primorski utp

PORTOROŽ
APRIL 1999
leto 5
številka 62
cena 120 SIT
1C Banka Koper
Dva pomembna dbso dLazat ur iz em
Svečana otvoritev Lagune Bernardin - Morski park, 21. aprila 1999 ob 20.00 uri v prostorih bazenskega kompleksa pod hotelom Bernardin in končana prenova hotela Mirne in Apolio v Portorožu.
Sedaj je že dokončno, da bo te dni v hotelskem okolju Bernardin zaživel nov bazenski kompleks, pravi odživljajski morski park z bogato in razgibano vsebino. Plavalni bazen s slapovi, okro-
Politični kompromis Na Koprskem le dve občini?
Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog, da bi na Koprskem poleg Mestne občine Koper, ki bi ji odvzeli nekaj teritorija, imeli samo še eno “navadno” občino Dekani. Težko je reči ali sedaj (po vsem tem kar seje dogajalo v zvezi z maskimalističnimi zahtevami o številu občin) gre za politični kompromis? Predlog zakona, da bi Mestni občini Koper dodelili poseben satutus in s tem rešili marsikatero vprašanje je že pred meseci padel v vodo. Ostalo pa je dejstvo, da so se obačanke in občani sedanje Mestne občine Koper na referendumu že dvakrat izrekli za sedanjo občino. Sedaj je treba čakati samo še na zapoved volitev, ki bodo verjetno jeseni.
gli bazen, masažna ležišča, whirlpool, zunanja terasa za sončenje, otroška bazena, plavalni bazen z zalivi za počitek, vodni top s teraso za skakanje in še in še, na idiličnem rtu Sv. Bernardina, bo v marsičem spremenilo dosedanja turistična dogajanja v tem predelu Portoroža. Upanje in dobre perspektive, da v tem zajetem koščku jadranskega morja tudi pozimi ne bo več mrtvila in da bo zaživela tudi bernardinska trgovska ulica. Morda nekoliko manjša pridobitev, pa vendarle, velja tudi za Hotele Palače, ki stopajo v glavno
% •'
turistično sezono z dvema lepo urejenima hotelskima	objektoma,
družinskim hotelom Mimo in Apollom. Novo naložbo na Bemardinu si je 8. aprila ogledal tudi predsednik republike Milan Kučan.
FOTO:	QUICKLAB
BERNARDIN

30. OBLETNICA MBP PIRAN
Morska biološka postaja Piran je bila ustanovljena leta 1969 kot enota Inštituta za biologijo. V tem času so veliko naredili, še več pa pričakujejo. Več o MBP v naslednji številki.
Jubilejni 25. sejem rož
Hortikulturno društvo Portorož tudi letos organizira tradicionalni sejem rož, ki bo 1. in 2. maja v hangarju Marine v Luciji. Kot ugotavljajo, je letošnji sejem že petindvajseti. Pred kratkim so vsem potencialnim razstavljalcem že poslali vabila in prijavnice. Udeležence na sejmu so glede cene najemnine prostora razdelili v dve skupini. V skupini A so vrtnarji in cvetličarji, v skupini B so spremljajoče dejavnosti. Udeležneci na sejmu v skupini A bodo v pokritem prostoru plačali za 2m razstavne površine 1.200 SIT ali 3,5 krat manj kot razstavljale! v skupini B, ki bodo plačali 4.200 SIT za 2m. Na odprtem prostoru zunaj hangarja je cena za 2m razstavne površine za razstavl-jalca iz skupine A 700 SIT, za razsta-vljalca skupine B pa 1.700 SIT. Prednost dajejo vrtnarjem in cetličar-jem.


^	IZOLA
EXPRESS OPTIKA
Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500
šf NEPREMIČNINE
G4SSPAE
POSLOVANJE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
PE PIRAN
Bolniška 1 Tel.: 066/ 747-153,
740-330 PE IZOLA Ljubljanska 41 Tel.: 066/647-218
Županja in Občinski svet Občine Piran ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, ter ob prazniku dela, 1. maju, iskreno čestitamo vsem občankam in občanom ter delavcem piranske občine ter želimo lepo praznovanje.
In occasione della Giomata di Insurrezione contro Toccupatore, 27 aprile, e della Festa di Lavoro, 1 maggio, il Sindaco e il Consiglio comunale di Pirano formulano sincere felicitazioni a tutti i cittadini e lavoratori del nostro Comune, con Taugurio di trascorrere serenamente le Feste.
Občinski svet Občine Piran Il Consiglio comunale di Pirano
Županja Občine Piran Il Sindaco del Comune di Pirano Vojka Štular, prof.
TERME-lfePALACE
Portorož Ponorose Slovenijo
V mesecu APRILU vam nudimo:
AKUPUNKTURO
in posebno ponudbo:
savnasTepiditnuni
in še:
THALAKION, ŠKOTSKI TUŠ in MASAŽO MULTI JET
Odkrijte skrivnosti zdravja in lepote. Vabljeni tud v bazene s termomineralno vodo, ki blagodejno vpliva na splošno počutje, dihala in kožo.
Informacije in rezervacije: tel. (066) 747 360, 747 041
Pekarna Koper d.o.o. Pobeška 15, 6000 Koper Tel. & fax: 066/31-303
DNEVNO ODLIČEN KRULI IN PECIVO IZ MLINOTESTOVE PEKARNE KOPER
Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 76 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - Izdelava fotografi), prodaja fotografskega materiala In opreme
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME

Tragedija v ZRJ
Najprej bombe, potem kruh
Vojaki NATO so za svoje delo plačani. Odlično opremljeni lahko hladnokrvno, brez najmanjšega občutka krivde, z dovolj dobre varnostne razdalje, sejejo smrtonosni tovor na vnaprej določene cilje. Pridejo, opravijo svoje in se umaknejo. NATO nikoli ne napada ljudstva ali države. Napada nespodoben režim, če pa ob tem slučajno trpi in umira ljudstvo se šteja kot napaka. Njihovi vojaki so lahko pravi dvojniki. Imajo namreč to lastnost, da se lahko v trenutku iz krvoločnih fantov in hladnokrvnih morilcev prelevijo v prijazne dobrotnike, ki delijo pomoč “sestradanim in izgnanim” otrokom, ženskam in starcem.

