odranci : Hotiza Tišina : Renkovci Črenšovci : Dobrovnik Beltinka : Bakovci Polana : Turnišče XVI. kolo Veržej : Polana Turnišče : Beltinka Bakovci : Črenšovci Dobrovnik : Tišina Renkovci : Odranci Hotiza : Rakičan pravo vrednost pokazal na sklepnem delu tekmovanja za naslov prvaka v republiški strelski ligi, kjer je bil s 376 krogi najboljši strelec. Vesel je, da je član SD Noršinci, ki združuje najboljše pomurske strelce. Najboljši rezultat v okviru republiške strelske lige pa je dosegel v Hotinji vasi, in sicer 380 krogov. Želi si, da bi tudi v prihodnje dosegal vsaj takšne rezultate, za kar so mu spodbuda letošnji uspehi v republiški ligi. F. M. XVII. kolo Hotiza : Veržej Rakičan : Renkovci Tišina : Bakovci Črenšovci : Turnišče Beltinka : Polana Odranci : Dobrovnik XVIII. kolo Veržej : Beltinka Polana : Črenšovci Turnišče : Tišina Bakovci : Odranci Dobrovnik : Rakičan Renkovci : Hotiza XIX. kolo Renkovci : Veržej Hotiza : Dobrovnik Rakičan : Bakovci Odranci : Turnišče Tišina : Polana Črenšovci : Beltinka XX. kolo Veržej : Črenšovci Beltinka : Tišina Polana : Odranci Turnišče : Rakičan Bakovci : Hotiza Dobrovnik : Renkovci XXI. kolo Dobrovnik : Veržej Renkovci : Bakovci Hotiza : Turnišče Rakičan : Polana Odranci : Beltinka Tišina : Črenšovci XXII. kolo Veržej : Tišina Črenšovci : Odranci Beltinka : Rakičan Polana : Hotiza Turnišče : Renkovci Bakovci : Dobrovnik VESTNIK 19. MAREC 1987 STRAN 15 Slabo varujemo svoje in družbeno premoženje Varovanje lastnega in družbenega premoženja postaja vse pomembnejše, zanj moramo poskrbeti sami pa tudi v organizacijah združenega dela. Če prisluhnemo govorici delavcev, bomo slišali, da iz delovnih organizacij velikokrat zmanjka ta ali oni predmet, da se torej družbena lastnina odtujuje, krivca pa največkrat ni. De* lavske kontrole, odbore za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito smo ustanovili za to, da skrbijo za varnost v delovnih in dragih Organizacijah, kaže pa, da so nedelavni, saj te redko kateri najde storilce. Za varnost v delovnih organizacijah morajo skrbeti tudi čuvajske službe. Po dosedanjih spoznanjih so varnostne službe neustrezno organizirane in premalo strokovno usposobljene, da bi v vseh primerih zavarovale družbeno premoženje. Odnos do družbene lastnine je videa tudi v tem, kako so urejena industrijska dvorišča, saj prav ta včasih predstavljajo pravi izziv za tatove. Mb-cnejši sadv:a: satf delovanjem . čuvajskih služb seseda ne bo odveč, to pa ni edini način, da bo kraj vedno manj. Družbena samozaščita se mora prebuditi, delavske kontrole pa začeti delati to, za .kar so poklicane. Kaj pa varovanje lastnega premoženja? Bežen pregled tatvin v lanskem letu kaže, da so v porastu. Tetovom pa velikokrat dajemo sami priložnost, saj ne zaklepamo stanovanj, delavnic, avtomobilov. Malomaren odnos do lastnine je odnos do samozaščite, ki je bolj prisotna v besedah kot v dejanjih. Res, da je kriminala manj, res pa je tudi to, da je več drobnih tatvin in več storilcev, predvsem iz vrst mladih. Jani D. - Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Doslej najhujša prometna nezgoda Minuli teden je občane Pomurja vznemirila novica, da se je avtobus, poln delavcev zaletel v hišo v Ljutomeru. V prometni nezgodi, ki je bila najhujša doslej v Pomurju, je bilo veliko poškodovanih, eden potnik pa je umrl. Sicer pa je bil minuli teden glede varnosti precej razgiban. Bilo je nekaj požarov, tatovi pa so se, vse kaže, zbudili s prihajajočo pomladjo. AVTOBUS V HIŠO 10. marca ob pol šestih zjutraj so se delavci peljali z avtobusom Certusa, tozd Ptuj, na delo v ljutomerske delovne organizacije. Zaradi neprimerne hitrosti je po klancu z 18-odstotnim padcem voznik avtobusa Franc Bitežnik sicer skušal zmanjšati hitrost, vendar mu to ni uspelo. Zaletel se je v hišo — Slaščičarno Škrajnar, lastnice Vere Peischl na Miklošičevem trgu — in se s prednjim delom avtobusa vkle-ščil med zidove. En človek je izgubil življenje, osem je bilo hudo poškodovanih, 48 potnikov pa laže. Materialna škoda znaša 10 milijonov dinarjev. V avtobusu je bilo 70 potnikov. Ko- ABC POMURKA - KZ PANONKA MURSKA SOBOTA Delovna skupnost objavlja prosta dela in naloge ORGANIŽATOR-PROGRAMER AOP Pogoji: Visoka in višješolska izobrazba ustrezne smeri in 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih. Prošnje z ustreznimi dokazili naj kandidati vložijo v 10 dneh od dneva objave na naslov ABC POMURKA — KZ PANONKA Murska Sobota, Markišavska 3, 69000 Murska Sobota. Požarna varnost in gasilci NIČ NAS NE SME PRESENETITI Prevoz nevarnih snovi po cestah Na pomurskih cestah vsakodnevno srečujemo težke tovore z raznimi nevarnimi snovmi, med katerimi prevladujejo naftni derivati domačih in tujih prevoznikov. Srečujemo pa se tudi s prevozi strupenih in jedkih snovi, predvsem v tranzitnem prometu. Tako ene kot drage predstavljajo za okolje veliko nevarnost ob razlitju ali razsutju. Zelo pogosto pa ob prevrnitvah pride do požara ali eksplozije, kar ima lahko hude posledice. Po razpoložljivih podatkih se v Pomurju hrani ali uskladišči letno 378 ton kislin, lugov in preostalih nevarnih snovi ter 67.096 ton vnetljivih tekočin. Nevarne snovi, ki jih v glavnem uporablja naše združeno delo so: amoni-jak, klor, kisline, lugi, soli, strupi v obliki zaščitnih sredstev (pesticidi), alkoholi (mentanol, fenol in glikol), vse vrste vnetljivih tekočin naftnih derivatov in vnetljivi plini. Za pomurske gasilce in vse tiste, ki imajo opraviti s sanacijami nesreč, to predstavlja posebno težko in odgovorno nalogo, saj za večje posege še nismo dovolj dobro organizirani, smo brez posebnih izkušenj in tudi potrebne opreme. V Pomurju si Nosila za ranjence v stanovanjske bloke V naši skupnosti morajo imeti poleg zdravstvenih zavodov — po odloku zveznega izvršnega sveta (Uradni list 3/83) — določena sredstva tudi stanovanjski bloki, poslovne in druge javne zgradbe ter objekti, med drugim tudi ustrezno število nosil. Ta sredstva so dolžne zagotoviti samoupravne in druge organizacije, ki upravljajo navedene prostore (po odloku izvršnega sveta skupščine SR Slovenije št. 850 — 03/ 791/5 z dne 19. maja 1983, Nekatere značilnosti pomurskega prometa SLABE CESTE IN SIGNALIZACIJA Pomurske ceste so za sodoben varen promet neprimerne, pa tudi drugi objekti na cestah ne povečujejo varnosti. Mostovi so dotrajali in ne zagotavljajo potrebne nosilnosti in varnosti. Pred letom dni je bila ha pobudo uprave za notranje zadeve ustanovljena strokovna komisija, ki je pregledala vse lesene mostove in ugotovila, da jih je na območju Pomurja okoli 30 v slabem stanju. Tudi signalizacija na železniških prehodih je dotrajala. Že- misija je ugotovila, da voznik ni bil vinjen in preutrujen. TRČILA V LJUTOMERU 11. marca se je zgodila prometna nezgoda na Ormoški ulici v Ljutomeru. Zaradi neprimerne hitrosti motorista Adolfa Hrge iz Rinčetove Grabe in vinjenosti kolesarja Stanislava Vi-herja iz Gresovščaka. Pri srečevanju sta trčila in padla po cestišču ter se laže poškodovala. ZAPELJAL NA LEVO STRAN CESTE 14. marca se je zgodila prometna nezgoda v Radencih. Iz G. Radgone je z osebnim avtomobilom pripeljal Mirko Ljuboja s Petanjec. Pri osnovni šoli je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran cestišča v trenutku, ko mu je po desni pravilno pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila Ludvik Grah s Petanjec. Vozili sta trčili. Sopotnik v avtomobilu Ljuboje, Davor Bači, se je laže poškodoval, škode pa jč za 1,2 milijona dinarjev. sicer z odgovornimi dejavniki zelo prizadevamo urediti način posegov v primeru nesreče, tako da je škoda čim manjša. Pri tem pa ne smemo zanemarjati nadaljnjega dograjevanja sistema obveščanja, tehničnega izpopolnjevanja in stalnega usposabljanja. Vsi skupaj, zlasti pa tisti, ki imajo opraviti s prometom nevarnih snovi, moramo več storiti za varnost in manipulacijo s temi sredstvi, saj so vse dosedanje nesreče pokazale, da je v verigi človek— rok je do konca leta 1987. Po tem odloku morajo imeti torej javne ali stanovanjske stavbe na vsakih sto prebivalcev ena. nosila. Čeprav je s predpisi zagotovljeno določeno število nosil za ranjence, to ne pomeni, da jih v izjemnih prilikah ne bi potrebovali več. Tudi s tolikšnim številom nosil, kot jih imajo zdravstveni zavodi, včasih ne bi bili kos potrebam. Zato bi se v nekaterih izjemnih razmerah morali znajti sami, si sami pomagati, da lezniški prehod pri Ina-Nafti v Lendavi ni zavarovan, čeprav je prišlo na njem že do velikih nesreč, kljub zagotovilom, da bo urejen že v lanskem letu. Mar čakamo na novo nesrečo? Za Pomurje je značilen tudi mednarodni promet, ki teče iz Avstrije ali Madžarske in obratno. Opaža se porast tovornega prometa, posebej tranzitnega, pa tudi domačega. Močan tovorni promet zmanjšuje prepustnost predvsem na cestah G. Radgo- ZAVIL PRED AVTOMOBIL ZBOROVALI SO LENDAVSKI GASILCI Premalo pomoči najstarejšemu društvu 13. marca se je zgodila prometna nezgoda v Iljaševcih. Motorist Jože Žemljič iz Iljaševec je nepravilno zavil na levo, ko je z neprimerno hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtomobila Stanislav Brumen iz Stare Nove vasi. Pri trčenju seje hudo poškodoval Žemljič, lažje poškodbe pa je dobila njegova sopotnica Stanislava Subotič iz Iljaševec. SIMONIČEV BREG PRETESEN 15. marca se je zgodila prometna nezgoda izven naselja Moravske Toplice na kraju, imenovanem Simoničev breg. Voznik osebnega avtomobila Anton Rogač iz Kuršinec je zaradi domnevne vinjenosti in vožnje po levi strani ceste trčil v osebni avtomobil, ki ga je pravilno vozila Marija Halas iz Rakičana. V čelnem trčanju sta se oba voznika poškodovala, škode pa je za 900 tisoč dinarjev. GRANATA V POTOKU 15. marca so bili delavci postaje milice v Ljutomeru obveščeni, da je otrok Denis Bohnec našel v potoku v Ljutomeru neaktivirano granato za minometalec. Ugotovili so, da gre za ostanek iz pretekle vojne. Strokovnjaki milice so mino odstranili in jo uničili. OTROK ZANETIL POŽAR i 15. marca je izbruhnil požar na gospodarskem poslupju Geze Vratarja iz Ratkovec. Zgorel je skedenj, v njem pa 5 ton sena, 7 ton slame, traktor s prikolico in nekaj drugih predmetov. Škode je za 6,5 milijona dinarjev. Ugotovili so, da je vzrok požara otroška igra z vžigalicami. J. D. vozilo—cesta najpomembnejši faktor človek, ki ne upošteva varnostnih predpisov, neodgovorno ali malomarno ravna, oziroma je vzrok neučinkovit notranji nadzor v ozdih, pomanjkljiva strokovna usposobljenost delavcev, ki delajo z nevarnimi snovmi. Za zmanjšanje nesreč z nevarnimi snovmi, ki jih tudi v Pomurju ni malo, je potrebno v prihodnje veliko več storiti kot doslej in tako prispevati delež k ohranitvi zdravega okolja. F. G. bi lahko pomagali poškodovanim. Improvizirana nosila boste naredili glede na kraj, kjer jih potrebujete. Izdelamo jih lahko iz platna, vej, desk, smučk, oblačil in drugih predmetov. Naše stanovanjske bloke bo torej potrebno do konca letošnjega leta opremiti z nosili. Zanimivo bo, ali bomo to storili tik pred novim letom ali pa se bomo nakupa lotili že prej. Jani D. Pomurci se odločajo za poklic miličnika Svet izobraževalnega centra organov za notranje zadeve SR Slovenije je ob koncu lanskega leta izdal razpis za vpis v kadetsko šolo za miličnike za šolsko leto 1987/88 v Tacnu pri Ljubljani. Na razpis, ki traja do 31. marca, se lahko prijavijo moški kandidati, naši državljani, ki so uspešno končali osnovno šolo in niso starejši od 17 let, so telesno in duševno zdravi, obvladajo slovenski jezik, da jim ni bil sodno izrečen vzgojni ukrep, da niso v kazenskem postopku in da so v šoli bili pozitivno ocenjeni iz tujega jezika. Šolanje traja štiri leta. Kadeti imajo med šolanjem brezplačno stanovanje v domu šole, hrano, obutev, uniformo, določene učne pripo-'močke, zdravstveno varstvo in denarno nadomestilo za osebne potrebe. Kljub zahtevnemu predmetniku pa imajo kadeti še mnogo prostega časa za različne aktivnosti, ki zadovoljujejo njihove interese. Tako razvijajo borilne veščine, spretnostne vožnje z motorji, planinarijo in podobno. Vsi učenci so vključeni v najrazličnejše športne aktivnosti. Med šolanjem v kadetski šoli za miličnike odslužijo vojaški rok, ki pa jim je priznan šele po dveh letih opravljanja del in nalog miličnika. Po končanem šolanju pa morajo delati v organih za notranje zadeve najmanj dvakrat toliko časa, kot traja šolanje. Poklic miličnika je zelo zanimiv, saj opravlja vrsto najrazličnejših dejavnosti, kjer se srečuje z ljudmi in jih spoznava ter jim pomaga. Ta poklic pa je tudi zelo zahteven in odgovoren. Svoje delo lahko miličnik opravlja na različnih postajah milice s splošnim delovnim področjem, prometni, železniški ali mejni postaji. Poleg tega pa miličniki opravljajo še nekatere druge naloge, za katere se usposobijo. Kandidati za sprejem v kadetsko šolo za miličnike se lahko prijavijo na postaji milice v kraju, kjer živijo, kjer morajo poleg vloge priložiti še potrebne dokumente. Opraviti morajo preskus znanja iz slovenskega jezika in psihofizičnih sposobnosti ter zdravniški pregled pred posebno zdravniško komisijo. Letos bo v kadetsko šolo za miličnike v Tacnu sprejetih 220 učencev, medtem ko se jih vsako leto prijavi veliko več kandidatov. Tudi med mladimi v Pomurju je za ta poklic precejšnje zanimanje. Lani se je iz štirih pomurskih občin prijavilo za kadetsko šolo za miličnike 42 kandidatov, sprejeta je bila polovica ali 21. Podobno je tudi letos. Doslej se je prijavilo 37 kandidatov, največ iz soboške občine, 21, iz lendavske 7, ljutomerske 5 in radgonske 4. O tem, kdo bo sprejet, bodo obveščeni najpozneje do 20. junija. na—Lendava in Radenci—Ljutomer. Vzrok za povečan tovorni promet je delno pripisati dejstvu, da v turistični sezoni ob določenih urah ob sobotah in nedeljah tovornjaki ne smejo biti v prometu. Vozniki so se preusmerili na naše ceste, kjer omenjena prepoved ne velja. Ti tovornjaki delajo zaradi preobremenjenosti na naših cesteh precejšnjo škodo in prispevajo, da ceste pospešeno propadajo. Po naših cestah se prevaža precej nevarnih snovi, kar predstavlja dodatne nevarnosti, med drugim tudi ogroža vrelčna območja Radenske in vodna zajetja od Radgone od Lendave. janj D V zadnjih letih so v Pomurju zgradili veliko stanovanjskih blokov, ki so visoki več nadstropij. Da bi za te objekte zagotovili potrebno požarno varnost, so morali gasilci kupiti požarne lestve in drugo sodobno opremo, brez katere je reševanje iz visokih zgradb nemogoče. V bodoče bo potrebno opremo še bolj posodobiti, stanovalce stanovanjskih blokov pa poučiti o njihovih nalogah ob požaru ali drugih