Štev. 1 in  2.                V Ljubljani,  l.prosinca 1917.                Leto XVIII.
B               Vrh gore.              E
^       Vrh gore trud pozabljen je!                   ^
—       Kako lepo pod mano vse:                     =— ^       Kar gledam daleč, vidim blizi,                ^ U=       stoji pred mano kot na mizi:                 —
^       Vasice — bele golobice —                      ^
-=       za temni skrivajo se gaj,                        —
^        kot misel čez nedolžno lice                   ^
=       spe glas zvonov iz  kraja v kraj .. .       —
^        Kot bele nitke, glej, stezice                     ^
—       teko in spajajo vasice;                           — ^       glej, tam navpik po strmi gori                gj
—       šumijo tajno — temni bori!                    _
~o~                                                                                                                                               \~o~\
p3       Za njivo njiva . . . zlata žita ...                 *=*
|f^=i| II      a v brdih vinska trta skrita,                          |f^|
1*=^ ||      cesarska cesta tam na sredi  —                p^
f^=|        kam ta drži — to Bog sam vedi!             f=f^|
*=3        Na Dunaj morda,  morda v  Rim ,..        ^i
Mlz dimnikov modrikast dim                        8=5
.   _        med drevje se v ozračje dviga,               h^
¦""'        tam  puha vlak —  poglej, že ni ga!         Ml1'
\|y         Pa saj ne gledam svet z gorč,                W)
§__        le v svoje gledam jaz srce:                      _|_
..ooo        Slovenska zemlja, srcu sveta,                   "°"
0 lOJ       last naša v njem je razodeta!              ° O W                                                                          Fran Žgur