Smrtonosni ples nad našo bivšo skupno domovino Jugoslavijo se je začel v sredo, 24. marca 1994 ob približno 20.00 uri. Najsodobnejša Natova letala F16 in F17 ter še kakšen “nevidni” bombnik, so ob 19.00 uri poletela s severnoitalijanskih letališč proti ZR Jugoslaviji. Točno ob 20.00, ko so že padale prve bombe na jugoslovanske vojaške cilje je generalni tajnik Nata Javier Solana svetu dal vedeti, da seje na Balkanu začela še eno temno obdobje zgodovine. Solana je potrdil napad na ZR Jugoslavijo. Napad so obsodile Rusija, Kitajska, Kuba, Iran, Irak, Turčija in še nekatere druge države.
Bo NATO potisnil ZR Jugoslavijo v naročje Rusije?
Ruski predsednik Boris Jelcin je dejal, da je Nato z napadom na ZR Jugoslavijo napravil največjo napako v svoji zgodovini. Balkan je rusko vplivno območje in Rusija ne bo dovolila, da bi se na tleh suverene prijateljske ZR Jugoslavije šopirili Natovi vojaki. To ni čisto brez pomena. Na dlani je že sklep o priključitvi Srbije v Rusko in Belorusko zvezo.
Slovenija je bila tiho. Pač, “dovolila” je prelete Natovih letal prek svojega ozemlja in si s tem morda priborila nekaj prostorčka po Natovim dežnikom. Italijanska demokratična javnost sc je zbudila pozno in šele sedaj se tam zavedajo, daje njihova država v resnici vazal in startni poligon za številne nevarne Natove ambicije. Italijani niti tega ne vedo, ali morda nimajo na svojem ozemlju Natovih atomskih bomb? Ker je v Avianu preveč zijal, preveč protestov, bodo letalsko bazo ogradili z visokim zidom! Tudi Slovenija bi na vsezadnje bila lahko zanimiva za Natove projekte. Postojnski Kras bi bil odličen teren za postavitev Natovih raketnih
postojank.
Se je NATO na Balkanu uštel?
Po neuspešnih pogajanjih sprtih strani v Franciji se je na Balkanu začel boj na vse ali nič. NATO se je pri vsem tem uštel, ker so njihovi strategi bili prepričani, da bodo ZR Jugoslavijo zlomili že s prvim udarcem, Miloševiča pa tako prisilili v podpis “sporazum” iz Ramboulletta. Pozabili so, da je srbski narod najbolj enoten takrat, ko je najbolj ogrožen in daje to Balkan, na katerem seje v zgodovini že marsikdo opekel. Svet nekaj takega še ni doživel. Jugoslovani s svojimi telesi ščitijo mostove pred zločinskimi bombami.
Zahodne države, ki v okviru Nata pošiljajo bombnike nad ZR Jugoslavijo niso bile pripravljene na veliki eksodus kosovskih Albancev. Sedaj že tiho prepirajo katera država bi jih vzela največ.
Tretja Jugoslavija s svojo veliko Srbijo, malo Črno goro, Republiko srbsko in Kosovom, ni zmogla potrebnega sožitja. Odcepitvene težnje posameznih narodov poskušajo tam v kali zatreti in to logiko so doslej že preizkusili na svoji koži Slovenci, Hrvati, Bosanci. Sedaj svoje “grehe”
že nekaj časa plačujejo kosovski Albanci, ki so najprej preveč glasno razmišljali o Veliki Alfa a n i j i , zadovoljili bi se tudi z lastno mini državico ali vsaj s spodobno avtonomijo, ki jim jo je nekoč dal pokojni Tito, Miloševič pa odvzel. Bržkone bodo . .. postali nekak-MM šcn protektorat interesov Zahoda, ki na vsak način hoče zagospodariti nad nemirnim Balkanom.
Zahodni zavezniki se čutijo dovolj močne in se požvižgajo na opozorila “slabotne” Rusije in njenega predsednika. Tu in tam kakšen politik le omeni, da bi Rusijo vendarle kazalo malce poslušati, to pa je tudi vse. Svoja letala in smrtonosne tovore je prispevalo kar 11 držav, članic Nata.
Napadi od vsepovsod. Mogočna zahodna vojaška zveza uporablja satelitsko vodene rakete in drugo najsodobnejše orožje. Neverjetno, letalonosilke in kar skoraj že 500 bojnih letal!
Če bi še živel veliki vojskovodja in partizan Tito, jugoslovanske tragedije ne bi bilo.
Z bombardiranjem so uspeli uničiti skorajda vsa jugoslovanska letališča, mnoge mostove, infrastrukturo, tovarne, rafinerije, skladišča goriva, menda polovico jugoslovanskih migov. Niso pa strli morale jugoslovanske vojske in njenega vrhovnega komandanta Miloševiča. To jih preseneča! NATO nima veliko izbire. Če hoče uresničiti svoje cilje mora v ZR Jugoslavijo poslati kopensko vojsko. Takrat bo morija! Tega se verjetno najbolj zavedajo Natovi strategi, ki ne bi radi vračali vojakov domov svojim materam v krstah. Umirajo naj raje drugi.
Sporen osnutek Zakona o medijih
Ministrstvo za kulturo je pripravilo osnutek Zakona o medijih, ki naj bi bil “pravno - tehnično” neprimeren, saj zapleta razmerja, ki so že dovolj dobro urejena v obstoječem Zakonu o javnih glasilih iz leta 1994. Osnutek zakona, ki menda šele kroži med posameznimi resorji v ministrstvih, naj ne bi bil niti usklajen s pravnim redom EU.