nesrečah. Jani D. Javna skrivnost v Lendavi je, da gasilsko društvo ne deluje kot bi moralo, čeprav je bilo v zadnjih letih deležno dokajšnje družbene pomoči, pretežno materialne. Tega niso zanikali niti gasilci sami, ki so se zbrali na letni konferenci. Skrbi jih predvsem to, kdo bo uporabljal sodobno opremo, ki jo imajo, če kmalu ne bodo pomladili članskih vrst. Že nekaj let se povezujejo s šolami, da bi pridobili nove člane, a dosti koristi ni. O problemih gasilstva v Lendavi bi bilo potrebno torej temeljito spregovoriti v krajevni skupnosti. Če je gasilsko društvo v Lendavi potrebno, in to nedvomno je, potem bo potrebno zagotoviti razmere za uspešno delo, tako kot je delalo več kot sto let. Kakšne so še potrebe gasilcev v Lendavi? Urediti bo potrebno vprašanje hišnika v gasilskem domu, ki bo skrbel tudi za vzdrževanje opreme. Kupiti nameravajo hidravli- čno lestev in še nekaj drugih gasilskih pripomočkov. Na letni konferenci so podelili priznanja 15 članom, med njimi za 50-letno delo v gasilstvu Pavlu Miheliču in Ivanu Oletiču. Jani D. --—KAPCA -— -—------------—--------------------—. Obnovili bodo gasilski dom Gasilsko društvo na Kapci bo v prihodnjem letu praznovalo 60-letnico delovanja. V vasi so zgradili gasilski dom še pred petnajstimi leti, zato razmišljajo o obnovitvi nekaterih prostorov, da bi dom gasilcev in vaščanov postal bolj funkcionalen. V vaškem gasilskem društvu deluje 19 članov, ki skrbijo za požarno varnost v vasi in bližnjem naselju Kot. Za požarno varnost so zgradili 5 vodnjakov, v letošnjem in prihodnjem letu pa jih nameravajo še več. Problemi gasilcev seveda niso edini, ki tarejo vaščane. Na prvem mestu je ureditev telefonije. V ta namen zbirajo sredstva iz krajevnega samoprispevka. Za telefonski priključek je zainteresiranih kakih 70 domačij. Ureditev telefonije bo koristila tudi delovanju gasilskega društva. Upajo, da bodo vprašanje telefonije rešili v tem srednjeročnem obdobju. Jani D. VELIKA SKRB ZA VARNOST LJUDI Ina-Nafta Lendava je največji delovni kolektiv v lendavski občini, po naravi svoje dejavnosti pa med tistimi, ki so najbolj ogroženi pred požari in drugimi nesrečami. Narava njihovega dela je zahtevala, da se dobro organizirajo za zaščito ljudi in lastnine, s katero upravljajo. V delovni organizaciji deluje edina poklicna gasilska enota v občini, ob njej pa še vrsta ekip civilne zaščite. V Nafti menijo, da je vsak delavec na svojem delovnem mestu najboljši gasilec, zato dajejo poseben pomen izobraževanju, ki naj bi pomagalo vsakemu zaposlenemu, da se ob pomoči znajde, pomaga sebi in kolektivu. Posebno uspešna je ekipa civilne zaščite, ki se na občinskih in regijskih tekmovanjih vedno dobro odreže. Da bi v prihodnje še bolj okrepili varnost v delovni organizaciji, bodo posodobili opremo, seveda pa bodo njihove ekipe pomagale tudi drugim, ki bodo pomoč potrebovali. STRAN 16 VESTNIK 18. MAREC 1887 URADNE OBJAVE I Leto XXIII Murska Sobota, 19. marca 1987 Št.: 8 URADNE OBČINSKIH OBJAVE SKUP- ŠČIN: GORNJA RAD- GONA, LENDAVA LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 88. Ugotovitve in stališča k informaciji o stanju in problematiki javnega avtobusnega potniškega prometa v občini Murska Sobota 89. Sklep o vrstnem redu izvajanja del po programu modernizacije cest 93. v občini M. Sobota v letu 1987 iz referendumskega programa 90. Odlok o turistični taksi v občini Lendava 91. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne 95. skupnosti Bučkovci Sklep o podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti za obdobje 1986-1990 Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini M. Sobota Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava v letu 1987 88 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1987 sprejela UGOTOVITVE IN STALIŠČA k informaciji o stanju in problematiki javnega avtobusnega potniškega prometa Informacijo o stanju in problematiki javnega avtobusnega potniškega prometa je pripravila Temeljna organizacija združenega dela Avtobusni promet M. Sobota. Zbori občinske skupščine so na osnovi predlogov TOZD, stališč izvršnega sveta in predlogov, ki so bili podani v zborih občinske skupščine sprejeli naslednje ugotovitve in stališča: I. Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da so bili doseženi pomembni premiki v kvaliteti prevozov in povezovanju krajev v občini, čeprav stanje avtobusnega potniškega prometa še vedno ni zadovoljivo. Nekatera naselja v občini še vedno nimajo povezave z občinskim središčem. TOZD avtobusni promet M. Sobota naj v razpravi s pristojnimi krajevnimi skupnostmi prouči možnosti za vzpostavitev avtobusnih povezav tudi s temi naselji. Prizadevati si mora še za večjo kvaliteto povezav in za humane odnose. Avtobusne proge in vozni red je oblikovati v dogovoru s krajevnimi skupnostmi in jih dosledno objavljati na postajališčih in drugih krajih. Na avtobusni postaji v M. Soboti je nujno poskrbeti za večji red in lepši zunanji izgled. 2. Zbori občinske skupščine podpirajo izvajanje sistematičnih prevozov delavcev na delo v prid racionalnejših prevozov in smotrnejšega trošenja sredstev, ki jih delovne organizacije združenega dela namenjajo za prevoz na delo. TOZD in Občinski svet zveze sindikatov skupaj z zainteresiranimi organizacijami združenega dela uskladijo prevoze na delo. Prevozi šolskih otrok, vozni redi in druga vprašanja v zvezi s prevozi otrok, mora TOZD izvajati v dogovoru s šolami in občinsko skupnostjo za vzgojo in izobraževanje. Osnovne šole morajo vplivati na šolsko mladino, da bo ta imela primeren odnos do družbene lastnine. 3. TOZD Avtobusni promet naj prouči možnost ustrezne avtobusne povezave med M. Soboto in bolnico v Rakičanu in primestni avtobusni promet ob konicah, to je ob prihodu in odhodu delavcev z dela. 4. Zbori občinske skupščine predlagajo Izvršnemu svetu da prouči vprašanje statusa TOZD, ki bi lahko poslovala kot organizacija posebnega družbenega pomena (komunalne organizacije združenega dela). 5. Cestno podjetje mora vso skrb usmeriti primernemu vzdrževanju cest na katerih se vrši javni prevoz zlasti v spomladanskem času, da bo zagotovljena varnost prometa in da ne bo nepotrebnega izpostavljanja delavcev iz dela. 6. Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota mora izdelati program urejanja avtobusnih postajališč v občini. 7. Predloge in pobude, ki se nanašajo na konkretna vprašanja glede povezav posameznih krajev z avtobusnimi programi, voznih redov ter druga vprašanja bo proučil TOZD Avtobusni promet. O tem mora obvestiti pristojne krajevne skupnosti in skupščino občine. V Murski Soboti, dne, 26. februarja 1987 Številka: 34-3/87-1 Predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, 1. r. 89 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) ter 5. člena Odloka o uvedbi samoprispevka v občini M. Sobota (Uradne objave št. 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1987 sprejela SKLEP o vrstnem redu izvajanja del po programu modernizacije cest v občini M. Sobota v letu 1987 iz referendumskega programa. 1. V letu 1987 se bodo po programu modernizacije cest iz referendumskega programa v občini M. Sobota modernizirali — asfaltirali naslednji odseki L cest: — 4212 Bakovci—Melinci v dolžini 6,3 km; Na tem odseku so bila začeta (zemeljska) dela že v letu 1986. V letu 1987 se končajo zemeljska dela in položi asfalt, — L 5617 in 5621 na odseku Fikšinci—Rogašovci v dolžini cca 4 km, — L 5622 na odseku Kramarovci—mejni prehod z Avstrijo v dolžini cca 1,10 km — L 3646 na odseku Šalamenci —Pečarovci v dolžini cca 3,40 km. 2. Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 352-3/87-1 V M. Soboti, dne 26. februarja 1987 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r. 90 Na podlagi 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81), 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) ter 25. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83 in 42/85) je Skupščina občine Lendava na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. 3. 1987 sprejela ODLOK o turistični taksi v občini Lendava 1. člen Na območju občine Lendava se za začasno bivanje turistov plačuje turistična taksa. 2. člen Zavezanec za plačilo turistične takse je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. 3. člen Turistična taksa se plačuje v gotovini. Takso obračuna in pobere gostinska, turistična in druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja pre-, nočišča. Za nočitev v hotelih, gostiščih, zasebnih sobah in campingih znaša turistična taksa po osebi: — za domače goste 200,— din — za tuje goste 400.— din 4. člen Pobrano turistično takso je potrebno do 5. v mesecu za pretekli mesec nakazati na ustrezni račun. Turistična taksa, ki se pobira po tem odloku, je prihodek proračuna občine. 5. člen Gostinske, turistične in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajajo sobe za prenočišča, so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi, ki vsebuje: — -priimek in ime ter naslov turista oz. potnika; — število nočitev; — višino plačane turistične takse ali označbo, ki upravičuje osebo do oprostitve plačila takse. 6. člen Turistične takse so oproščeni: — otroci do dopolnjenega 7. leta starosti, — vojni in delovni invalidi, _ — vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizirano bivanje v občini, — člani zveze slepih in gluhih v Jugoslaviji ter njihovi spremljevalci, — mladina na organiziranem skupinskem letovanju ter udeleženci šolskih ekskurzij in kolonij, — osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih, z napotnico zdravniške komisije, — tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni taks in dajatev, — člani počitniške zveze in taborniki, — nosilci partizanske spomenice 1941, narodni heroji in španski borci. Otroci od 7. do dopolnjenega 15. leta starosti plačajo 50% predpisane takse. 7. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, z denarno kaznijo 10.000 do 150.000 din pa pravna oseba, ki ne odvede oziroma ne odvede v roku iz 3. člena turistične takse. 8. člen Izvajanje odloka nadzoruje upravni organ skupščine občine, pristojen za družbene prihodke. 9. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih taksah v občini Lendava (Ur. objave št. 1/72, 8/75, 22/80, 10/82, 11/84, 8/85 in 10/86). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1988 dalje. Številka: 423-1/87 Datum: 10/3-1987 Predsednik Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER, 1. r. 91 SKLEP O uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bučkovci 1. člen Za območje Krajevne skupnosti Bučkovci, se po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 08. marca 1987 uvede krajevni samoprispevek. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od 01. 04. 1987 do 31. 03. 1992. 3. člen Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom bodo uporabljena za: — za modernizacijo krajevne ceste Bučkovci—Kuršinci (Kur-šenščak), s povezavo občinske ceste Radoslavci—Gomila. — za modernizacijo krajevne ceste Bučkovci (Spodnji) Drakovci — 20% soudeležba občinske ceste Bučkovci —Batjan — za redno vzdrževanje krajevnih cest 4. člen Za izvršitev programa bo potrebno zbrati sredstva v višini: 41.000.000.— din, višina sredstev, ki naj bi bila zbrana s krajevnim samoprispevkom pa znaša 41.000.000.— din. 5. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Bučkovci in sicer v naslednji višini: a) v denarju — 3 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja — 18 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka — 3 % od osnove, od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, kot glavni poklic, oziroma od osnove, ki ustreza petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka, občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic ' — 3 % od pokojnin — 3 % od osnove, ki ustreza povprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu, občani s stalnim bivališčem v Krajevni skupnosti Bučkovci,-ki so na začasnem delu v tujini — Dodatni samoprispevek plačajo občani do pričetka modernizacije odseka ceste, ki jo uporabljajo za dostop do svojih hiš in vikendov in sicer: — lastniki posestev do 3 ha kmetijskih površin 50.000.— din — lastniki posestev nad 3 ha kmetijskih površin 100.000.— din — lastniki počitniških hišic ali vikendov 50.000.— din Nadzor nad sredstvi in njihovi namenski uporabi ter nad izvajanjem del vrši Svet Krajevne skupnosti Bučkovci, ki najmanj enkrat letno poroča skupščini Krajevne skupnosti in zboru občanov o poteku del in porabi sredstev. 6. člen Samoprispevka so oproščeni zavezanci, kijih določa 12. člen Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85). 7. člen S krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz 3. člena tega sklepa. Sredstva krajevnega samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu KS Bučkovci št. 51930-842-029-8516. 8. člen Krajevni samoprispevek, ki se bo plačeval iz OD delovnega razmerja, bo obračunaval in nakazoval izplačevalec OD, krajevni samoprispevek iz katastrskega dohodka, iz katerega se plača davek, in od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost pa obračunava in nakazuje Uprava za družbene prihodke občine Ljutomer. Od zaposlenih v tujini ter krajevnega samoprispevka pa obračunava Svet Krajevne skupnosti Bučkovci, ki o višini krajevnega samoprispevka in obveznosti pismeno obvesti vsakega zavezanca. 9. člen Skupščina KS Bučkovci pooblašča svet KS, da: — nadzira dotok sredstev iz samoprispevka — odloča o razporejanju s sredstvi krajevnega samoprispevka v skladu s programom — nadzira izvrševanje delovne obveznosti. Svet KS je dolžan o izvajanju referendumskega programa vsaj enkrat letno poročati Skupščini KS in zboru občanov. 10. člen Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin. Bučkovci, dne 10. 03. 1987 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Bučkovci Stanislav Krajnc 92. UGOTOVITVENI SKLEP O VELJAVNOSTI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRANJE RAZVOJNIH PROGRAMOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1986-1990 Na osnovi 276. člena statuta občine Lendava (Uradne objave Pomurja, št. 37/81, 29/83 in 9/86) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na 10. ločeni seji dne 10. 3. 1987 sprejela naslednji sklep L Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ugotavljata, da je od 105 skupnega števila podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti za obdobje 1986—1990, od tega 87 OZD SIS in delovnih skupnosti, v katerih je zaposlenih 7708 delavcev in 18 krajevnih skupnosti, k sporazumu pristopilo 59 OZD SIS in DS v katerih je zaposlenih 6764 delavcev in 13 krajevnih skupnosti, kar je več kot 2/3 ter je zato sporazum sklenjen in veljaven. 2. - Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 402-16/86-2 Datum: 10. 3. 1987 Predsednik zbora združenega dela Terezija DONKO, 1. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Jože KOCON. 1. r. 93 Na podlagi 16. člena Zakona 0 geodetski službi (Ur. 1. SRS, št. 23/76) ter na podlagi Odloka o cenah za geodetske storitve v občini Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 15/81) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na 32. seji dne 03. 03. 1987 sprejel SKLEP o valorizaciji cen geodetskih storitev 1. člen S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih sa moupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnih osb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine Murska Sobota. 2. člen Cene iz 1. člena tega sklepa so: Zap. št. Vrsta in obseg geodetske storitve Cena v 1. trom. 1987 1. PARCELACIJA 1. parcelacija parcele do 0,3 ha na dva dela 2. za vsakih nadaljnjih začetih 0,3 ha 3. za vsako dodatno novo parcelo 4. za vsako novonastalo parcelo obodne parcelacije 5. za prenos ene gradbene parcele iz projekta v naravo 6. za razlastitev dolžinskega objekta; za vsakih 100 m 68.720 19.445 16.030 50.460 22.860 75.410 din din din din din din 2. MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK 1. ugotovitev in izmeritev meje med dvema mejnima točkama 2. za vsako nadaljnjo mejno točko 45.720 11.430 din din 3. PRENOS POSESTNE MEJE PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 1. za grafični kataster: 1.1. določitev posestne meje med dvema mejnima točkama 1.2. za vsako nadaljnjo mejno točko 2. za numerični kataster: 2.1. določitev posestne meje med dvema mejnima -točkama 2.2. za vsako nadaljnjo mejno točko 59.380 14.845 36.520 11.430 din din din din 4. IZDELAVA GEODETSKIH PODLAG ZA PROSTORSKE IZVEDBENE AKTE L izdelava načrtov do površine 0,3 ha 2. za vsakih nadaljnih začetih 0,3 ha 52.550 19.445 din din 5. IZDELAVA POSNETKOV NOVEGA STANJA 1. izdelava načrtov za območja do površine 0,1 ha 2. za vsakih nadaljnjih začetih 0,1 ha 3. posnetek komunalnega voda, za vsakih 100 m 34.290 11.430 48.090 din din din 6. ZAKOLIČENJE OBJEKTOV 1. stavbe in objekti do 200 m2 tlorisne površine 2. stavbe in objekti nad 200 m2 tlorisne površine 3. dolžinski objekti 25.090 dejan, dejan. din čas čas 7. Geodetske storitve na gozdnem območju se povečajo za 50 % od zgornjih cen. 8. URNE CENE Za geodetske storitve, ki se obračunavajo po dejansko porabljenem času, se uporabijo naslednje urne cene, ki veljajo za 1. tromesečje 1987: A — terensko geodetsko delo, ura B — pisarniško geodetsko delo, ura C — risarsko geodetsko delo, ura D — figurantska in druga pomožna dela, ura 5.000 4.600 2.500 1.830 din din din din 9. Cena za prevoženi kilometer znaša 130 din 10. SPLOŠNO — Posebej se obračunavajo materialni stroški (mejniki, obrazci, prevozni stroški, poštnina); — Geodetske storitve se obračunavajo ločeno za terensko delo in ločeno za pisarniško delo po cenah, ki veljajo ob zaključku posamezne faze dela; — Ob prekinitvi postopka naročnik storitve plača vse stroške, ki šo nastali do prekinitve; — Za meritve v zimskem času, ki se šteje od 1. 12. do 01. 03. oziroma traja tri mesece se cena poveča za 30 %, če se meritev izvaja v tem času na izrecno zahtevo naročnika. 3. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota o valorizaciji cen geodetskih storitev, ki je bil sprejet na 12. seji dne 27. 08. 1986. 4. člen Ta sklep začne veljati s 3. marcem 1987. Številka: 38-1/87-5 M. Sobota, dne 3. marca 1987 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota Janez ŠTOTL, dipl, oec., 1. r. 94 SPREMEMB IN DOPOLNITEV Pravilnika o pogojih in merilih za podeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona, sprejetega na 5. seji Zbora uporabni-kov dne 5/9-1983, sprejete na seji Zbora uporabnikov dne 29/1-1987. 1. člen V 26. členu sfe pri točki a) doda nova 4. alinea, ki glasi: »da znesek skupnega povprečnega mesečnega dohodka na člana MLADE DRUŽINE ne presega 70 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu SRS v letu pred razpisom natečaja«. 2. člen Za 33. členom se doda novi 33 a. člen, ki se glasi: »V primeru dajanja neresničnih podatkov ogledni komisiji, se takšen prosilec na predlog le-te izključi iz nadalnjega postopka s sklepom odbora za solidarnost. Zoper sklep so možna pravna sredstva, kakor zoper listo pričakovalcev stanovanj.« 3. člen V 34. členu se črta besedilo 2. odstavka 3. vrsta (kolikor so bili udeleženci po natečajnem roku, vendar pred objavo prednostnih list pismeno pozvani, da jih ustrezno dopolnijo, pa tega niso storili). 4. člen Besedilo 35. člena se spremeni in glasi: »odbor najkasneje v roku 60 dni po končanem natečaju sestavi listo pričakovalcev solidarnostnih stanovanj in jo posreduje vsem udeležencem natečaja skupaj s pravnim poukom. Prav tako odbor sestavi še ločeno listo upravičencev izmed upokojencev in borcev NOB za stanovanja, ki so namenjena izključno za upokojence in borce NOB, ter jo skupaj s pravnim poukom posreduje vsem udeležencev natečaja. Ugovor zoper listo pričakovalcev je možno dati v 30 dneh od njenega pismenega odpravka na zbor uporabnikov.« 5. člen Besedilo 36. člena se črta. 6. člen V 37. členu v 2. vrsti se besedica »prednostna« črta. 7. člen Besedilo 38. člena se spremeni in glasi: »po potrditvi liste pričakovalcev solidarnostnih stanovanj na Zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti se le-ta objavi na oglasni deski stanovanjske skupnosti«. 8. člen V 39. členu v 1. vrsti se besedica »prednostno« črta in ob koncu stavka črta pika ter doda besedilo: »glede na vrsto zaprošenih stanovanj«. 9. člen Besedilo 40. člena se črta. 10. člen V členih 41 in 42 se v začetku stavkov črtata besedici »prednostna«. 11. člen V 45. členu v 2. vrsti se črta besedica »prednostno« v tretji vrsti pa se za vejico spremeni besedilo in glasi: »ki ju izda Odbor za solidarnost, stanovanjsko pravico in solidarnostnem stanovanju«. 12. člen 49. člen se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »V primeru reševanja izredno perečega stanovanjskega vprašanja lahko Odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti dodeli prizadetemu delavcu oz. občanu solidarnostno stanovanje neglede na določila 26. člena tega pravilnika s tem, da se o dodelitvi solidarnostnega stanovanja takoj obvesti Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Odločba mora biti posebej utemeljena z ugotovitvijo odbora o posebnih socialnih razmerah družine (npr: bolezen, invalidnost, elementarne nesreče itd.)«. 13. člen V prilogi pravilnika — sistem točkovanja se pri razpredelku rimska I skozi 2 — a) spremeni tabela tako da glasi: — do 4 nT — nad 4—8 — nad 8—12 - nad 12-16 — nad 16 80 točk 70 točk 60 točk 50 točk 40 točk V razpredelku rimska I skozi 2 -b) se tabela spremeni in glasi: — do 4m2 80 točk . _ nad 4-8 70 točk — nad 8—12 60 točk - nad 12-16 50 točk — nad 16 40 točk V razpredelku rimska I skozi 3 — e) se številka 2 nadomesti s številko 1. V razpredelku rimska I skozi 3 — g) se pri 2. alinei na koncu v oklepaju doda besedilo: »ni primerne toplotne izolacije«, pri 3. alinei pa se številka 4 nadomesti s številko Šest. V razpredelku 1/3 — h) se pri prvi alinei na koncu doda v oklepaju besedilo: »nad 3 m«, pri drugi alinei pa se številka štiri nadomesti s številko ena. V razpredelku rimska I skozi 6 se besedilo v oklepaju črta. V razpredelku rimska 2 se doda nova 7. a skupina, ki glasi: »ocena socialnih razmer v družini na podlagi mnenj krajevne skupnosti, HS, Centra za socialno delo in ogledne komisije — največ do 30 točk«. V razpredelku rimska 3 skozi 9 se doda v oklepaju besedilo, ki glasi: »za edinega hranil-c-a se šteje roditeljski s svojimi sredstvi sam preživlja otroka, do katerega ga veže preživninska obveznost. Edini hranilec je upravičen do točk le tedaj, če- izrabi vse pravne možnosti za uveljavitev preživnine in drugih prejemkov za otroka«. V razpredelku rimska 4 skozi 10 se v drugi alinei 3. vrsta črta besedica »težja« na koncu pa doda besedilo: »do 60 %; v 4. alinei pa se besedica »delovni« črta in ob koncu doda besedilo: »in uporablja različne pripomočke (zdravniške)« ter številka 10 nadomesti s številko 50. V razpredelku rimska 50 skozi 11 se dosedanja tabela nadomesti z novo tabelo: — do 5 let 5 točk — do 5 do 10 let 7 točk — od 10 do 15 let 9 točk — od 15 do 20 let 11 točk — od 20 do 25 let 13 točk — nad 25 let 15 točk Razpredelek rimska 7 skozi 13 se v celoti črta. 14. člen Spremembe in dopolnitve začno veljati naslednji dan po objavi Štev.: 025-9/8-4 PREDSEDNIK ZU: Ludvik ROŠKAR, s. r. 95 Na podlagi 2. točke .29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, štev. 37/85) in IV. točke Odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja (Uradni list SRS, štev. 43/95 in 46/86 ter 316. člena Statuta občine Lendava, Uradne objave, štev. 37/81) je izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 11. 3. 1987 sprejel ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini iendava v letu 1987 L člen S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne pregleda, za potrdile, in dovoljenja iz 22. in 26. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, štev. 43/86) in 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, štev. 37/85). 2. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede oziroma nadzor predelave v ABC Pomurki, DO Mesna industrija Murska Sobota, TOZD Predelave mesa Lendava, kot tudi razkladanje in nakladanje divjačine, mesa in gotovih izdelkov v notranjem prometu se določi pristojbina na osnovi urne postavke v višini din 3.700.—, v kateri je zajet tudi 15 % prispevek za sklad »Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali«. Za izredne naloge se pristojbine za veterinarško-sanitarni nadzor plačajo po dejanskih stroških. 3. člen Za veterinarsko-sanitarni pregled živali pred zakolom in za pregled mesa po zakolu se živali, ki jih zasebniki koljejo na domu ali v klavnici se določijo pristojbine: — za velike živali (1 ura) 3.700.— din — za male živali (svinja, ovca, koza — 1/2 ure) 1.850,— din. Potni stroški se zaračunavajo posebej, ko se vrši pregled na do-mu- 4. člen Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov se v notranjem prometu ter uvozu in izvozu zaračunavajo pristojbine: a) Za kamionske in vagonske pošiljke do 10 ton (1 ura) 3.700.— din — za vsako nadaljnjo tono 200^— din za pošiljke v kombiju (1/2 ure) 1.850.'— din b) Za kosovne pošiljke — kopitarjev in odraslega goveda po komadu 1.000.— din — telet od komada 400.— din — prašičev in drobnice od komada 400,— din — sesni pujski do 5 kom. in vsak nad. začetih 5 kom. 600.— din — za vsako čebeljo družino 80.— din — za živinorejske proizvode, surovine in odpadke do 5 tovorkov — notranji promet — zunanji promet — za pse in mačke — notranji promet — zunanji promet — žive perutnine za vsakih začetih 25 kom — notranji promet — zunanji promet — živali za proizvodnjo krzna (pol. lisice, nerci, nu-trije) po komadu — notranji promet — zunanji promet — kunci do 5 kom. in za vsakih zač. 5 kom. — notranji promet — zunanji promet — divji prašiči s trihinoskopiranjem po komadu — jelenjad po komadu — srnjad po komadu — divji zajci po komadu — pernata divjad po komadu 500.— din 2.000,— din 1.000,- din 2.000,— din 500,— din 2.000,— din 800,— din 1.200,— din 300,— din 600,— din 1.000,— din 500.— din 120,— din 60,— din 5. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede mesa, mesnih izdelkov, mleka, jajc in drugih živil živalskega izvora, se plača pristojbina: din — meso in mesne izdelke od kg 10.— — za drobovino od kg 4.— — za perutninsko maso od kg 3,— — ribe, rake, polže od kg 6.— — mleko od litra 2.— — mlečne izdelke od kg 6.— — mast od kg 2,— — za jajca (na preskok) po kosu 6. člen Pristojbine v 2., 3. in 4. členu so izračunane na osnovi režijske ure Veterinarske postaje Murska Sobota, enota Lendava, ki je trenutno 3.700,— din. Pristojbine v 2., 3. in 4, členu se bodo tekom leta sproti zviševale, če se bo zvišala režijska ura Veterinarske postaje, ki je trenutno 3.700.— din in so na tej osnovi izračunane posamezne postavke. Za kamionske prikolice se zaračuna ista pristojbina kot za kamion. Skupna pristojbina za posamezno pošiljko živine, mesa, surovin in odpadkov ne sme znašati več, kot je pristojbina, ki je predpisana za tako pošiljko, če je bila poslana kot vagonska ali kamionska. Za živino, ki se goni peš se plača pristojbina, kot za kosovne pošiljke. Od vseh pristojbin se odbija 15 % za republiški sklad. 7. člen Če se veterinarsko-sanitarni pregledi vršijo izven rednega delovnega časa, se pristojbine povečajo za 50 %, za preglede v nočnem času, ob nedeljah in državnih praznikih pa se povečajo za 100%. Pri tem nakladanju je izvzeto nakladanje brojlerjev, ki se v glavnem vrši v nočnem času in se pristojbina ne poveča. 8. člen Če pošiljatelj ne pripravi pravočasno blaga na pregled, delavec veterinarsko-sanitarne kontrole pa pride ob naročeni uri na pregled, mora pošiljatelj ali prejemnik blaga (naročnik) za vsako začeto uro čakanja plačati zamudo časa po veljavni režijski uri za veterinarske postaje. 9. člen Za pregled in izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom za javno potrošnjo se plača letna pristojbina, ki znaša po molznici 1.200.— din. Ta pristojbina pokriva stroške oziroma izdatke za pregled hleva, pregled higienske kakovosti mleka (elektronsko štetje celic in skupno število bakterij). V kolikor ostanejo sredstva, se lahko izplačujejo tudi stroški za bakteriološke preiskave mleka od individualno odvzetih vzorcev, kjer je bil ugotovljen mastitis. 10. člen Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno. Stroške plača organizacija združenega dela ali občan, ki je pregled zahteval. Plačane pristojbine se odvedejo na zbirni račun pri SDK, štev, računa 51920-021-840-31892 »Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali«. 11. člen Ta odredba začne veljati drugi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Uradne objave, štev. 6/86) z dne 27. januarja 1986. Številka: 322-13/86-9/95/FA Datum: 11.3. 