Obširne pripombe na osnutek zakona o medijih je Ministrstvu za kulturo poslala Produkcija Plus, d.o.o. Ljubljana. V njihovi pravni službi navajajo generalno oceno, h kateri se pridružujejo tudi drugi mediji, da je osnutek neprimeren za nadaljnji postopek. Osnutek zakonskega besedila ureja zadeve, ki so že urejene, po nepotrebnem posega v več drugih področij, prav tako pa je pravno-tehnično neprimeren, saj zapleta razmerja, ki so po njihovem dovolj dobro urejena v obstoječem Zakonu o javnih glasilih iz leta 1994. Menijo, da bi bilo primerneje za osnovo sprememb uporabiti Teze sprememb Zakona o javnih glasilih, ki jih že več kot eno leto pripravlja Svet za radiofuzijo.
Največja pomanjkljivost osnutka pa je dejstvo, da po njihovem mnenju ni usklajen s pravnim redom Evropske unije. Osnutek namreč predvideva le nujnost harmonizacije s tistimi pravnimi akti EU, ki se neposredno tičejo medijev; predvsem z Evropsko konvencijo o čezmejni televiziji in Direktivo Sveta EU.
V osnutku Zakona o medijih tako niso upoštevane zahteve, ki se nanašajo na področje konkurence, državnih pomoči, priviligiranih položajev; zlasti v smislu ureditve javnih podjetij, njihovega delovanja, transparentnega financiranja, nadzora in delovanja na trgu. Kot piše v pismu, ki so ga v prejeli vednost tudi Državni zbor. Državni svet, Svet za radiofuzijo, Urad RS za varstvo konkurence, Služba vlade RS za zakonodajo, Služba Vlade RS za evropske zadeve in drugi, v osnutku zakona prav tako ni upoštevano določilo Amstrdamske pogodbe oziroma Protokola o sistemu javnih medijev v državah EU, ki določa, da mora država članica zagotoviti tak način financiranja javnih medijev, ki ne bo vplival na tržne pogoje in konkurenco na način omejevanja ali oviranja. Evropska komisija prav sedaj proučuje zakonitost sistemov, v katerih se javna RTV organizacija financira z javnimi prihodki in hkrati deluje na trgu v obliki oglaševanja. Očitno je prav tu kamen spotike. Zato tudi pobuda za ureditev položaja javne RTV organizacije, njene vloge in ciljev. Pravna služba družbe Produkcija plus omenja, da so predlog sprememb Zakona o RTV Slovenja, po katerem bi sprejeli ustreznejši način financiranja javnega zavoda in hkraten umik javnega zavoda s komercialnega, t. j. nejavnega področ-
ja, podprli Delo, Dnevnik, Večer, Delo revije, Pro plus, Kanal A, TV 3, Radio ognjišče in Mag. Zakaj take zahteve tudi s strani časopisnih medijev? Ker pač poleg komercialnih TV postaj “trpijo” tudi tiskani medijji. Ugotavljajo namreč, da se zaradi popolnoma nenadzorovanega delovanja javnega zavoda na trgu preliva v elekrtonske medije več, kot bi bilo to potrebno.
Osnutek Zakona o medijih naj bi bi! katastrofalen, predvsem v delu, ki se nanaša na programske zahteve do javnega zavoda in komercialnega delovanja javnega zavoda."Država ustanovi javni zavod, ki se financira na netržni, predvidljiv in zagotovljen način zaradi zagotavljanja tistih dobrin, ki jih na prostem trgu na daljši rok ni mogoče pričakovati”. Odgovor: Na področju TV medijev je na trgu več kot dovolj komercialnih vsebin, zabavnih programov, filmov in nadaljevank. Zaradi tega je potrebno, kot pišejo v pismu, če hočemo ohraniti legitimnost položaja javnega zavoda RTV Slovenija, le-temu natančno določiti programske zahteve, predvsem na področjih, kijih tržišče ne zagotavlja. Izobraževalni, kulturni, umetniški program, ki naj ga prvenstveno pripravlja javni zavod je potrebno natančno umestiti v programski čas javnega zavoda. Programi, ki so v nacionalnem in kulturnem interesu Republike Slovenije, morajo biti torej natančno določeni v smislu odstotka, pa tudi v katerem terminu naj se razširjajo.
Trdijo, da so “omejitve obsega oglaševanja za RTV Slovenijo” naravnost smešne. Edina “omejeitev”, ki je drugačna od tistih, ki veljajo za ostele RTV organizacije je splošna omejitev 10 % dnevnega programskega časa. V praksi niti najbolj “komercialne” komercialke ne presegajo tega odstotka, saj se zaradi interesa gledalcev samoomejujejo. Osnutek zakona določa, da delež ogalsov RTV Slovenija ne sme presegati 12 minut na uro, kar je ista omejitev kot velja za komercialne TV postaje. To pomeni, da sta javna TV in komercialna TV glede te omejitve dejansko izenačeni. Komercialne TV, ki svoj prihodek pridobivajo izključno na trgu - z oglaševanjem (ne s prihodkom od naročnin), so tako v precej drugačnem položaju. V pravni službi Produkcija Plus d.o.o. menijo, da je potrebno korektno medijsko postajo sprejeti s soglasjem večine udeležencev doma, ne pa kasneje razmere urejati s posegi Evropske komisije ali celo Evropskega sodišča.
Franc Krajnc
0BVESTJL0
Opravljamo zdravstvene preglede
-	za nastop na delo (predhodni zdravstveni pregled)
-	za voznike vseh kategorij (A,B,C,D,E,F)
-	za športnike in rekreativce
Informacije:
Tel.: 066/ 273 - 227 (gospa Silva)
Luška ambulanta medicine dela Vojkovo nabrežje 38, Koper
■ w
primorski utp
Medvedja usluga okolju
Se nam zaradi (začasne) ukinitve zabojnikov obetajo divja odlagališča?
Javno podjetje OKOLJE Pitanje ukinilo zbirna mesta za odvoz kosovnega odpadnega materiala z zabojniki v Luciji (pri kurilnici) in v Portorožu (pri glavni avtobusni postaji), kar je povzročilo negodovanje posameznih stanovalcev, ki menijo, da bi lahko zaradi tega nastalo več divjih odlagališč.
Jezen krajan iz Lucije nam je celo zatrdil, da naj bi bila poteza Okolja naperjena zoper Županjo Vojko Štular. “Čez nekaj časa se bo lahko reklo kako umazana je naša občina Piran in kdo drug naj bi bil kriv kot županja.”