1987 Predsednik izvršnega sveta SO Lendava Jože KURONJA, 1. r. /oboa ambulanta v vrtcu Vse kaže, da bo začela že jeseni v vzgojno-varstveni organizaciji v Radencih z delom zobna ambulanta za predšolske in šolske otroke, saj so s pripravami že začeli. Obnova prostorov in oprema bo stala 15 milijonov dinarjev'. Denar bodo poleg zdravstvene skupnosti Gornja Radgona prispevale še skupnost otroškega varstva, krajevna skupnost Radenci in delovna organizacija Radenska. Otroška zobna ambulanta bo namenjena za otroke iz KS Radenci in Kapela. F. Klemenčič — Obrambno usposabljanje V KS Cven je v prvi polovici marca potekalo obrambno usposabljanje na temo Obramba in zaščita pred podtalnim delovanjem. Organiziral ga je Oddelek za ljudsko obrambo občine Ljutomer v sodelovanju z Delavsko univerzo in Krajevno skupnostjo Cven. Potekalo je v obliki predavanja in pogovora, udeleženci pa so si ogledali tudi dva zanimiva filma. Predavanja se je udeležilo 112 krajanov. Če upoštevajo, da precej mladih obiskuje šole, precejšnje število krajanov pa je vključenih v različne strukture splošne ljudske obrambe, ocenjujejo, da je bilo število udeležencev zadovoljivo. S. K. IMP DO OGREVANJE VODOVOD, p. o. projektiranje in montaža GORNJA RADGONA DODATNI JASLIČNI ODDELEK V Vzgojno-varstveni organizaciji Gornja Radgona, ki ima poleg centralnega vrtca v Gornji Radgoni enote tudi v Črešnjevcih, Stogovcih in Apačah, je sedaj v varstvu 467 otrok. Tako so v začetku sezone sprejeli vse prijavljene otroke. Ni pa tudi čutiti upadanja števila otrok v vrtcih zaradi vse večjih prispevkov staršev. Kot nam je povedala ravnateljica Vikicg Sluga, se je v zadnjem času povečalo število otrok v skupini do dveh let, zato so morali odpreti v vrtcu na Tratah v Gornji Radgoni še tretji jaslični oddelek. Odprtje dodatnega jasličnega oddelka so jim omogočale dovoljne zmogljivosti v novem vrtcu. L. Kramberger CEZANJEVCI Sodelovanje s KS Ljubečna Vodstvo KS Cezanjevci je v lanskem letu navezalo prve stike z vodstvom KS Ljubečna v občini Celje. Že v decembru so imeli prve pogovore s predstavitvijo obeh KS v osnovni šoli Janko Ribič v Cezanjevcih. Skupina pionirjev in mladincev OŠ je gostom pripravila prisrčen kulturni sprejem. Obojestranski interes se je pokazal predvsem v sodelovanju na kulturnem in športnem področju. Člani kulturnega društva Cezanjevci in vokalna skupina škuda osnovne šole se bodo s kulturnim programom v marcu predstavili krajanom KS Ljubečna. L. R. GORNJA RADGONA Prizadevno društvo upokojencev Društvo upokojencev v Gornji Radgoni, ki združuje nad tisoč članov, ima pester program prireditev in je precej aktivno, zlasti na družbenem področju. Sklenili so, da bodo zbrali sredstva za razvitje prapora. Društvo ima svoj društveni prostor na Simoničevem bregu. Upokojenci so navdušeni predvsem za enodnevne izlete in športna srečanja. Imajo svoj pevski zbor, ki javno nastopa. Koncerti upokojencev so najbolj množično obiskovane prireditve. Članom v domu počitka v Rakičanu in ostarelim posvečajo še posebno pozornost, ob akciji za dograditev kirurgije pa so zbrali prek društva 107.750 dinarjev. Zelo pohvalno je, da nekatere delovne organizacije niso pozabile svojih bivših sodelavcev in so zanje med letom organizirale izlete in družabna srečanja, omogočajo jim tudi letovanja v počitniških domovih, kjer so deležni vseh ugodnosti. Veliko upokojencev je še družbeno in politično aktivnih na vseh področjih od krajevne skupnosti do republiških organov. Za povezovanje štirih društev v občini ima radgonsko društvo upokojencev tudi vlogo koordinacijskega odbora. J. K. IMP, DO OGREVANJE-VODOVOD RAZPISUJE ŠTIPENDIJE ZA IV. STOPNJO 20 štipendij — monter ogrevalnih inštalacij 20 štipendij — monter vodovodnih inštalacij Izobraževalni program se izvaja v Centru srednjih šol v Domžalah, Škofji Loki ali Murski Soboti — glede na bivališče kandidata. Kandidati se lahko prijavijo na naslov: IMP, DO OGREVANJE-VODOVOD, Pot k sejmišču 30, 61231 Črnuče, ali po telefonu 061 374 747. vesocaobnova MRTVAŠNICE V Veščici, eni izmed štirih vasi v krajevni skupnosti Černelavci, so že pred časom uredili parkirni prostor pred vaškim pokopališčem, na njem uredili poti in napeljali vodovod. Lansko jesen pa so začeli z obnovo mrtvašnice. Objekt so dogradili in ga na novo pokrili, in to skoraj v celoti s prostovoljnim delom. Ko bo lepše vreme, bodo nadaljevali z urejanjem notranjosti in zunanjosti mrtvašnice. -fco- CVEN Jubilej moškega pevskega zbora Kulturno društvo Cven se skrbno pripravlja na pomemben jubilej moškega pevskega zbora, ki deluje že 25 let. Ob tej visoki obletni« bodo imeli pevci celovečerni koncert, in sicer 28. marca v dvorani zadružnega doma Cven. Povabili so vse krajane KS Cven, pa tudi druge ljubitelje zborovskega petja, da se koncerta udeležijo v čim večjem številu, saj bo dobra udeležba za člane pevskega zbora nai-večje priznanje in nagrada za dolgoletno delo. S. K. Obsojen za krajo zlatnine N« TemeljMm sodišču v M. Soboti je bila 11. marca glavna obravnava zoper obdolženega Imreta Vbroša iz M. Sobote — Stara ulica 10, zaradi dveh kaznivih dejanj velike tatvine. Kadar boš na rajžo šel, pridi mi povedat... Imre Voroš (24) brez zaposlitve je bil za tatvine že kaznovan na Temeljnem sodišču v Celju na 7 mesecev zapora. Iz zapora je pobegnil in nadaljeval s tatvinami. Po lastnem priznanju je trikrat ilegalno pobegnil tudi v Italijo, vendar se je sam vrnil. V letih 1985 in 86 je kradel predvsem v Lendavi, M. Soboti in Radencih. V Lendavi je nasilno vdrl v stanovanje v Riharjevem naselju in ukradel zlatnino v vrednosti 1,25 milijona dinarjev. V dveh stanovanjih v Murski Soboti pa si je prav tako nasilno prilastil zlate predmete, drage kamne in denar v vrednosti prek milijon dinarjev. Roparska pot ga je vodila tudi v Radence, kjer je ukradel nekaj zlatih predmetov. V njegovih rokah se je znašlo precej verižic, uhanov, prstanov, zapestnic in obeskov iz zlata. Vrednost vseh ukradenih predmetov je bila ocenjena na 2,2 milijona dinarjev. Tatvine je opravljal vedno na enak način, prepričal se je, če ni nikogar v stanovanju, nato pa nasilno vlomil. Obtoženi Voroš je vse tatvine priznal, razen za nekatere predmete, ukradene v Lendavi. Povedal je, da je zlatnino prodajal v Mariboru, Celju in Zagrebu, nekaj pa je je podaril svojemu dekletu, ki je iz revne družine, da bi lahko razkošneje živela. Obtoženi Vbrbš je v priporu, zato je tožilstvo zahtevalo od sodišča, da pripor podaljša do pravnomočnosti obsodbe. Za vsa kazniva dejanja, ki so mu bila dokazana in ki jih je na sodišču priznal, mu je senat Temeljnega sodišča v M. Soboti izrekel enotno kazen 4 leta in 7 mesecev zapora. V to kazen je všteta tudi kazen 7 mesecev zapora, ki mu jo je izreklo Temeljno sodišče v Celju. Senat Temeljnega sodišča v Murski Soboti je obdolžencu podaljšal pripor do pravnomočnosti obsodbe. Oškodovancem bo moral povrniti škodo. J. D. GARANCIJO kvalitete *•*•*•*•* znak ki vam daje IZOLACIJE SERVIS 4 CO PTUJ SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železniški postaji HAJDINA generalno popravilo vseh Z* OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO GARANCUO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637 za storitve v vaiem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE spoznati čim e J pred i^ajo vsako | S" I poslati- £amo na Lahk° line Jadran, ki bo od sejmu Alpe 7 na 23'3'brskem razstavišču v Gospodarskem Ljubljam boste po našem Spoznan naj novem znaku- vsemi pomagal'.va"'. ijih boste informacijami, ki J I želeli-šifra: Hej,pojdite^’""' MALiOGLAS SLOVENIJA ST nami! Delovna skupnost skupnih služb Delavski svet ABC POMURKE, Agromerkur — perutninarstvo in transport razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO Pogoji: — visoka ali višja izobrazba agronomske, ekonomske ali organizacijske smeri; — 3 oz. 5 let delovnihiizkušenj; — moralno-politična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: ABC POMURKA, Agromerkur M. Sobota, Iva Lole Ribarja 4, pod oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo obvestili o izidu v 15 dneh po opravljeni izbiri. Občinska konferenca SZDL Gornja Radgona razpisuje dela in naloge računovodje družbenopolitičnih organizacij za nedoločen čas za opravljanje računovodskih in knjigovodskih del. Pogoji: — ekonomist ali ekonomski tehnik — 5 let delovnih izkušenj poseben pogoj: — sposobnost vodenja in organiziranja Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v osmih dneh od objave razpisa na naslov: Občinska konferenca Socialistične zveze Gornja Radgona, Partizanska 22. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka. STRAN 19 VESTNIK 19. MAREC 1987 Prodam NESNICE, mlade jarčice pasme hisex, gave, stare 12 tednov, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Fanika Stadler, gostilna, Bakovci, Soboška 4, telefon: (069) 76-121. IN-19870 POSESTVO V TRDKOVI 33, 4,5 ha, tudi po parcelah, prodam. Vse informacije pri odvetniku Tiborju Hariju, Cvetkova 16, M. Sobota. M-14618 TERMOAKOMULACIJSKO PEČ, 4 KW, staro eno leto, prodam 30 odstotkov ceneje od nove. Avgust Krajnc, fasaderstvo, Radoslavci 13 a. GR-12884 TRAKTOR URSUS 360 nujno prodam. Lebar, Nasova 42, Apače. GR-12888 MOPED TOMOS TLS 14. letnik 1976, vozen, neregistriran, ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Marija Volf, Herce-govščak 28, Gornja Radgona. GR-12890 OSEBNI AVTO BMW 1602, letnik 1976, prodam. Telefon: 74-872. GR-12892 RENAULT 4 GTL, letnik 1982, prodam. Telefon od 7. do 15. ure: 74-421, interna 30. GR-12893 OSEBNI AVTO 126 P, letnik 1980, prodam. Drago Pentek, Prosečka vas 2, telefon: 77-194, po 16. uri. M-14717 NOVE LEŽAJE - GLAVNE IN OJNIČNE—STANDARD ZA OPEL REKORD 1900 in štedilnik gorenje (dva plin, dva elektrika) prodam. Murska Sobota, Lendavska 69. M-14718 SKOBELJNI STROJ ZA GLOBINSKO SKOBLJANJE prodam. Beltinci, Krožna 12, telefon: 71-347. M-14719 FIAT 126 P, letnik 1982, prodam. Stanko Ovsenjak, Mlajtinci 6 b, telefon popoldne: 48-100. M-14720 NESNICE, mlade jarčice pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Ivan Lackovič, Beltinci, Ravenska 40, telefon: (069) 71-434. IN-19779 POHIŠTVO ZA SPALNICO, brez vzmetnice, poceni prodam. Telefon popoldne: 26-265. M-'14721 OPEL KADETT KUPE, letnik 1969 (70 SM), razne dele in motor z menjalnikom za MAZDO 1200, prodam. Telefon po 15. uri: 24-963. M-14722 MOTORNO NAHRBTNO ŠKROPILNICO PANONIJA, belo repo in koruzinje prodam. Hotiza 44. M-14728 ZASTAVO 101 S, letnik 1979, registrirano do 8. marca 1988, ugodno prodam. Stanko Nedok, Banovci 14 a, p. Veržej, telefon do 15. ure: 81-719. M-14729. POHIŠTVO ZA SPALNICO, tapecirano, starejše, s francosko posteljo, ugodno prodam. Renata Mehart, Murska Sobota, Kocljeva 2, telefon 21-234. M-14731 SAMONAKLADALNIK SIP št. 3 in kombajn KLESOM s trired-nim adapterjem za koruzo prodam. Evgen Cmor, Moravske Toplice, Dolga 65. M-14734 POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, OMARE ZA DNEVNO SOBO, stare dve leti, in ŠKODO 100 (76), vozno, registrirano do septembra 1987, prodam. Ogled v soboto. Huber, Lendavska 10/III. M-14735 VINOGRAD s hišo in kletjo v okolici Ljutomera prodam. Telefon: 31-910 ali Nemčija 994969782153. M-14738 SLAMO V BALAH IN MOPED T-12 prodam. Kupšinci 29. M-14739 BELO REPO prodam. Jože Zver, Lipa 52. M-14740 SUHA DRVA PRODAM. Adri-janci 37. M-14741 - KRAVO, brejo osem mesecev, vozno, staro 11 let, prodam. Vi-donci 79. M-14742 BREJO KRAVO prodam. Križevci 103, v Prekmurju. M-14747 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), 'Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 4.000, letna naročnina za delovne organizacije 11.000 din, letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18. am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 200 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. NJIVO V RIHTAROVCIH, 84 arov, prodam. Cena po dogovoru. Franc Rantaša, Rihtarovci 28. M-14744 KRAVO, staro štiri leta, brejo osem mesecev, prodam. Dolič 1. M-14745 SINTHESIZER ROLAND JUNO 106 in barvni televizor gorenje z daljinskim upravljanjem, rabljen dve leti, prodam. Telefon: 069 21-964. M-14750 MALE PUJSKE in LES ZA POSEK prodam. Šalamenci 26. M-14751 OVES SORTE FLAMINGSNO-VA prodam. Informacije po 17. uri: 24-251. M-14752 MLADIČA, NEMŠKEGA OVČARJA, prodam. Tišina 56. M-14753 DVOREDNI OKOPALNIK PANONIJA, malo rabljen, in dve novi zastekljeni okni z roleto (100/140) prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Vanča vas 20. M-14755 ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Fokovci 47. M-14757 TOMOS 15 SLC, letnik 1983, prodam. Brezovci 72. M-14758 Vsak dan. razen ponedeljka, v Spodnjih, Žerjavcih AUDI 60 LS, generalno obnovljen, prodam. Kupšinci 48, telefon: 24-577. M-14759 PSE DOBERMANE prodam. Telefon: 76-151. M-14761 KADET prodam. Pal, Lipa 60. M-14762 MEŠANA DRVA, suha, prodam. Šalamenci 59. M-14763 SENO, 5 t, prodam. Vidonci 84 (pri gasilskem domu). M-14767 OTROŠKO POSTELJICO prodam. Telefon: 25-406. M-14769 CITROEN GS SUPER 1,3, v zelo dobrem stanju, prodam. Štefa-nec, Šalinci 13, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19906 ŽAGO STIHL, in moped (štiri prestave, izpit) prodam. Pristava 5 b, Ljutomer. IN-19902 ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. Telefon: (069) 81-588. IN-19908 SNOPOVEZALNIK ZA LA-VERDO prodam. Suhi Vrh 4. M-14770 SENO, večjo količino, prodam. Trnje 128. M-14771 LETNO KABINO ZA TRAKTOR ŠTORE prodam. Anton Kukol, Banovci 25 a. M-14772 TELEVIZOR, črno-beli, in električni bojler, prodam. Helena Vlaj, Lukačevci 7. M-14773 SADILNIK ZA KORUZO, dvo-redni, prodam. Gornji Slaveči, telefon: 78299. M-14774 OZVOČENJE (2 x 400 W) in aparat za led, ledomat APL 25 OBOD, prodam. Telefon: 24 955 ali 23 111. M-14775 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, v22, m5, in cisterno creina, 2700 1, dobro ohranjeno, prodam. Veržej, Mladinska 23, telefon: 82-543. M-14776 KINOPROJEKTOR MEOS-DUO, nov, 8 mm, prodam. Jože Osterc, Veržej, Maistrova 16. M-14777 MOTORNO KOSILNICO ZA HRIBOVIT TEREN, novo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-14778 ZASTAVO 101 prodam. Stanjevci 12. M-14779 TRAKTOR STEYR 188, 28 KS, ugodno prodam. Alojz Ropoša, Grad 61, M-14781 ZASTAVO 101, vozno neregistrirano, z vsemi deli za kleparska popravila, prodam. Čepinci 103. M-14782 STEYR, 18, KS, z reduktorjem, prodam. Ivan Bratkovič, Maci-nec 118. IN-19911 TOMO VINKOVIČ 419, 1983, škropilnico in plug prodam. Telefon dopoldan: (069) 70 430. LE-10673 CISTERNO CREINA prodam. Jerebic, Lipa 29. M-14783 RENAULT 18, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Informacije po 15. uri: telefon (069) 81 871. IN-19913 ŠTIRISOBNO STANOVANJE V LENDAVI, Župančičeva 6, prodam. Telefon: (069) 75 334. LE-10671 ELEKTRIČNO VRTNO KOSILNICO, zibko in otroški voziček, otroško posteljico z vzmetnico ter peč na olje prodam. Martin Žnidarič, Radenci, Slatinska cesta 6. M-14784 DOMAČE VINO, 500 1, in elek-tro motor, 1,5 KW, prodam. Ra-dovci 17. M-14785 TAM 2001, 4 gume s platišči (30 %), rabljeno, prodam. Milan Nemec, Beračeva 46 b. M-14786 ROTACIJSKO ČRPALKO, novo, za tam 2001 ali traktor 558 prodam 50 odstotkov ceneje. Telefon: 73 090. M-14787 TRAKTOR STEYR, tip 180, registriran, z jermenico, prodam. Hodoš 63. M-14788 RENAULT 4 prodam. Vrazova 15 a, M. Sobota, popoldan. M-14789 OBNOVLJENO HIŠO in novo brunarico z vinogradom, star 8 let, ter zemljišče, 50 arov, 5 km od Ormoža (elektrika in mestni vodovod), prodam. Informacije po telefonu: 062 33 121. M-14790 KOMBAJN KLAS EVROPA z zabojem prodam za 170 M. Karel Kranjec, Nuskova 8. M-14791 TRAKTOR IMT 539 de lux, skoraj nov, nujno prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Anton Perš, Podgorje 24, p. Apače. M-14792 TAM 2000, dobro ohranjen, registriran za b kategorijo, prodam. Jože Cigan, Odranci 95, p. Čren-šovci. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. M-14793 RENAULT 4, letnik 1976, ugodno prodam. Dušan Halabarec, Mostje 114. M-14794 KOSILNICO, dizel, belo repo in semenski krompir dezire prodam. Franc Gjerkeš, Nedelica 77, Turnišče. M-14795 TRAKTOR IMT, 100 KS, dvojna yleka, letnik 1986, prodam 15 odstotkov ceneje od novega, vzamem tudi ček za posojilo. Telefon: 74 601. M-14796 ZAMRZOVALNIK GORENJE, 345 1, rabljen, ugodno prodam. Horvat, Budinci 43. M-14797 DOMAČE RDEČE VINO, 200 1, in prašiča, 130 kg, prodam. Bratonci 126, telefon: 71 052. M-14799 VISOKOTLAČNO STISKALNICO za seno prodam. Telefon: 72 610. M-14800 OSEBNI AVTO VW JETA, letnik 1981, prevoženih 55.000 km, prodam. Dokležovje 178, telefon: 71 341. M-14802 ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do 4. novembra 1987, prodam. Telefon po 17. uri: 78 240. M-14803 KAVČ (rdeče-črna kombinacija), traj-nožarni štedilnik, širina 35 cm, brez pečice, in peč za centralno kurjavo ferroterm, 25.000 kalorij, z bojlerjem, poceni prodam. Štefan Bagola, Ko-rovči 36 a, p. Cankova. M-14804 BARVNI TELEVIZOR dobro ohranjen, prodam. Drago Sedonja, Kraška 19, M. Sobota. M-MM MOPEDA AP 6 in 15 SLC prodam. Vojko Buček, Vidonci 60. M-14806 AVTO ALFA SUD NAPRODAJ. Rakičan, Kotna 12. M-14807 TRAKTOR URSUS 35, dobro ohranjen, prodam. Jerič, Melinci 20. M-14808 BARVNI TELEFIZOR GORENJE prodam. Rakičan, Panonska 54. M-FH ZETOR 5911, uvožena kabina, in električni mešalnik za gnojevko prodam. Rihtarič, Boračeva 20, p. Radenci. M-14809 SEDEŽNO GARNITURO IN MOPED T 12 prodam. Brumen, Naselje Ljudske pravice 27. M-14814 MOTORNO ŽAGO UGODNO PRODAM. Jože Kuzmič, Serdica 11. M-14816 MALE PUJSKE PRODAM. Janez Borovič, Krog, Brodarska 25. M-14817 23. marca 1987 ob 9. uri bodo pri TS v Murski Soboti, enota v Murski Soboti, v sobi št. 12, na javni dražbi prodane nepremičnine v Krogu, pare. št. 1225/3 — njiva, 46,97 ara, pare. št. 1202/32, njiva, 29 arov, pare. št. 40/1, sadovnjak, 7,44 ara. Izklicna cena je 1,054.925,— din. Varščina znaša 105.492,- din. M-14818 SEJALNICO OLT, 4-vrstno, za koruzo, skoraj novo, ugodno prodam. Sa-tahovci 51. M-14819 POSREDUJEMO KONSIGNACIJSKO PRODAJO MOTORNIH ŽAG HUSQARNA. Informacije: Servis Tomos, Hašaj, Čopova 26, Murska Sobota, telefon: M-14798 MLADO KRAVO, motorno žago stihi, nemško, št. 41, malo rabljeno, in 200 I rdečega vina (klinton) prodam. Maks Vrbanjščak, Cven 27, pri Ljutomeru. M-14820 DVE KRAVI, kontrola A, in koso DUBRAVA za ferguson 35 prodam. Pečarovci 47, telefon: 77 117. M-14822 MALE PUJSKE PRODAM. Tropov-ci 33. M-14824 KOMBINIRANI HLADILNIK IN ZAMRZOVALNIK (210 in 1201) z garancijo prodam. Telefon: 73 380. M-14826. GOLF, dizel, letnik 1979, nujno prodam. Telefon po 15. uri: 23 109. M-14827 TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, na daljinsko upravljanje, star šest mesecev, prodam. Telefon po 19. uri: 26 034. M-14828 CISTERNO, 1700 1, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-14829 SLAMOREZNICO s puhalni kom, obračalnik panonija in koso za traktor, zadnjo, prodam. Lipovci 54. M-14830 PARNI LIKALNIK IN INDUSTRIJSKO MIZO NA VAKUUM ter mizo za krojenje iz masivnega lesa ugodno prodam. Informacije po telefonu: 25 377, dopoldne. M-14831 S HOTIZE VABI V NEDELJO. 22. MARCA. NA VESELICO. KI BO V ZADRUŽNEM DOMU V VELIKI POLANI. ZABAVALA VAS BOSTA ZNANI ANSAMBEL MURALISTI IZ LJUTOMERA IN HUMORIST IZ ZAGREBA - MARTIN SA-GNER-DUDEK. BARVNI TEUEVIZOR GRUNDIG, 60 11, velik ekran, brezhiben, prodam. Dobrovnik 265 a, telefon v službi: 75 801. M-14833 126 P, prevoženih 39.000 km, prodam. Karel Sinic, D. Slaveči 2, pri mlinu. M-14834 KRAVO, brejo devet mesecev, in starejši skedenj prodam. Fikšinci 44. M-14835 TRAKTOR IMT 577 prodam. Dolina 16, p. Puconci, telefon: 72 548. M-14836 OSEBNI AVTO MBW 520, motor je potreben popravila, prodam. Bife Ložič, Hotiza. M-14837 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 46, p. Tišina. M-14838 PRIKOLICO ADRIA (2 + 2) s preejšotorom, rabljeno dve sezoni po 10 dni prodam. Telefon: 23 242. M-14839 POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, opremo za kuhinjo in pralni stroj prodam. Informacije od 15. do 17. ure: telefon 25 248. M-14841 SEMENSKI KROMPIR IGOR prodam. Bratonci 48, telefon: 71 145. M-14843 AMI 8, registriran do februarja 1988, ugodno prodam. Drago Flisar, Tešanovci 30. M-14844 KRAVO, brejo z drugim teletom, prodam. Franc Štuhec, Vučja vas 42, p. Križevci pri Ljutomeru. M-14845 ŽENSKO KOLO, malo rabljeno, 5 prestav, otroško kolo, dve omari, dve nočni omarici, 3 posteljne vložke, eno ležišče in kombinirani štedilnik (plin, elektrika) prodam. Tinika (Nikolaj) Barbarič, Murska Sobota, Titova 22 (nad Varteksom). M-14846 DVE VZMETNICI, JOGI, dobro ohranjeni, prodam. Murska Sobota, Kroška 81. M-14847 KOSO ZA TRAKTOR ZETOR 2511 in senp prodam. Križevci 114 v Prekm. M-14848 SADILNIK OLT ZA KORUZO, dvovrstni, in plug, 12-colni, ter stiskalnico za kombajn 133 prodam. Jože Mataj, Krog, Brodarska 19. M-14849 MALE PUJSKE (8) PRODAM. Šadl, Gradišče 27. M-14850 MALE PUJSKE PRODAM. Franc Žilavec, Vanča vas 44. M-14852 DROBEN KROMPIR prodam. Naslov v upravi lista. M-14853 BARVNI TELEVIZOR GORENJE z daljinskim upravljanjem prodam. Telefon: 23 967. M-14857 AVTO GOLF JGL, letnik 1976, vozno, prodam za 45 SM. Telefon: 81 657. M-14859 MANJŠE POSESTVO, 4 ha zemlje, in starejšo vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem v bližini Logatca prodam. Informacije po telefonu: 062 34 529. M-OP MOPED AVTOMATIK, star štiri mesece, prodam. Drago Ivanič, Cankarjeva 48, telefon: 24 764. M-14860 TRAKTOR IMT 567 prodam. Naslov v upravi lista. M-14861 ZASTAVO 101, prodam. Predanovci 24. M-14896 ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO prodam. Gode-marci 8. M-OP RENAULT 4, letnik 1977, prodam tudi po delih. Ljutomer, Nade Rajh, telefon: (069) 81 213. M-OP ŽAGO CIRKULARKO na traktorski pogon prodam. Noršinci 15, Ljutomer. M-OP FOTOAPARAT KONICA AV-TOREFLEKS TC, FLEŠ AKVA-TRONIK KOMPJUTER, pred-leče in filtre prodam. Informacije: Šoštarič, Mojstrska 2, telefon popoldne: 23 515. M-RK MOTOKULTIVATOR HONDA F 6004 s prikolico in frezo na pogonskih kolesih prodam. Janjič, Prosenjakovci 71. M-14863 JEDILNI IN SEMENSKI KROMPIR ter trivrstni adapter ugodno prodam. Murska Sobota, Kroška 83, telefon: 26 591. M-14864 DVE GRADBENI PARCELI po 15 arov prodam. Ladislav Varga, .Čentiba 427. LE-10648 MOTORNO ŽAGO DORPINO prodam. Karcsi Tot, Kapca 52 b. Le-10665 VINOGRAD V FILOVSKIH GORICAH, blizu glavne ceste, prodam. Informacije: Martin Ošlaj, Filovci 4, ali Martin Traj-barič, Filovci 14. M-OP FIAT 126 P prodam. Informacije po telefonu: 81 949, po 14. uri. IN-19922 OPEL MANTO1900 S, generalno obnovljeno, na novo registrirano do 9. marca 1988, prodam. Bojan Kozar, Nunska graba 30, Ljutomer. IN-19925 MERCEDES 200, tip 115, starejši letnik, dobro vzdrževan, in prikolico, nosilnost 1000 kg, ugodno prodam. Ivan Muršič, Ljutomer, Frana Kovačiča 12. IN-19923 GOLF JGL, dizel, letnik 1985, prodam. Informacije: telefon (069) 81 879. IN-19921 ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Štefan Makovec, Lukavci 67, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19917 ZASTAVO 101, letnik 1976, obnovljeno, prodam. Informacije na upravi Vestnika ali po telefonu 71 238. JŠ NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Nataša Potočnik, Krapje 2 b, Veržej. IN 19918 TRAKTOR STORE 502, letnik 83, 380 delovnih ur, z novo koso prodam. Stanko Makovec, Lukavci 64, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19916 A DVOBRAZDNE PLUGE, 10-colne, in moped, štiri prestave, dvosedežni, prodam. Pristava 8, p. Ljutomer. IN-19915 STROJ ZA OKROGUENJE PLOČEVINE (»vale mašina«), širina 1550 mm, debeline do 6 mm, prodam. Telefon: (069) 81 879. IN-19914 GOLF JGL, brezhiben, odlično ohranjen (garažiran, protikorozijsko zaščiten), 63.200 km, star 4,5 leta, prodam za 3,5 m. Informacije med 20. in 21. uro po telefonu: 21 069. M-14878 VINO (šmarnica in rizling, 500 1) ter moped 14 TLS prodam. Naslov v upravi lista. M-14867 ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do leta 1988, prevoženih 33.000 km, prodam. Cena 200.000 din. Janez Lopert, Kobilje 226 a. M-14870 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE FERROTERM, 25.000 kalorij, ter 4 okna z ruletami, rabljena, prodam. Lipovci 134, telefon: 71 465. M-14871 KRZNENO JOPO, lisica, svetlejše barve, št. 44—46, novo, prodam. Telefon: 23 606. M-14872 RENAULT 12, harmoniko, 120-ba-sno, in pralni stroj, prodam. Krog, Murska 104. M-14873 GOZDOVA (2 in 1 ha) prodam. Šalamenci 61. M-14874 REGAL ZA DNEVNO SOBO, manj ši, prodam. Dravec, Alija Kardoša 8, M. Sobota. M-14875 GOSPODINJE! SPECIALIZIRANO POPRAVILO IN GENERALNA MENJAVA STARE IZOLACIJE NA VSEH VRSTAH ZAMRZOVALNIH SKRINJ IN OMAR. KI TOČIJO. LEDENIJO, ROSIJO. Delam tudi zunaj Maribora. Priporoča se servis za izolacije, Viktor Pajek, Ptujska cesta 89, telefon: (069) 413-606. Dveletno jamstvo. ŠKODO 100, letnik 1973, lahko tudi po delih, prodam Jože Ciglar, Lendavska 19 b, telefon: 24-049. M-14882 KAKOVOSTNO SENO UGODNO PRODAM. Predanovci 19. M-14877 ŠKODO 110 L, letnik 1976, prodam. Ignac Godina, D. Bistrica 164. M-14676 OTROŠKO NADSTROPNO PO-STELJICOprodam. Dušanka Papič, Murska Sobota, Naselje 14. divizije 61. M-14879 GOLG JGL, december 1980, prodam. Telefon: (069) 21-889, Okt. revolucije 1, M. Sobota. M-14880 POVEČEVALNIK ZA IZDELAVO SLIK, kombinirano omaro in kavč ter stereo gramofon tosca prodam. Informacije: Šoštarič, Mojstrska 2, telefon popoldne: 23-515. M-14881 OSEBNI AVTO ŠKODA, kompletno z motorjem (za rezervne dele), prodam. Šadl, Kruplivnik 35, p. Grad. M-14883 GOLF, letnik 1977, prevoženih 65.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. Vendel Matuš, Murska Sobota, Trstenjakova 33, telefon: 21-787. M-14892 PUHALNIK ZA SENO ugodno prodam. Kupšinci 11, telefon: 23-285. M-14884 BMW 316 prodam. Naslov v upravi lista. M-14886 DVE SVINJI, težki po 130 kg, prodam. Borejci 37, p. Tišina. M-14887 ZASTAVO 101, registrirano do februarja 1988, ugodno prodam. Vidonci 141. M-14888 OSLA prodam. Bokrači 14, p. Puconci. M-14889 TRAKTOR STEYR 18 za vsemi priključki prodam. Žitkovci 4, Dobrovnik M-I489I GRADBENO PARCELO, 11 arov, in oltovo sejalnico, 18-vrstno, diskasto, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-14893 kupim TRAKTOR IMT 533, rabljen, kupitn. Naslov v upravi lista ali telefon po 20. uri: 79 I90.M-14743 ŠKOLJKO ZA ZASTAVO 750, staro do pet let, kupim. Telefon: 77 109. M-14746 MOTORNO ŽAGO DOLPINA kupim za rezervne dele. Marjan Župec, Stogovci 6, p. Apače. M-14749 BREZHIBEN MENJALNIK ZA ZASTAVO 101 kupim. Telefon popoldne: 74 654. M-14756 GLAVO ZA MOTOR FERGUSONA 35 kupim. Telefon: 76 301. M-14825 TRAKTOR STEYR, do 35 KS, kupim. Poklicati po 17. uri: Kančai, 75 664. M-14851 ŽETVENO NAPRAVO ZA BCS ku pim. Silvo Klun, Slatnik 23, 61310 Ribnica na Dolenjskem. sobe DVOSOBNO STANOVANJE S KUHINJO V RADENCIH, GORNJI RADGONI ALI M. SOBOTI nujno iščem. Naslov v upravi lista. GR-12883 SOBO V MURSKI SOBOTI IŠČEM. PONUJAM POMOČ STAREJŠI OSEBI ALI PAZIM OTROKE. Naslov v upravi lista. M-14733 ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI iščem. Naslov v upravi lista. M-14813 OGREVANO ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO v M. Soboti išče mlado dekle. Naslov v upravi lista. M-14854 zaposlitve MODNO ŠIVILJSTVO MILE, Titova 15, zaposli tri šivilje. OD po dogovoru, delo dopoldan, telefon 21 877. M-I4685 ŠOFERJA s KATEGORIJO C zaposlim. Praksa zaželjena. Jože Komarič-ki, Murska Sobota, Partizanska 38. M-14706 DOBREGA DELAVCA za izdelovanje strojnih tlakov iščem. Telefon: 71 110. M-14748 KV ALI PRIUČENO KUHARICO za dnedoločen čas iščem. Gostišče Franc Zorko, Križevci pri Ljutomeru, telefon: 82 592. M-14812 STROJNIKA ZA TGM, voznika buldožerja iščem. Pogoj: strojniški izpit in vozniški izpit kategorije B. Naslov v upravi lista. M-14821 NATAKARICO ZA NEDOLOČEN ČAS ZAPOSLI GOSTILNA ŠTAUS, DOKLEŽOVJE. Telefon: 71 259. M-14760 KV ALI NK NATAKARICI in KUHARICO (V LJUTOMERSKI OBČINI) zaposlim. Dober OD, stanovanje in hrana v hiši. Naslov v upravi lista. M-14780 ČISTILKO ZA ČIŠČENJE STOPNIŠČA V BLOKU (NAD VARTEKSOM) IŠČEMO. Oglasite se pri Vrablu, Murska Sobota, Titova 22. M-14811 ZIDARJA IN DELAVCA ZA POMOŽNA DELA takoj zaposlim. OD 16.000 oz 14.000 din. Samsko stanovanje brezplačno. Stanko Hrastnik, zidarstvo, Ljubečna 56. a, Celje, telefon: 063 35 475. M-OP razno STAREJŠA GOSPA, brez naslednikov, iz tujine ali s kmetije! Če nočeš v dom za ostarele, lahko pa finančno pomagaš urediti nov dom, te lepo sprejmeva v družino. Naslov v upravi lista. M-14534 ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE. Antolič, Žerovinci, telefon: 062 714 113. IN-19907 DELAVNIŠKI PROSTOR ZA MIRNO OBRT vzamem v najem. Telefon: 26 426. M-14672 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Poklicne šiviljske šole v Maribpru, za leto 1974, Slavko Kustec, Dolnja Bistrica 144. M-14764 ŽENSKO, staro do 58 let, lahko je vdova ali ločenka, iščem za skupno gospodinjstvo, takoj. Prepišem pol premoženja. Ponudbo na upravo lista pod »LEPA BODOČNOST«. M-14766 KMEČKI FANT, star 30 let, 175, nealkoholik, nekadilec, pošten, z manjšo popolnoma mehanizirano kmetijo na ravnini, novo hišo in avtom, bi rad spoznal pošteno dekle, mamico ali vdovo. Ponudbo pošljite na upravo lista pod »MIR, LJUBEZEN IN ZVESTOBA«. M-I48I0 ORNO ZEMLJO (59 in 42 arov) dam v najem. Gančani 142. M-14862 STRAN 20 VESTNIK 19. MAREC 1987 Radijski in televizijski spored od 20. do 26. marca PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO ! RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO RADIO ; RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Lepo je v naši domovini biti mlad ... mladinska oddaja, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 - 21-232 -propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. ___________ 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja ..., 17.40 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TVLJUBLJANA DEŽURSTVO: 14.00 16.00 (telefon: 21-232) do 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 —- Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13,.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 Vključitev osrednjega slovenskega. sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232). 16.00 — Najiepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Šport, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Iskanje-znanje— ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — O kulturi, 17.30 — Glasba-rekla-me-glžsba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TVLJUBLJANA 9.55 Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (ž), prenos I. teka. 10.45 Tednik. 11.45 Videogodba, ponovitev. 12.25 Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (ž), prenos II. teka. 15.10—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 15.35 Tednik, ponovitev. 16.35 Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (ž), posnetek iz Sarajeva. 17.20 Poročila. 17.25 Makedonske narodne pripovedke. 17.50 Fračji Dol, 6. del ameriške nanizanke. 18.15 Izkušnje in preizkušnje: delamo za 1948. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 E. Anhalt: Peter Veliki, 7. del. 21.05 Po sledovih Slovencev v svetu — IV. 21.50 Rezerviran čas. 22.00 Tv dnevnik. 22.15 Želva na hrbtu, francoski firn. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja Tv Skopje. 18.00 Znanost. 18.30 Premor (samo za Lj 2). 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Ptuj — 86, 3. oddaja (samo za Lj 2). 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavnoglasbena oddaja. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Dr. Faust, nemški film. 23.15 En avtor — en film (do 23.30) TV LJUBLJANA i — —‘.v»L y TVLJUBLJANA TV mozaik. 10.00 Zrcalo tedna. 10.20 Viktor, Viktori- TV ZAGREB 8.55 Tv v šoli, 13.55 Ponovitve, 14.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Hobotnica (serija), 21.00 Večer v klubu (zabavna oddaja), 22.00 Dnevnik, 22.20 V petek ob 22.00, 23.50 Mini show, 0.00 BIS. TVAVSTRIJA 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.25 To so bili časi, 22.15 Umetnine TV MADŽARSKA 9.05 Ponovitve: Kariera nekega sleparja; Mozart za vsakogar. 15.30 Tretji kanal. 16.35 Poročila. 16.40 TV spored za 3 dni. 16.45 Letni kolobarji, spored za upokojence. 17.15 Teka, informacije. 17.30 Iz parlamenta. 18.00 Okno, služnostni spored: 19.30 TV dnevnik. 20.05 Malo svetlo pivo, madžarski č/b film. 21.45 Bela Kun, dok. film. 22.50 Umetnina tedna. 22.55 TV dnevnik. TV KOPER 8.25 Poročila. 8.30 Radovedni Taček; Zmaj, 3. del. 8.45 J. Ribičič: Nana, mala opica, 3. del — Novo življenje. 9.00 Vroče — hladno, 5. oddaja. 9.30 Miti in legende — Iz nove zaveze: Svetopisemske prilike. 9.55 Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom, prenos I. teka. 10.45 Tedenski zabavnik, 2. oddaja Tv Sarajevo. 11.45 Mir in razorožitev — 15. del dokumentarne serije. 12.25 Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanju — VSL, prenos II. teka (do 13.20/30). 14.50—00.50 Teletekst RTV Ljubljana. 15.05 Poročila. 15.10 Moji Spomini na stari Peking, kitajski film. 16.30 Zdravilne vode. 17.00 Košarka, prenos. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.20 Portret Bette Davis. 21.20 Vse o Evi, ameriški film (čb). 23.40 Tv dnevnik. 23.55 S. Sheldon: V pričakovanju jutrišnjega dne, L del ameriške nadaljevanke. - 7.45-23.10 Teletekst RTV Ljubljana. 8.10 Poročila. 8.15 Planica 87, prenos — Otroška matineja. 9.50 Planica 87, prenos. 13.30 Piknik v Rogaški Slatini, L oddaja. 14.05 Dempsey in Makepeace, ponovitev 9. dela. 15.55 Malu, 7. del brazilske nadaljevanke. 16.50 Pod drobnogledom: Planica 87. 17.20 Svetišče, ameriški film (čb). 19.00 Danes. 19.30 M. Krleža-I. Štivičič: Potovanje v Vučjak, 7. del. 21.15 Zabavajo vas ..., oddaja TV Sarajevo. 21.55 Kronika goriških srečanj gledališč — Alpe Jadran. 22.20 Športni pregled. 23.05 Poročila. Odajniki II. TV mreže: 13.15 Danes za jutri, oddaja za JLA in Volk s Prokletij, jugoslovanski film. 15.45 Oddaja resne glasbe. 16.30 SP v umetnostnem drsanju (ž), reportaža iz Cincinnatija. 17.15 Rokomet (ž) — Budučnost:Leipzig. 18.45 Izviri, dokumentarna 19.30 Tv dnevnik. serija. . _ 20.00 Človekovi možgani. ja, ameriški film do 10.00 Prometna vzgoja: Kolo naj bo kolo, kolesar. 10.30 Zemljepis: Erozija, Kraško površje. 11.00 Jezikovni utrinki. 1105 Tuji jeziki — angleščina IH. 11.35 TVLJUBLJANA TV LJUBLJANA TV ZAGREB 9.00 Odhod štafete mladosti (prenos), 9.55 SP v smučanju, 10.45 Tv v šoli, 13.30 Ponovitve, 14.25 Otroški in mladinski spored, 17.30 Vaterpolo, 18.30 Dok. oddaja, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje, 21.05 Obdobje nedolžnosti (film), 22.40 Dnevnik, 22.50 Športna sobota, 23.10 Po mlad — nočni program. TVAVSTRIJA 9.00 Poročila, 9.04 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.00 Poročila, 13.05 SP v smučanju, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Vesela sobota, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni pavilijon, 21.50 Mike Hammer, 22.40 Zabavni večer, 23.40 Sylvie Vartan v ZDA TV MADŽARSKA 8.30 Vikend program. 9.10 Odbojka za pionirke. 9.50 Tri želje. 12.00 Glasbeni potpuri. 14.00 Kratki filmi. 16.10 Dekleta-dečki, za najstnike. 17.00 Dnevnik. 17.15 Umetnostna serija. 18.15 Družabna igra. 19.30 TV dnevnik. 20.00 J. Dsida: Večerni čaj. 20.05 Bes angelov, 1. del ameriškega TV filma. 21.35 Parabola. 22.05 Spomladanski festival ’87. 23.10 TV dnevnik. ’ TV KOPER 9.55 Smučanje: Sarajevo: veleslalom — ž. 12.25 Smučanje: II, tek. 14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi; dokumentarec: Svet, ki izginja. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Evin vek — telefilm 20.25 Tv novice. 20.30 Koncert iz doma kulture »Ivan Cankar«. Glasba: Jogoj —Srebotnjak, Grieg, Kodaly. Simfo-ničniorkester RTV Ljubljana dirigira Janos Petro. 22.20 TVD Vsedanes. 22.30 NOB na Slovenskem: Ko se korenin zavemo, 23.40 Muzeji v Sloveniji — dokumentarec. 9.55 Oslo: smučarski skoki — svetovni pokal: Smučanje: Sarajevo - slalom - m. 12.25 Smučanje - U tek. 14.00 Tv novice. 14.10 Program za otro-ke: risanke in telefilmi; dokumentarec: Svet, ki izginja. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Vse knjige — p0/?/1! iz knjižnega trga. 19.30 AL Stičišče 19.45 Časovni stroj — pregled zgodovine. 20.25 Iv novice. 20.30 Arabeska: 3. in zadnji del tv nanizanke. 21.40 Car nepredvidenega — 22.15 TVD Vsedanes. 22.2 a Zdravnik in pacient. 23.05 Cou-steaujevih prvih 75 let dokumentarec. 20.50 21.00 Včeraj, danes, jutri. Cincinnati: SP v umetnostnem drsanju — vključitev v prenos zaključne revije. 22.30 Mansfield park, angleška nadaljevanka. 23.25 Mali koncert. TV ZAGREB 10.20 Poročila, 10.30 Otroški in mladinski spored, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Družinski magazin, 13.30 Tudi letos..., 14.00 Kolombo, 15.00 V nedeljo popoldne, 17.30 Gola ostroga (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Tretje obdobje (dramska serija), 21.45 Dnevnik, 22.05 Športni pregled, 22.50 Planine Jugoslavije. TVAVSTRIJA 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.40 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dedek in vnukinja (tv film), 21.20 Puritanci (opera) TV MADŽARSKA 8.30 Vikend program. 9.00 Rožnati panter, risanka. 10.05 Življenje na zemlji, pon. 11.35 Ugrabitelji, pon. 12.00 Glasbeni butik. 13.00 J. Szilagvi in njegovi gostje. 14.00 Rešil sem si življenje, filmska komedija. 16.30 Oglejmo si skupaj. 17.05 Gost oddaje. 17.55 Delta. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden. 20.05 Bes angelov, 2. del ameriškega TV filma. 21.35 Vikend program. TV KOPER 9.55 Športna nedelja. 19.00 Prijatelji — tv igra. 20.00 Ladje Jadrana — dokumentarec. 20.30 Sedem dni — tedenski zu-nanje-politični pregled. 20.50 Življenje in smrt Penelope — 2. del tv nadaljevanke. 21.50 Čar nepredvidenega telefilm. 22.20 Komika. 22.35 Izobčenci — telefilm. 23.35 Peščena ura — filozofija. 12.25. 17.00 Tv mozaik — ponovitev. 17.10 Zrcalo tedna. 17.20 Poročila. 17.25 Radovedni Taček, 4. oddaja Knjiga. 17.40 Pamet je boljša kot žamet. 17.45 Makedonske ljudske. 18.15 Glasbeni ropot. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 P. Scott: Dragulj v kroni, 13. del angleške nadaljevanke. 21.10 Omizje: Aids — izziv medicini in družbi. 23.00 Retrospektiva jugoslovanske televizije. Oddajniki II. TV mreže 16.00 Dober dan šport. 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 17.45 Igra-rije, otroška oddaja. 18.00 Beograjski tv program. 18.55 Premor. 19.00 Indi-rekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja. 20.30 Mali koncert. 20.45 Informativna oddaja. 21.05 Ljudje mačke, ameriški film. 22.35 Znanstveni grafiti -- do 23.20. Francoščina III do 12.05. 16.20 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Jaz, čebela, dokumentarna oddaja. 18.00 Periskop, 3. oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 M. Jančič: Prikazovanje Marije v vasi Grabovica, drama TV Sarajevo. 21.40 Integrali. 22.20 Tv dnevnik. /O Subijanste banka Pomurska bank« Oddajniki H. TV mreže 17.15 Test. 17.30 Tuji jeziki — angleščina III. 17.30 Tuji jeziki — francoščina III. 18.30 Mostovi — hidak. 19.00 Rezerviran čas. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ko se korenin zavemo: Od brigad do divizij, 8. epizoda dokumentarne serije. 21.00 Žrebanje lota. 21.05 Narodna glasba. 21.50 Kako je z vašim očetom, humoristična serija. 22.15 male verske skupnosti v Jugoslaviji, dokumentarna oddaja.. TV mozaik 10.00 M. Jančič: Prikazovanje Marije v vasi Grabovica, drama TV Sarajevo 1 i .25 Mostovi. 11.55 Integrali — ponovitev — do 12.35. 17.00 Tv mozaik — ponovitev. 17.30 Poročila. 17.35 L. Suhodolčan: Primožev dnevnik, 3. oddaja. 18.20 Skrivnosti morja, del dokumentarne serije. 19.00 Danes: Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Po sledeh napredka. 21.50 Film tedna: 90 dni, kanadski film. 22.30 Tv dnevnik. 22.45 Rezerviran čas Oddajniki II. TV mreže 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Glej me, otroška oddaja. 18.00 Visoko šolstvo, izobraževalna oddaja.1 18.30 Premor. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Tv koledar. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Glasbena dogajanja. 21.30 Včeraj, danes, jutri. 21.45 Umetniški večer — do 23.15. TV mozaik. 10.00 Kaj je film: Čas v filmu. 10.30 Slovenski kratki film. 11.00 Svečenik ljubezni, angleški film - do. 13.05 16.35 Šolska TV — ponovitev. 17.35 Poročila. 17.40 J. Ribičič: Nana, mala opica, 4. del Nepričakovan obisk. 17.55 Bilo je ... Toneta Seliškarja. 18.25 Potrošniška porota. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.15 G. Torrente Ballester: Sonce in sence, 6. del španske nadaljevanke. 22.10 Dokumentarne iveri: De-setka. 22.25 Tv dnevnik. 22.40 Mir in razorožitev: Teže kot zdaj (Kanada), dokumentarna serija OZN. Oddajniki II. TV mreže 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Smogovci, otroška serija. 18.00 Izobraževalna 40 Številke in črke.— kviz. 19.00 Tv koledar. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Hasanaginica, narodna Poročila. TV ZAGREB glasba. 20.45 20.55 Dokumentrarni večer. 22.25 Knjiga — do 22.55. TV ZAGREB TV ZAGREB 8.45 Tv v šoli, 14.45 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika skupnosti varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nadvoz (drama), 21.00 Moja dežela, 21.50 Dnevnik, 22.10 Rock ruleta, 23.10 Poročila. 9.00 Tv v šoli, 14.00 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli. 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski 8.30 Tv v šoli, 13.30 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika skupnosti karlovških, stških in gospiških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gibljive slike, 22.55 Radar. TV ZAGREB Pomur»k« banka TVAVSTRIJA 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.05 Življenjski napitki, 22.50 Festival orgelske umetnosti Drugi program 17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Neizprosno a srčno, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Moselbriick, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling. 22.05 Igralci na poti (film) TV MADŽARSKA Ni sporeda TV KOPER 14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi. 17.30 Start — novosti, zanimivosti o motorjih. 18.00 Zdravnik in otrok -- nasveti pediatrov — oddaja v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Športni pregled. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Scotland Yard prisluškuje. Igrajo: Sabin Sasselman, režija: Robert Lynn. 21.55 TVD Vsedanes. 22.05 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini. 22.45 Bitka na Donu; prvi del filma v 3. delih po romanu Mi-haila Šolohova — Tihi Don. Dnevnik, spored, 19.30 20.00 Dragulji v kroni. 21.05 Kontaktni magazin, 22.30 Dnevnik, 22.50 Via satelit. TV AVSTRIJA ) 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunenjepolitični ra-port, 21.15 V najboljši družbi, 22.00 Iz filmskega sveta, 22.45 Dogodek v Ox-fordu (film) TV MADŽARSKA 9.00 Šolska TV. 9.45 Delta. 10.25 Kariera nekega sleparja, pon. 17.10 TV spored za 3 dni. 17.15 Dekle, zaprto v ledeno goro, vzh. nemški film, pon. 18.20 Kratki filmi: 1. Mozaik z zlatim ozadjem, 2. Sentan-drejski park-muzej, 3. Testament. 19.30 TV dneVnik. 20.05 Osem letnih časov, serijski film. 21.05 Studio ’87.' 22.05 Presenetljive zgodbe. 22.30 TV dnevnik. j TV KOPER 14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke: risanka in telefilmi; dokumentarec: Svet, ki izginja. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 19.55 Evin vek — telefilm. 20.20 Loto — žrebanje. 2025. Tv novice. 20.30 Film: Benny Goodman — kralj jazza. Igrajo: Steve Allen, Donna Reed režija: Valentine Davies. 21.45 TVD Vsedanes. 22.00 Film -nadaljevanje. 