Lucijčani menijo, da bo zaradi te, morda s strani Okolja ekonomsko povsem upravičene poteze, nastalo več divjih odlagališč, saj je malo verjetno, da bodo vsi stanovalci upoštevali “navodila” in tako okoljsko zavedni, da ne bodo odlagali odpadnega kosovnega materiala kar ob zabojnikih za smeti, ob cesti, v jarkih, na vrtu ali celo v gozdu. Javno Podjetje Okolje Piran je v obvestilu, ki ga je objavil tudi naš časopis zapisalo, da ukinjajo
navedeni dve mesti, da lahko ljudje kosovni material (vejevje, pohištvo, kovine, stari štedilniki in podobno), vsak dan (razen nedelje) od 7.00 do 16.00 ure, brezplačno odložijo na deponiji v Dragonji. Če nimate svojega prevoznega sredstva lahko naročite JP Okolje, ki vam bo opravilo to storitev, seveda odslej le proti plačilu.
Delavka JP OKOLJE nam je povedala, da naj bi odstranitev zabojnikov s teh dveh mest predlagala županja in sicer zaradi pritožb okoliških stanovalcev. “Sicer pa v OKOLJU Piran nič ne ukrenemo brez predhodnega posvetovanja z lastnico - Občino”, nam je dejala.
Ko so zabojnike odstranili in na tam uredili gredico, so se pritožili krajani, ki opozarjajo, da bo zaradi odstranitve prišlo do divjih odlagališč. Zato sojih spet vrnili na staro mesto, vendar, kot so nam povedali, le začasno. Iščejo novo, manj spotakljivo lokacijo. Vse kaže, da naj bi stroške odvoza kosovnega materiala z navedenh dveh (začasnih) mest še naprej nosilo JP OKOLJE.
V potoku Fazan plavajo “odlepljene5 zelene alge
Lucijski potok Fazan je lansko poletje kazal grdo sliko. Nekaj časa je bila voda temno rjava, potem prav čudno rdeča, sredi največje vročine pa je na površju plavalo tudi nekaj na trebuh obrnjenih rib. Groza, ekološka katastrofa, so vedeli povedati mimoidoči, ki so se na mostu pri lucijski banki nagibali čez ograjo in opazovali nenavadno stanje vode. Za potok Fazan se je pozneje, potem, ko smo vso zgodbo zapisali v našem časopisu, našla tudi strokovna razlaga: V kanalu (potoku) so se pojavili strupeni bičkarji, ki so obarvali vodo - in izginili. Nič posebnega. Tudi drugod po svetu jih poznajo. Upamo, da jih letos ne bo!. Očitno pa so preživele zelene alge. V začetku aprila so se odlepile od kmanitega obrežja (zakaj neki kamnitega in ne naravnega?) in prosto plavajo kot nekakšne grde sluzaste gmote sem ter tja po potoku, pač odvisno od plime in oseke. Alge na površju bi morale biti rjave, je nekdo modro pripomnil, ko smo opazovali “čudo narave”. Zakaj pa so zelene, sem ga vprašal. Zato, ker ljubijo umazanijo, je modro dodal. Če bi bile rjave bi lahko rekli, da je voda čista. Moje znanstveno raziskovanje plavajočih alg v potoku Fazan seje s tem tudi končalo. Vseeno pa me zanima kako bodo izginile? Morda bodo dogajanje opazili tudi okoljevarstveniki, ki jih je v piranski občini kar nekaj in znajo biti včasih tudi zelo glasni, zlasti, ko gre za “višje” cilje. Nedvomno, da se bo oglasila tudi stroka.
FK
Priznanje
Drogi
Portorož
Droga Portorož je bila med dobitniki letošnjega priznanja Inštituta Jožef Stefan
Predsednik znanstvenega sveta Inštituta Jožef Štefan, akademik prof. dr. Robert Blinc je 16. marca slovesno podelil letošnja priznanja Častne listine Inštituta Jožef Stefan Drogi Portorož, podjetju HIPOT in agenciji IAEA.z Dunaja.
Razloge za tako omembno priznanje slovenske znanosti Drogi Portorož gre iskati v letu 1995, ko je Droga Portorož pod_pisala pogodbo z Inštitutom Južef Štefan o izvedbi projekta avtomatizacije in paletizacije proizvodnje čajev in kave. Izvedbo zasnove, izdelavo in montažo avtomatizirane linije ter nadzor je takrat prevzel Inštitut. Skupana vrednost investicije je znašala 4,7 milijona DEM. Glavno delo pri projektu celotne avtomatizacije so opravili strokovnjaki Droge Portorož, medtem ko je bilo razvojno raziskovalno delo pri avtomatizaciji plod skupnega dela s strokovnjaki Inštituta Jožef Štefan. Svečana otvoritev je bila junija 1996.
Rešitev za Palače je prodaja
Ob vseh mogočnih hotelskih zgradbah (s pogledm z vrha) v Portorožu je še vedno najlepši stari hotel Palače iz leta 1912, ki pa je začel propadati tisti trenutek, ko je tudi uradno postal kultumo-spomeniška posebnost in zato dobil novega lastnika. V Občini Piran že resno razmišljajo, da bo treba nekaj storiti. Če avstralski poslovnež Zrim hotela res ne more obnoviti (on že nekaj let trdi obratno) bi še najbolje bilo, da bi se ga občina tega vabljivega, a nekurantnega premoženja znabila na tak način - da bi hotel enostavno prodala. Seveda, če spretno sestavljena najemniška pogodba za 99 let tega ne prepoveduje? Občina bi se tudi tako izkazala kot dober gospodar, pa še do lepega kupčka denarja bi prišla. Stavba s katere že nevarno odpada omet, ne bo več dolgo vzdržala.
JS!

Humanitarna akcija za otroke
POMEŽIK SONCU
Omogočimo počitnice vsem otrokom
Revija Otrok in družina Ljubljana, Miklošičeva 16, vabi vse dobre ljudi, da po svojih močeh pomagajo, da bodo lahko po napornem šolskem letu odšli na počitnice vsi otroci, tudi socialno izključeni. Z vašo pomočjo želi Revija v tej humanitarni akciji zbrati 40 milijonov tolarjev. Iz teh sredstev in drugih, ki so jih v lanskem tednu otroka darovala slovenska podjetja (9 milijonov tolarjev), bo letos odšlo na letovanje 20.000 naših otrok.
Če želite darovati večji znesek (na posebni položnici, ki ste jo morda že prejeli je napisan znesek 1.000 SIT), ga lahko nakažete na žiro račun št. 50101-678-45223, sklic: 2725037.
Radie
Pertcrež
Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja (88,3 Mgh) Portorož.
• Veliko dobre glasbe • Servisne informacije s področja turizma in pomorstva Izkoristite možnost oglaševanja! Telefon: 066/778-031 Tclefax: 778-034

Racio Tartini Piran©
“gf 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085
Q.102.8MHz-2411
IgM	POROČNEM
■fll mme
svečanosti
Nudimo lepa in kvalitetna poslovna srečanja, jubilejna praznovanja, poročne svečanosti in piknike na prostem. V nepozabnem naravnem okolju zelenja in neposredni bližini morja, Vam bodo spomini še lepši.
To pa ni vse!
Po napornem delu, prijetni, vendar utrujajoči zabavi si lahko odpočijete v hotelski sobi ali bungalovu.
In kaj Vas bo še najbolj pritegnilo ali drugače rečeno, zakaj mislimo, da smo zanimivejši in boljši od konkurence?
Nudimo Vam
S -V
UGODNE CENE PO DOGOVORU *Možnost pogostitve svatov z lastnimi pridelki
KAKOVOSTNO PROTOKOLARNO POSTREŽBO *Hiša časti svate
IZVRSTNO IN OKUSNO PRIPRAVLJENO HRANO *Hiša poklanja poročno darilo novoporočencema
Pokličite in obiščite nas:
SALINERA
Piran
Strunjan IT
Tel.: cee/ U l 1 ©C, 473 20© Telefaks: ©6©/ 782 4©5
T-mail-salinera.strunjan a sicl.net
Vabimo vas za popoldansko malico ali večerjo na PIZZO ali druge^^ prigrizke in napitke v prenovljeno PIZZERIO ob tenis igriščih v Hotelu SALINEPA v Strunjanu vsaki dan med 13.©© in 22.©© ure.
V	PREVERITE VAŠ OKUS. NF. RO VAM ŽAI !
POSKRBIMO, DA BO NAŠE OKOLJE LEPO IN ČISTO Ljubitelji narave
vključite se v vseslovensko čistilno akcijo
NARAVI KRADEMO SMETI V soboto, 24. aprila 1999 ob 8.00 uri Zborna mesta:
BELI KRIŽ - PRI MARKETU OSNOVNA ŠOLA LUCIJA
NAROČILNICA
Ime in priimek ___________________________________________
Točen naslov _____________________________________________
Poštna številka ___________________________________________
Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.440 SIT bom poravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa
(pravne osebe).
Datum
Podpis
I Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
| INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož
Krog nelikvidnih se širi
Na obalno - kraškem območju je v lanskem decembru imelo blokirane žiro račune 566 pravnih oseb pri katerih je bilo zaposlenih 2.240 delavcev. Povprečni znesek blokacij je znašal blizu 7 milijard tolarjev.
Pri Agenciji za plačilni promet RS, Podružnica Koper ocenjujejo, da se bo trend naraščanja obsega blokacij žiro računov pravnih oseb na obalno - kraškem območju nadaljeval tudi v letu 1999, zlasti tudi zaradi neizvajanja zakonskih določil o uvedbi stečajnega postopka nad pravnimi osebami z dalj časa trajajočo blokado žiro računa. Zaskrbljujoča pa je tudi verižna reakcija blokiranih pravnih oseb, ki svojih obveznosti ne poravnavajo in tako negativno vplivajo na plačilno sposobnost tudi ostalih pravnih subjektov, ki z njimi sodelujejo, tako da se krog nelikvidnih pravnih oseb nezadržno širi. Problematika neplačevanja obveznosti ob zapadlosti je znana že nekaj let. Z namenom, da bi te obsežne probleme plačilne nesposobnosti omilili je Državni zbor RS v junija 1997 sprejel spremembe zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. V skladu s temi spremembami naj bi pristojno sodišče po uradni dolžnosti uvedlo stečajni postopek nad dolžnikom v primeru, da ta ni zagotovil izplačil plač za obdobje zadnjih treh mesecev ali da ima dolžnik blokiran žiro račun, oziroma je nelikviden (plačilno nesposoben) več kot 12 mesecev. Pristojna sodišča prejemajo podatke od Agencije za plačilni promet.
Na obalno - kraškem območju seje v letu 1998 nadaljeval trend večanja števila blokiranih žiro računov pravnih oseb, kot tudi zneska blokacij. V mesecu decembru 1998 je imelo na tem območju blokiran žiro račun 566 pravih oseb, kar je 7,6% več kot maja 1998, ko je bila ponovno vzpostavljena evidenca blokacij tudi tistih pravnih oseb (5), ki so bile izvzete iz evidence in 12,2% več kot decembra 1997, ko je imelo blokirane žiro račune 497 pravnih oseb. Povprečni znesek blokacij v mesecu decembru 1998 je bil 6,967 milijarde SIT, v teh podjetjih pa je bilo takrat zaposlenih 2.240 delavcev.
Če primerjamo podatke s Slovenijo ugotovimo, daje povprečni znesek blokacij na obalno-kraškem območju v mesecu decembru 1998 pomenil 7,4 % vseh blokacij v Republiki Sloveniji. Delež zaposlenih v pravih osebah z blokiranim žiro računom na tem območju pa je znašal 4, 6 % v primerjavi s celotno državo.