22.45 Bitka na Domu —- 2. del filma. TV AVSTRIJA 8.30 Tv v šoli, 13.55 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 ŽIP — politični magazin, 21.05 Mala smešna umazana vojna (film), 22.45 Dnevnik, 23.05 Via satelit. _ 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19,00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Razstreljene verige (film), 23.00 Ceste San Francisca Drugi program 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 17.55 Nogomet, 20.15 Valček (film), 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Narediti konec življenju (dok. film), 22.30 Igralci na poti (drugi del filma) TVAVSTRIJA 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Svojčas, 21.15 Nameščeno je (tv film), 21.50 Šport, 22.20 Koncert za Alice (tv film), /O (ub§anska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA- TV MADŽARSKA 9.05 Milijonski polog, kriminalka, pon. 10.30 Potujoče rastline, pon. 15.40 Tretji kanal. 16.45 Poročila. 16.55 BVSC-Spandau 04, vaterpolo. 18.10 Jezikovne uganke. 18.50 Poglavar, dokumentarni film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Modra luč, kriminalistične reportaže. 21.05 Spomladanski festival, Denes Gulyas, portret. 21.50 Življenje živi, predavanje o starostni dobi. 22.40 TV dnevnik. 9.05 TV doktor, zdravniški nasveti. 9.15 Milijonski polog, 2. del kriminalke, pon. 16.50 Varstvo okolja in promet. 17.00 Svet jezika. 17,40 TV borza. 17.50 Popkorong. 18.45 Rožnati panter, risanka. 18.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Malomeščani, TV igra. 21.30 Ozadje vesti, pogledi in mnenja o javnih zadevah. 22.15 Vivaldi: Štirje letni časi. 22.20 TV dnevnik. TV KOPER I 14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi. Dokumentarec: Svet, ki izginja. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD — Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Evin vek — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Variete malo drugače. 21.35 Avtomanija. 22.10 TVD — Vse danes. 22.20 TV KOPER Vitezi Nega telefilm. 23.00 Bitka na Donu — 3. del filma. 14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi; dokumentarec: Svet, ki izginja. 18.00 Andrejinih sto dni— telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Evin vek — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Od -tod do dediščine. Igrajo: Tina Rica, Beniamini Maggio, Alberto Sordi, režija: Roccardo Freda. 22.10 TVD Vsedanes. 22.20 Nesrečniki: 4. in zadnji del Iv nanizanke. 23.25 Jugoslovanski emigranti v Avstraliji — dokumentarec. VESTNIK 19. MAREC 1987 STRAN 21 VSI NJENI Ana Horvat roj. Žalig iz Beltinec Vsem še enkrat — iskrena hvala! ZAHVALA Vsem še enkrat — iskrena hvala! Ko si nam zadnjič stisnil roko, slutili smo. da to je slovo. Med nami je ostala praznina, a v srcih neutolažljiva bolečina V teh žalostnih dneh, ko še ne moremo dojeti, da je v 56. letu starosti tako tiho, mirno in brez slovesa zatisnil svoje trudne oči, naš dragi mož, oče, stari oče, tast, zet, svak in boter Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas. ZAHVALA V 79. letu starosti je mirno zatisnila trudne oči naša najdražja mama, stara mama, babica, botra, strina, sorodnica in soseda ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ZAHVALA V 94. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Jože Kuhar iz M. Sobote Kobilje, 8. marca 1987 Žalujoči: žena Hermina, hčerki Mariška in Žalika, zeta Ivan in Gosti, vnuki Dejan, Goran in Danijel ter drugo sorodstvo Frančiška Zrinski roj. Smodiš iz Ženavelj V cvetu mladosti nas je zapustila naša sodelavka Zorica Kovač iz Murske Sobote Globoko pretreseni in užaloščeni smo jo pospremili na njen zadnji dom v soboto, 14. marca 1987 DO Potrošnik DSSS Murska Sobota ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage hčerke, vnukinje, nečakinje in sestrične Zorice Kovač iz M. Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pisno ali ustno izrazili sožalje in njen grob zasuli s cvetjem. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem Veletrgovine Potrošnik in govornikoma. VSI NJEM Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom in sorodnikom, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in nam kakorkoli pomagali, ji poklonili vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS tov. Cirilu za poslovilne besede pri odprtem grobu. Žalujoči: sin Štefan, hčerke Emilija in Gizela iz Ženavelj, Aran-ka iz Francije in Vilma iz Nemčije z družinami ter drugo sorodstvo Vsem še enkrat — iskrena hvala! . Noršinci, 2. marca 1987 V GLOBOKI ŽALOSTI: VSI TVOJI Rozalija Legen roj. Žitek Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom in sosedom, posebno Jožetu in Darinki, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam kakor koli pomagali, ji poklonili vence in cvetje, darovali za sv. maše in v dobrodelne namene ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za prelepe pesmi ob slovčsu ter govornici za slovo ob odprtem grobu. Prisrčna hvala dr. Berdenovi za dolgotrajno zdravljenje ter zdravnikom in sestram internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vloženi trud, da bi ji. podaljšali življenje. Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšla je praznih rok neznano kam ... V SPOMIN 22. marca bo minilo leto žalosti in praznine, odkar nas je zapustila naša najdražja Za vsako misel ali spomin — iskrena hvala' ZAHVALA V 45. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, znancem ter vsem, ki ste darovali vence in cvetje ali prispevali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala duhovniku g. Novaku, govornikoma, pevcem O§ Edvard Kardelj in tovarišici Anki Suhadolnik. Zahvaljujemo se osebju intenzivne nege internega oddelka, posebno dr. Gustavu Hodoščku. Iskrena hvala dr. Suzani Koltaj in dr. Ani Hauzer-Petrovič za vse, kar sta storil med njegovo boleznijo, nam pa pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči: VSI NJEGOVI V SLOVO STAREMU OČETU Mirku Ferencku iz Kobilja VNUKI: Janez, Bojan, Marjan, Miran, Marija. Danica in Marjanca Mirko Ferencek iz Kobilja Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakor koli pomagali, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnice Murska Sobota za nego ter lajšanje bolečin. Posebna hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred, predstavniku krajevne skupnosti pa za izrečene ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, sinova Štefan in Pavel, hčerki Terezija in Marija z družinami, brat Peter z družino ter drugo sorodstvo Franc Peceli iz Kobilja 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, sodelavcem in botrini, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremth v tako velikem številu na njegovi prerani zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS Kobilje za ganljive besede ter osebju zdravstvene ambulante Dobrovnik in internega oddelka soboške bolnišnice. STRAN 22 VESTNIK 19. MAREC 1987 V SPOMIN ZAHVALA ZAHVALA Žalujoči: VSI, KI SMO VAJU IMELI RADI Tiho in skromno, kot si živela, si odšla tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečine, le večni mir. Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni. Zaman te iščejo naše oči, zaman te išče naše srce. Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se oči. Srce je dalo vse, kar je imelo,.. . nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno, samo. Župančič Žalujoči: mož Bela, sin Milan z ženo Bernardo, vnukinja Marina ter drugo sorodstvo V SPOMIN 12. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče in stari oče ZAHVALA ZAHVALA Ide Merklin roj. Seršen iz Bodonec ZAHVALA V 67. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga in dobra mama, omama, sestra in tašča 27. februarja nas je v 59. letu starosti po težki bolezni zapustila draga mama in stara mama V 87. letu je tiho zatisnila trudne oči naša dobra mama, sestra, teta, sestrična, botra in soseda Irena Cifer iz Sela Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste nam stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Štiva-nu in dr. Horvatu ter vsem sestram internega oddelka, ki ste ji stali ob strani v njenih najtežjih trenutkih življenja. Hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, gasilskemu društvu in pevcem za odpete žalostinke ter tov. Rajnarju za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat — hvala. Selo, I. 3. 1987 Jože Cifer iz Sela Praznina in žalost sta napolnili naš dom, odkar sta odšla. Nesrečna usoda vaju je iztrgala od nas prav zdaj, ko bi vaju najbolj potrebovali. Zastal je vajin korak, zastalo je vajino srce, toda vajina podoba živi v naših srcih in naše misli se vedno znova vračajo k vama. Težko je razodeti žalost, ki jo čutimo za vama. Zaman te iščejo naše oči. zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame Hvala vsem, ki ste nam ob njeni prerani smrti stali ob strani, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence in se s spoštovanjem poslovili od nje. Prisrčna hvala govornici in g. duhovniku ter pevcem žalostink. Zakaj si moral nam umreti, ko s teboj je bilo lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 60. letu starosti mnogo prezgodaj zapustil naš dragi in dobri mož, oče in dedi ter tast Štefan Vogrinčič iz Kroga Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam pomagali, sočustvovali z nami in izrekli sožalje, darovali vence, cvetje ali v druge namene ter ga v tako velikem številu spremljali na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju internega in kirurškega oddelka soboške bolnišnice za ves trud, da bi mu ohranili njegovo življenje. Posebno se zahvaljujemo tov. Farkašu, predsedniku DIV in tov. Boroviču iz KS za ganljive besede ob odprtem grobu ter invalidskemu pevskemu zboru iz M. Sobote. Hvala tudi njegovim sodelavcem Zaporov za podarjeni venec in izrečeno sožalje ter društvu ZB. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred ter cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Krog, 2. marca 1987 Žalujoči: žena Marija, hčerki Marjetka z možem Jankom, Dragica z možem Ferijem, ter vnuki Tomaž, Matej, Andreja, Jernej in Matjaz Vilma Vrataric roj. Vrečič s Tišine Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebna hvala nečakinjama Mariški in Ilonki, nečaku Rudiju ter sosedom, ki sojo pogosto obiskovali in ji krajšali samotne ure. Prisrčna hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, posebno pa še dragemu sorodniku Viktorju in pevcem za odpete žalostinke. M. Sobota, Gradec, Francija, Avstralija Žalujoči: VSI NJENI Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo — med nami si. V SPOMIN Pavli Moreč iz Moravskih toplic 11. marca sta minili dve leti, polni žalosti, odkar smo ostali brez ljubljene žene, mame in stare mame. Hvala za vsako dobro misel in spomin nanjo.! VSI NJENI In pride milost, kot pride hudo, in pod bosimi nožicami vnukov dan zeleni, čist in svetal od trav in bodikovih rož. T. Pavček ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Lajos Car iz Dobrovnika Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem in vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, izrekli sožalje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in zasuli njegov grob s prelepim cvetjem. Posebna hvala tov. Avgustu Požoncu in g. župniku Francu Krampaču za tako občutene besede ob odprtem grobu ter katoliški pogrebni obred in pevcem za ganljive žalostinke. Dobrovnik, Zagreb, Ljubljana Njegovi: žena Irena, otroci Etuš s Tomislavom, Evgen z Gordano, Jože z Valerijo ter vnuki Matjaž, Tibor, Edit-ke, Maja in Esti Na današnji dan mineva deset žalostnih let, odkar smo se na kapelskem počivališču za vedno poslovili od naše drage mame, in omame Franje Novak roj. Zemljič z Radenskega Vrha 21 Ohranili bomo spomin na njeno veliko ljubezen, nesebično dobroto in veličino odpuščanja. HČERKA MIJA Z DRUŽINO Kje si ljuba mati ti, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Horvat iz Kroga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali čudovito cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo družinama Meolic in Borovič, g. župniku za opravljeni obred, pevcem za odpete žalo-stinke in govornici za ganljivo slovo ob odprtem grobu. Hvala delovnim kolektivom SGP Pomurje, TMP M. Sobota in OŠ Kapela za darovano cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odšla si silama na pot neznano, zapustila si družino žalostno si samo. Marija Casar roj. KtlPLEN iz G. Petrovec Ugasnilo je tvoje življenje in toplina, pustila si nam prazen dom, ki smo ga vsi ljubili. Naša bolečina, žalost in spomin nate bo vedno v naših srcih, naše solze pa bodo zalivale rože na tvojem grobu. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijeteljem, posebno sosedoma Gizeli in Emiliji za stalno pomoč ob njenih težkih urah. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje, osebju kirurškega oddelka in dr. Arpadu Norčiču za zdravniško pomoč, tov. Camplinu za poslovilni govor, pevcem, sestri Maruši za pomoč v bolezni in poslovilne besede ter vsem, ki ste jo pospremili k poslednjemu počitku. Vsem še enkrat — najlepša hvala! Globoko žalujoči: otroci, Regina, Angela, Irena, Štefan in Zdenko, ter vnuki Kristina, Gerta, Robert, Mihaela, Kristijan, Mustafa, Omar, Sandi, Robi in Anita. Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšla si sama na pot neznano, zapustila družino žalostno si samo. IMWMA 28. januarja 1987 nas je v 73. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, babica in tašča Barbara Miholič roj. Kolmanič iz Turnišča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebno pa se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste prišli od blizu in daleč in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku in g. kaplanu za pogrebni obred, Mariji Gjerkeš za ganjive besede ob slovesu, pevkam za odpete žalostinke in tozdu Planika Turnišče. Vsem še enkrat iskrena hvala! Če bi solza mrtvega zbudila, ne bi tebe, dragi oče, V SPOMIN irna zemlja krila. 8. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, brat in tast Štefan Miholič iz Turnišča Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prinašate cvetje m prižigate sveče. Žalujoči: VSI, KI SMO VAJU IMELI RADI! VESTNIK 19. MAREC 1987 STRAN 23 v besedi in sliki u________________ LJUTOMER Ne le hobi, ampak druženje ljudi s podobno življenjsko usodo Prve dni tega tedna je pomurski medobčinski svet Socialistične zveze sklical posvet predstavnikov humanitarnih organizacij, invalidskih in drugih društev ter družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, ki v največji meri sodelujejo pri financiranju teh organizacij, saj je bil posvet sklican prav s tem namenom. Pomembnost in pravo mesto obravnavanemu je dal tovariš Peršak iz ljutomerskega društva invalidov, ki je opozoril, da tu ne gre le za financiranje hobija, ampak za financiranja druženja ljudi s podobno življenjsko usodo. Sicer pa so bili udeleženci mnenja, da se financiranje in sploh odnos družbe do takih organizacij in društev spreminja na bolje. V soboški občini velja nov sistem financiranja, saj nekatere organizacije in društva denarno podpirajo sorodne samoupravne interesne skupnosti. Prav v tem času v Ljutomeru pripravljajo nov samoupravni sporazum, ki bo poslej tudi urejal denarna vprašanja društev in organizacij- Tok razprave o delovanju društev in financiranju je pretrgal predstavnik ljutomerskega Rdečega križa, ki je dejal, da je dobro, če se pogovarjajo o tem, vendar pa bi morali reči tudi, kaj finansirati, oziroma za kaj dati denar. To, da nekatera društva širijo programe dela, še ne pomeni, da bodo za vse tudi lahko dobili dovolj denarja. Na isto je opozarjal tudi udeleženec iz lendavske občine. Člani posveta so si bili enotni, da ne morejo ustreči željam po zaposlovanju profesionalnih tajnikov društev, saj bi to zahtevalo toliko več denarja za taka društva, verjetno tudi na račun drugih. Po bogati in dolgi razpravi, ki je kazala tudi to, da so se udeleženci v takem sestavu prvič srečali in želeli čim bolj predstaviti delo društev, so se vendar izkristalizirali določeni predlogi. Izvzamemo lahko predlog o medsebojnem povezovanju društev, posebej še tistih, ki so organizirana po občinah, povezovanje društev in organizacij s centri za socialno delo ter vključevanje društev oziroma njihovih delegatov v skupščinski sistem. Majda Horvat Požarnovarnostni center Delegati skupščine interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Lendava so ocenili, da je bilo delovanje v preteklem letu uspešno, zlasti pri organiziranju vseh oblik požarnega varstva. V vseh vaseh lendavske občine so ustanovili gasilska društva, v prihodnje pa bodo okrepili društva, ki delajo v večjih krajih občine. Posebno so poudarili uspešno delovanje občinske gasilske zveze, ki je preventivno delovala prek društev tako v krajevnih skupnostih kot delovnih organizacijah in šolah. Kljub prizadevanju gasilcev pa je bilo v lanskem letu v lendavski občini 14 požarov s skupno požarno škodo 69 milijonov dinarjev. Med vzroki požarov so najbolj pogosti: otroška igra, malomarnost in požigi. Pri gašenju je sodelovalo 138 gasilcev in 314 občanov. Med najbolj pomembnimi nalogami, ki jih čakajo letos, so: krepitev preventivnega dela v organizacijah združenega dela, kjer bo potrebno razviti aktivno varnostno delo. Ustanoviti bo potrebno skupine ljudi, ki bodo izurjene za dajanje prve pomoči ob požarih, da bi lahko pomagali gasilcem, ki bodo prišli na kraj požara. Med najbolj pomembne naloge v lendavski občini pa uvrščajo ureditev požarnovarnostnega centra v Lendavi. Ta naj bi delal v gasilskem domu v Lendavi, v njem pa bodo uredili službo prijave požarov, neprekinjeno dežurno službo in servisno delavnico za gasilsko opremo. Varnostni center naj bi okrepil požarno varnost v občini, saj je bilo obveščanje ob požarih doslej negotovo, s tem pa tudi posegi gasilcev. Skupščina interesne skupnosti za varstvo pred požari je v lanskem letu uspela zaposliti požarnega inšpektorja, ki bo strokovno svetoval društvom in organizacijam združenega dela. Jani D. Jugoslovanski slatinarji v Radencih Konec prejšnjega tedna se je v Radinu v Radencih zbralo okrog petdeset delegatov skupščine po slovne skupnosti polnilcev mineralne vode v Jugoslaviji. Med tridnevnim bivanjem so razpravljali o številnih problemih, ki pestijo vse mineralce v Jugoslaviji, predvsem o padcu prodaje, si ogledali Tovarno polnilne opreme ter polnjenje mineralne vode v plastenke v Beračevi. Obiskali so tudi Pe-ter-Quelle v sosednji Avstriji. Jugoslovanski mineralci so v letu 1986 prodali 560 milijonov litrov mineralne vode in 220 milijonov litrov brezalkoholnih pijač in so glede napolnjenih steklenic na petem mestu v Evropi. Vendar pa je ta količina za 2,5-krat manjša, kot so načrtovali. Prav zaradi tega bodo morali v prihodnje okrepiti vlogo te skupnosti. Več o sedanjem položaju in problemih pa v anketi med nekaterimi vodilnimi polnilci mineral- hidravlično anHOVO Kultura - nosilka osvobodilnih teženj V Gaberju je bila minuli petek osrednja proslava ob letošnjem 15. marcu — madžarskem kulturnem prazniku. Poleg slavnostnih nagovorov so organizatorji pripravili kulturni program, v katerem, so uspešno nastopili mešani pevski zbor s Hodoša, lite- ne vode v Jugoslaviji, v naslednji številki Vestnika. Kulturni program, ki so ga pripravile ljubiteljske skupine iz soboške in lendavske občine, so popestrila dekleta in gaberske ritmične skupine, foto: J. Šabjan -----»Tiha« slatina iz pomurskih vrelcev v plastenkah - — RADIN IN MIRAL V PLASTIČNI EMBALAŽI Mineralna voda Radenske in Radenec v plastenkah bo hit sezone mineralne vode v letu 1987, so menili delegati na skupščinskem zasedanju Poslovne skupnosti polnilcev mineralne vode Jugoslavije, ko so si v četrtek, 12. marca, ogledali izdelovanje in polnjenje plastenk v tozdu Mineralna voda DO Radenska. Na zunanjem trgu je polnjenje mineralne vode v plastenke že dolgoletna praksa, v Jugoslaviji pa bosta slatini z imenom RADIN in MIRAL prvi ponujeni vse zahtevnejšemu domačemu in tujemu kupcu v plastični embalaži. Na ta korak so se strokovnjaki Radenske pripravljali že dolgo, vendar je prišlo do raznih zapletov pri dobavi opreme francoske firme SIDEL za izdelovanje plastenk ter pri montiranju polnilne linije. Ne le da bo voda iz pomurskih vrelcev prvič v plastenkah s količino 1,5 in 1,25 litra, ampak bo to tudi nova vrsta mineralne vode. V več kot stoletni tradiciji polnjenja Radenske je bil okus vode petanjskega, kraljevega in zdravilnega vrelca nespremenjen. Radin bo »tiha« voda, izvirska, manj gazirana, skoraj brez CO2 in z manj minerali. Miral pa bo voda, podobna dosedanji slatini v steklenicah, a z manj COi. Obe vodi bodo mogoče v prihodnje, pač odvisno od povpraševanja, polnili tudi v ste bp Pestrejše obmejno V Lendavi se je minuli petek mudila delegacija mestnega sveta iz Lentija z Madžarske. Delegacijo je vodil Jožef Halas, predsednik mestnega sveta. Delegacija iz Lentija je obiskala občinsko skupščino Lendava, s katero občina Lenti uspešno sodeluje že nekaj let. Na razgovoru s predstavniki občinske skupščine Lendava so ocenili lansko sodelovanje ter sprejeli program sodelovanja med obmejnima občinama za letošnje leto. Že v lanskem letu je bilo sodelovanje dokaj pestro, posebej na kulturnem področju, izmenjavali so se obiski kulturnih društev ob meji, podobno je bilo tudi pri sodelovanju športnih društev. Letos naj bi sodelovanje še popestrili s sodelovanjem delovnih organizacij, društev in šol. .Delegacija mestnega sveta iz Lentija je obiskala tudi Delozo v V. Polani in Toko v Žižkih. Jani D. Počitniška skupnost Murska Sobota, ki ima letovišče v Mon-seni pri Rovinju in dom Jelka na Pohorju, je lanskoletno poslovanje sklenila s pozitivno razliko 4,309.000 dinarjev v Rovinju in z negativno razliko v domu Jelka za 1,008.000 dinarjev. Negativna razlika v domu Jelka na Pohorju je nastala zaradi premajhne zasedenosti in jo bodo nadomestile tiste članice, ki niso dosegle načrtovanih nočitev. Sicer pa je seja skupščine Počitniške skupnosti Murska Sobota, na kateri so sprejeli zaključni račun in poslovno poročilo o delu skupščine v Odkrito in spravljivo o problemih Kako do novih telefonov, kakšne cestne probleme imajo in kaj storiti z osnovno šolo v Fokovcih — to so bile osrednje teme javne razprave preteklo sredo v krajevni skupnosti Selo-Fokovci. O problemih so spregovorili dokaj odkrito in kritično, vendar pa so bili pri sprejemanju stališč in sklepov kar se da spravljivi. Sicer pa vas nameravamo z vsebino pogovora in dogovori na omenjeni razpravi seznaniti v prihodnji številki Vestnika. GLASOVANJE USPELO V Gaberju so v nedeljo glasovali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Referendum je uspel, saj je od 507 volilnih upravičencev oddalo svoj glas za samoprispevek 374 glasovalcev, kar je 83 odstotkov. V Gaberju bodo v petih letih skušali zbrati 20 milijonov dinarjev, da bi tako uresničili obsežen referendumski program. Š. S. . .. rarna skupina lendavskega srednješolskega centra, folklorna skupina Lindau in dekleta iz Gaberja, ki gojijo sodoben plesni izraz. Ob dobri udeležbi moramo omeniti, da so se osrednje narodnostne prireditve udeležili tudi predstavniki družbenopolitične- Miral in radin, dve novi vrsti mineralne vode Radenske, ki sta prvič v Jugoslaviji polnjeni v plastenke. klenice. Že sedaj pa se trgovci močno zanimajo za vodo v plastenkah, saj je takšna embalaža, ki je ni potrebno vračati, še posebej zaželjena v turističnih krajih, na otokih, jahtah, v planinskih kočah, rudnikih, letalih in še kje. Prve plastenke bodo na policah v trgovinah v začetku aprila, vendar pa bo načrtovana količina (4 milijone plastenk) letos namenjena predvsem potrebam številnih kupcev med Univerziado 87 v Zagrebu in primorskim turističnim krajem. Milijon plastenk bo namenjeno tudi izvozu. Vodja marketinga DO Radenske, Mira Slavič, je o tem dejala: »V tujini je mine Nove cene letovanja v Rovinju in na Pohorju ga in kulturnega življenja iz soboške in lendavske občine. Slavnostna govornika — Istvan Molnar in Aleksander Varga mlajši — sta orisala zgodovinski pomen Petofijevega časa in opredelila mesto kulture, ki »je bila vedno nosilka osvobodilnih teženj človeštva, glasnica zatiranih narodov, razredov in posameznikov v njihovem boju za narodno, socialno in človeško uveljavitev«. Vsakoletno praznovanje 15. marca je vračanje k Petbfiju, k njegovi izpovedi, ki je usodno sooblikovala madžarski narod. Ob takem dnevu pa ni mogoče mimo današnjega trenutka in ustvarjanja pripadnikov madžarske narodnosti v Sloveniji. Po besedah Aleksandra Varge je kulturno ustvarjanje Madžarov v Sloveniji del istega slovenskega kulturnega prostora, in je za oblikovanje celotne kulturne podobe izjemno pomembno. Prekmurje je tisti del Slovenije, ki s svojo kulturno raznolikostjo pomembno bogati našo kulturno zakladnico. J. Šabjan ralna voda v plastenkah že dolgo v prodaji in tudi zanimanje za mineralno vodo Radenske je veliko. Poslali smo vzorce, zato upamo, da bomo v določenem časovnem obdobju prodali toliko, kot smo načrtovali in kot seveda moramo. Tam bo problem s ceno, ker so na tujem trgu že določene in se jim mora prilagajati tudi Radenska s svojo prodajno ceno.« Cena slatine v plastenkah bo kar precej višja od tiste v steklenicah, saj je slednje povratna embalaža in ima tudi nižjo ceno. To je tudi razlog, da bodo miral in radin čez nekaj časa polnili tudi v steklenice. Bernarda Peček preteklem letu, potekala v znamenju priprav na letošnjo sezono in oblikovanja cen za letovanja. Od predloženih dveh različic so delegati sprejeli prvo, ki predvideva povečanje cen letovanja za 100 odstotkov od lanskoletnih cen. Tako bo letos znašala cena letovanja v Rovinju na osebo za člane počitniške skupnosti 1.600 dinarjev, za nečlane pa 2.000 dinarjev. Zunaj sezone pa bo cena letovanja za člane 1.100, za nečlane pa 1.300 dinarjev. Polni penzion v domu Jelka na Pohorju pa bo 6.000 dinarjev. Na seji skupščine Počitniške skupnosti Murska Sobota so se tudi dogovorili, da bodo v letovišču v Rovinju letos uredili otroška igrišča, za kar je občinski svet Zveze sindikatov Murska Sobota prispeval 3,000.000 dinarjev. Prav tako so se dogovorili, da bodo v glavni sezoni — to je julija in avgusta — večje delovne organizacije Mura, Ina-Naf-ta, Radenska in SGP Pomurje, zagotovile športnega rekreatorja. Udeležence skupščine so tudi seznanili s potekom akcije za gradnjo novega letovišča na Jadranu. Izvolili so tudi nove organe skupščine. Za predsednico so izbrali Danico Cipot. F. Maučec Vpis otrok v vrtec Kot vsako leto vpisuje tudi letos v marcu Vzgojno-varstvena organizacija Murska Sobota otroke novince za šolsko leto 1987/88 v vse oddelke dnevnega varstva. Kot smo zvedeli pri socialni delavki Katici Gomboc na vpisnem mestu v enoti Štefana Kovača 19a, vpisujejo otroke od prvega leta do vstopa v šolo po časovnem redu, ki je bil objavljen v prejšnji številki Vestnika. V mestu je vpis potekal od 9. do 14. marca med 10. in 15. uro, do 27. marca pa bodo vpisovali v zunanjih enotah med 13. in 17. uro. Poleg objave so starši o vpisu obveščeni tudi prek plakatov in otroških risbic ter v večjih delovnih organizacijah, ki so bile o poteku vpisa seznanjene telefo-nično. Odziv staršev je zadovoljiv in v primerjavi z lani po prvih vtisih zanimanje ne upada, saj se starši zavedajo pomena organizirane vzgoje in varstva predšolskih otrok, katerih glavna naloga je skrb za vsestranski razvoj malčkov. Starši, ki iz kakršnih koli razlogov oziroma zadržanosti ne morejo vpisati otrok ob določenem času oziroma v določenih dnevih, lahko to store tudi pozneje. Odvisno je seveda od zmogljivosti, ki pa so omejene, in zato je potrebno želje staršev usklajevati z možnostmi, bb MURSKA SOBOTA Tesne vezi s Kbrmendom Sodelovanje med Mursko Soboto in Kormendom na Madžarskem je že nekaj let bogato, predvsem kar zadeva različne kulturne prireditve. Nedavno so bili na obisku pri nas predstavniki mladine in kulturnih organizacij Kdrmenda in se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Tako bo že v soboto v Kdr-mendu tradicionalna Revolucionarna serenada,.srečanje srednješolskih pevskih zborov Madžarske. Na koncertu bodo gostovali tudi Sobočani — doslej je bil to pevski zbor SCTPU, zdaj pa bodo izbrali enega od mladinskih osnovnošolskih zborov. Potem bodo 26. aprila v Murski Soboti gostovali člani odraslega pevskega zbora iz Kbrmen-da, in sicer ob srečanju občinskih pevskih zborov, pred tem pa bodo izvedli tudi samostojni koncert. Zmenili so se še za gostovanje folkloristov iz Motvarje-vec na Madžarskem, nadaljevali pa bodo tudi s srečanji pihalnih godb Kdrmenda in Bakovec — letos bodo madžarski glasbeniki prišli k nam ob krajevnem prazniku Bakovec. bop Referendum dobro uspel V nedeljo so se v KS Ceza-njevci z referendumom odločali za uvedbo samoprispevka, s katerim naj bi v prihodnjih petih letih zbrali denar za soudeležbo (20 odstotkov) za izvajanje občinskega referendumskega programa — asfaltiranje cest. Za ta namen naj bi iz krajevnega samoprispevka namenili 63 odstotkov zbranega denarja. Za vzdrževanje lokalnih cest bodo namenili 10 odstotkov, za širitev telefonskega omrežja tudi 10 in prav toliko za potrebe gasilskih društev. Preostalih 7 odstotkov zbranega denarja, torej samoprispevka, pa bodo namenili ureditvi prostorov krajevne skupnosti. Referendum je uspel, saj se ga je udeležilo 97,6 odstotka vseh volilnih upravičencev in kar 83,6 se jih je odločilo za samoprispevek. Tudi po posameznih voliščih so bili zanj visoki odstotki glasov: Cezanjevci 64,4, Brano-slavci 99,15, Zgornji Kamenščak (z naseljem Vidanovci) 90,67 in Vogričevci 89,65 odstotka. D. L.