Pri Agenciji za plačilni promet v Kopru ugotavljajo, da je posebej zaskrbljujoče finančno stanje pravnih oseb z visokimi zneski blokacij. Nad 50 milijonov SIT primanjkljaja za pokritje dospelih obveznosti je imelo v mesecu decembru 19 pravnih oseb,
od tega 5 takih, ki so bile blokirane od 100 do 500 milijonov tolarjev. Med pravnimi osebami z blokiranim žiro računom je veliko takih, ki imajo žiro račun blokiran neprekinjeno več let in so torej pravi finančni bolniki. To predstavlja likvidnostne težave tudi za ostale pravne osebe.
Na obalno - kraškem območju v mesecu decembru 1998, od skupno 566 blokiranih pravnih oseb kar 494 ali 78 % vseh ni imelo zaposlenih delavcev oziroma v tem mesecu ni izplačalo plač! Skoraj polovica pravnih oseb (270) je s področja G - trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe. Po znesku blokacij daleč prednjači področje D - predelovalne dejavnosti.
In kako je bilo decembra 1998 stanje po občinah?
Po številu blokiranih pravnih oseb prednjači Mestna občina Koper s 311 blokiranimi žiro računi , zneskom 4,581 milijarde SIT ter 1.143 zaposlenimi. Sledi občina Piran s 97 blokiranimi žiro računi v znesku 1,088 milijarde SIT in 137 zaposlenimi. V Izoli je bilo 81 blokiranih žiro računov, znesek 731 milijonov SIT, število zaposlenih v teh podjetjih pa je bilo 783. V Sežani je bilo blokiranih 48 žiro računov, v Divači 12, Hrpelje-Kozina 12, v občini Komen 5.
Franc Krajnc
Iz Državnega zbora
Spremenjen zakon o davčni službi
Za plačilno nesposobne pravne osebe izplačilo plač šele na predzadnjem mestu
DZ RS je na seji dne 31.3. 1999 sprejel po hitrem postopku zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o davčni službi (UL RS št. 18/96, 36/ 96, 87/97 in 48/98).
Spremembe zakona zadevajo 10. člen, dodan pa je tudi 69.a člen. Drugi odstavek 10. člena odslej glasi:
“Posebni davčni urad opravlja naloge davčnega urada tudi za gospodarske družbe, katerih skupni prihodki so v preteklem davčnem letu presegli 5 milijard tolarjev. Če skupni prihodki take gospodarske družbe v treh zaporednih davčnih letih po letu, v katerem so presegli 5 milijard tolarjev, ne presegajo 5 milijard tolarjev skupnih prihodkov letno, Posebni davčni urad preneha opravljati naloge davčnega urada za to gospodarsko družbo konec četrtega leta.”
Za 69. členom Zakona o davčni službi se doda nov 69.a člen, ki se glasi:
“Do uveljavitve zakona, ki bo urejal plačilni promet, izdaja davčna uprava naloge za poravnavo davkov in prispevkov ter drugih z zakonom predpisanih obveznosti, če pravna oseba v predpisanem roku ne izda
naloga za njihovo plačilo in jih pošlje v izvršitev agenciji. Agencija izvršuje izvršljive odločbe in naloge organov in organizacij, ki sojih po zakonu pooblaščeni izdajati.
V primeru plačilne nesposobnosti imetnika računa pri agenciji se do uveljavitve zakona, ki bo urejal plačilni promet, obveznosti imetnika računa poravnavajo po naslednjem vrstnem redu:
1.	prometni davek oziroma davek na dodano vrednost, trošarine, povračila in drugi prejemki delavcev, ki jih zagotavljajo druge pravne osebe v skladu s predpisi;
2.	plače do višine z zakonom zajamčenih;
3.	izvršljive sodne odločbe, izvršljive odločbe in sklepi o kaznih, drugi izvršljivi sklepi, nalogi in dokončne odločbe organov in organizacij, ki sojih po zakonu pooblaščeni izdajati ter nalogi za obveznosti do tujine;
4.	obveznosti iz prometa blaga in storitev, obveznosti za kredite, uvozne dajatve;
5.	še neizplačane minimalne plače, določene z zakonom;
6.	plače;
7.	druge obveznosti.”
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
HIT načrtuje velike nove naložbe
V novogoriški Perli se bo hkrati lahko zabavalo kar 4.000 gostov!
Konec marca se je letos že drugič sestal nadzorni svet delniške družbe HIT iz Nove Gorice. Predstavniki lastnikov so se zbrali z namenom, da potrdijo predlagani način zunajsodne poravnave domnevnega oškodovanja družbenega premoženja, ki izhaja iz poslovnega razmerja HIT d.d. in Daimond d.o.o. in predlog plana investicij v letu 1999.
Predsednik uprave HIT Silvan Križman je letošnji investicijski načrt razdelil v tri dele. Najzahtevnejši je prav gotovo del treh investicijskih projektov, s katerimi bo HIT v letošnjem letu začel svoj nujno potrebni prenovitveno-inves-ticijski cikel.
V strategiji razvoja družbe je namreč predvideno, da bo HIT svoje zmogljivosti v naslednjih treh letih podvojil. Naj večji del pridobivanja novih zmogljivosti bo opažen v ko-mplesu Perla. Zmogljivosti igralniške, hotelsko-gostinske in konferenčne ponudbe zabavišča se bodo tako v več fazah podvojile. Perlo bodo razširili na 35.000 kvadratnih metrov, pridobili 290 dodatnih ležišč, povečali variete (zabavišče) in konferenčne zmogljivosti. Najbolj pa se bo izboljšala kakovost storitev, saj bo od sedanjih 1,8 kv.m., v novi Perli kar 2,3 kv.m. namenjeno posameznemu igralnemu avtomatu. Sočasno se bo tako v Perli lahko zabavalo kar 4.000 gostov. Tudi v Kranjski Gori bo HIT kot
lastnik Hotela Relax pričel s konceptom prenove. Igralnico z zabaviščem bodo s sedanjih 800 povečali na 2.100 kvadratnih metrov. Število igral se bo tam podvojilo.
Tretji letošnji Hitov investicijski projekt predvideva drugi del Hitovega poslovnega centra.
Skupaj s prenovo Hotela Sabadin in naložbami v informatiko bo HIT za celotni letošnji investicijski ciklus potreboval okrog 5,6 milijarde SIT. K tej številki je treba prišteti še nekaj nad 400 milijonov SIT za nabavo osnovnih sredstev in nekaj nad 200 milijonov SIT za nakup opreme v okviru razvojnih projektov. Nadzorni svet družbe HIT (predsednik Črtomir Špacapan) je potrdil predlagani način poravnave in investicijskega načrta za letošnje leto v upanju, da bo država z znižanjem davčnih obremenitev družbi v Novi Gorici omogočila hitrejšo, predvsem pa cenejšo posodobitev in razširitev zmogljivosti še pred grozečo dodatno konkurenco v Italiji, sporoča služba za odnose z javnostmi HIT d.d.
Število gospodarskih družb - pravnih oseb in število blokiranih pravnih oseb na območju, ki ga pokriva Agencija za plačilni promet - Podružnica Koper
Igralništvo
Konec aprila znana delitev koncesijskih dajatev - 96 % za turizem
V	ponedeljek, 29. marca je bila v prostorih Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem seja komisije Vlade Republike Slovenije za izvedbo postopkov v zvezi z dodelitvijo koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo. Predsednik te komisije je Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem.
V	izjavi za javnost so predsednik komisije Janko Razgoršek, Andrej Simonič, državni sekretar za finance na Ministrstvu za finance in Pavo Ivankovič, direktor Urada za nadzor prirejanja iger na srečo povedali, daje komisija v roku prejela 7 vlog za podelitev koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo, ki sta jih posredovali dve podjetji, to sta HIT Nova Gorica (5 vlog) in Casino Portorož (2 vlogi). Obe družbi načeloma izpolnjujejta pogoje za dodelitev koncesije, vendar so bile vloge pomanjkljive.
Družba HIT mora, v skladu s pogoji za pridobitev koncesije, za dodelitev 5 koncesij izpolniti še en pogoj, to je imenovati drugega člana uprave podjetja, medtem ko mora Casino Portorož, kije zaprosil za dve koncesiji (za igralnico v Portorožu in igralnico v Lipici) za izpolnjevanje vseh pogojev pridobiti še soglasje občine Sežana za Casino v Lipici. Komisija je že pozvala obe podjetji, da svoji vlogi v
najkrajšem času dopolnita in izpolnita tudi preostale pogoje za pridobitev koncesij.
Koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo se bodo stekale v državni proračun ter se bodo delile v naslednjem razmerju:
-	2% za humanitarne namene ( za invalidske in podobne organizacije)
-	2% za šport
96% za pospeševanje in razvoj turizma (od te vsote 48% za razvoj turizma na nacionalni ravni in 48% za razvoj turizma na lokalni ravni -na območjih, kjer so igralnice).
Po prejetih dopolnjenih vlogah s strani obeh družb oziroma izpolnjenih vseh pogojih za dodelitev koncesij, bo komisija Vlade RS za izvedbo postopkov v zvezi z dodelitvijo koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo, Vladi RS posredovala predlog sklepa o dodelitvi 7 koncesij ( 5 koncesij za podjetje HIT in 2 koncesiji za podjetje Casino Portorož).
Vlada Republike Slovenije naj bi rezultate komisije obravnavala in predvidoma tudi sprejela do konca aprila 1999. Pridobljene koncesije bodo kajpak vplivale na razvoj igralništva in turizma v Sloveniji, so zapisali v kabinetu ministra Janka Razgorška.
OBČINA
Število gosp. družb Indeks 1997	1998	1998/97
Število blokiranih pravnih oseb (12/98)
Divača	34	37	108	12
Hrpelje-Kozina	46	47	102	12
Izola	330	343	103	81
Komen	34	35	102	5
Koper	1.307	1.322	101	311
Piran	483	466	96	97
Sežana	129	285	145	48
SISart in TD Piran z roko v roki
Turistično društvo Piran in Poslovna enota IKI d.o.o.. Skupina SISart delujeta v skupnem prostoru nekdanje pošte v občinski stavbi. Turisti in slučajni obiskovalci mesta lahko v TD dobijo osnovne turistične informacije, prospekte in podobno informativno gradivo, lahko pa si tudi kupijo kakšno brošuro ali spominek, darilo in podobno . V tem prostoru je namreč tudi prodajna - Etno galerija IKI - skupine SISart. IKI d.o.o. je letos spomladi izdala obsežno turistično publikacijo - Vodnik po Kopru, v načrtu pa imajo tudi izdajo knjižice Slovenska Istra. V okviru njihove dejavnosti v Piranu organizirajo tudi vodenje gostov.
^Statistika še naprej^ uspešno zamuja
Ni opravičila za nekajmesečne zamude s statističnimi podatki o številu obiskovalcev v naših turističnih in zgodovinskih objektih
O tem, da statistični mlini meljejo počasi je vsem znano, še najbolj novinarjem, ki smo vedno na lovu za svežimi informacijami. Večkrat smo v precepu, na kakšen način bi našim bralcem predstavili uradne statistične podatke, ki zamujajo kar za nekaj mesecev. V začetku aprila smo namreč v naše uredništvo prejeli 94. številko Statističnih informacij Gostinstvo in turizem, ki jih izdaja Statistični urad Republike Slovenije, nosijo pa datum 30. marec 1999. V teh Informacijah so skrbno zabeleženi podatki koliko ljudi je obiskalo slovenske naravne znamenitosti in zgodovinske objekte v lanskem tretjem četrtletju, od julija do septembra 1998! Namen statističnega raziskovanja je jasnost, točnost in doslednost. O tem ni dvoma. Nekoliko drugače pa je z hitrostjo posredovanja in uporabnostjo tako zastarelih podatkov. Podatke o obiskovalcih Statističnemu zavodu RS mesečno posredujejo upravljalci turističnih objektov -naravnih, kulturnih, zgodovinskih znamenitosti, igralnic in kopališč na obrazcu TU2. Zavod spremlja obiskanost 36 naravnih znamenitosti in zgodovinskih objektov, 10 igralnic, 26 termalnih kopališč, 5 obalnih kopališč, 32 drugih kopališč in 21 galerij ter muzejev. Statistični zavod bi moral dobivati podatke mesečno. Kaže pa, da pri tem celotna informacijska veriga nekoliko zamuja in nič drugače ne more biti tudi s končnim izdelkom, ki je potem praktično neuporaben. Statistične informacije Gostinstvo in turizem objavlja Zavod četrtletno. Po tej logiki bomo nekje junija 1999 lahko prebrali koliko gostov je na primer obiskalo Postojnsko jamo ali Mestni muzej v Idriji od \oktobra do decembra 1998.
Marina Portorož
Pričakovani poslovni rezultati
Marina Portorož je tudi v letu 1998, kljub nekoliko slabšim fizičnim pokazateljem, uspešno poslovala. Dosežen je bil načrtovani ostanek čistega dobička 215 milijonov SIT. Dividende so večje za 7,1%.
Marina Portorož je v letu 1998 ustvarila 940,9 milijona tolarjev prihodka iz poslovanja, kar je 1,8 % več kot leto prej. Bruto čisti dobiček je znašal 262 milijonov SIT, ostanek čistega dobička 215 milijonov SIT. Nekateri fizični kazalci so nekoliko slabši od leta 1997. Razlogi: Plovila, ki so v preteklih letih zaradi vojne prispela iz hrvaških v slovenske marine in so bila na suhih vezih, se vračajo nazaj na Hrvaško. Zmanjšalo se je tudi število dnevnih privezov kot posledica 19 % padca števila tujih jaht in čolnov v Sloveniji v letu 1998. Zmanjšanje fizičnega obsega prometa je bilo opazno tudi pri športnih dejavnostih in gostinstvu (zaradi svetovnega prvenstva v nogometu). Glede na vse okoliščine so doseženi poslovni rezultati Marine Portorož d.d. optimalni in dokazujejo uspešno vodenje poslovne politike tudi v nekoliko težjih razmerah.
Družba je v letu 1998 veliko sredstev vložila v investicijsko vzdrževanje objektov. Tako so v Marini Portorož popolnoma obnovili tri sanitarne objekte, sanirali vhodni zid v akvatoriju marine, poglobili dna ob notranji obali novega akva-torija, veliko sredstev je bilo vloženih v hortikulturno ureditev, obnovljen je bil del kanalizacijskega omrežja, narejen nov fitnes center za potrebe gostov itd.
Uprava družbe je pripravila predlog, po katerem se bodo iz čistega dobička izplačale dividende v višini 360 SIT na delnico, kar je 7,1 % več kot v prejšnjem letu. Nadzorni svet družbe je na letno poročilo podal pozitivno mnenje in ga posredoval v potrditev skupščini družbe, ki bo predvidoma v 1. polovici leta.
Pretres v Adriaticu?
Prodaja večinskega, 51-odstotnega deleža delnic Zavarovalne družbe Adriatic Koper posredno Zavarovalniški hiši Slovcnica, ki ima sedež prek ceste te konkurenčne hiše in njena uprava lahko dnevno skozi okno opazuje kaj se dogaja v nekoč močni zavarovalnici, zahteva razmišljanje in ugibanje, kaj se pravzaprav dogaja v slovenskih zavarovalnicah. Nihče ne sme trditi, da gre zaradi te prodaje za labodji spev Adriatica, ki ima “jasno začrtano strategijo” in je v zadnjih letih, potem, ko so “odstranili” (nekoč uspešnega) direktorja Matijo Blažiča, kije bil iniciator graditve nove zavarovalnice, začel s pospešenimi koraki in ponudil delovno zatočišče vodilnim ljudem, ki se sicer radi selijo iz podjetja v podjetje. Tričlanski upravi Adriatica na čelu katere je mag. Gojko Koprivec zagotovo ni vseeno kaj se trenutno dogaja z njihovo hišo in če bo zaradi (sovražnega?) prevzema prišlo do pretresa v samem vrhu. Zlasti bi se to lahko zgodilo, če bo Urad za zavarovalni nadzor sedaj še konkurenčni hiši Slovenici d.d., ki je prek svoje hčerinske družbe Zavarovalec d.o.o kupila večinski delež Adriatica, izdal soglasje. Še najbolj modro bi verjetno bilo, če bi firmi obdržali vsaka svoje ime in se oprijeli skupne razvojne in tržne strategije. Lahko se zgodi tudi drugače.Velike ribe rade pojedo male. V primeru Slovenica -Adriatic bi bilo kajpak drugače.
V zavarovalnicah, ki jih je po našem mnenju na Obali že kar preveč, ponujajo vedno nove oblike zavarovanj, in nekatere zavarovalniške hiše tudi velike popuste. Ste pred leti doživeli, da bi vas zavarovalnica nekaj dni prej obvestila, da vam je na primer poteklo za-varovaje? Zagotovo ne. Kriza, če lahko uporabimo ta izraz, nedvomno tudi zavarovalnice sili k boljšemu ravnanju in povezovanju.
Kako so poslovali v Hotelih Palače?
V	letu 1998 je delniška družba Hoteli Palače Portorož ustvarila enako število prenočitev (206.187) kot ve letu 1997 in s tem za 3 odstotke presegla načrtovano število. Pozitivnost podatka se kaže predvsem ob dejstvu, da se je celotno število realiziranih prenočitev v občini Piran v primerjavi z letom 1997 zmanjšalo za 3 odstotke. Prihodki iz rednega poslovanja v letu 1998 so znašali 1,932 milijarde SIT in so v okviru načrtovanih, v primerjavi s primerljivimi podatki za leto 1997 pa so bili prihodki večji za 10 odstotkov.
V	Hotelih Palače v Portorožu so v prvi polovici lanskega leta uresničili med drugim tudi pomembno naložbo v izgradnjo Thalaso centra. Ta naložba predstavlja krepitev položaja podjetja na termalnem delu poslovanja, ki predstavlja osnovno smernico strateškega razvoja podjetja. Ta razmeroma velika naložba je v drugi polovici lanskega leta že tudi pozitivno vplivala na prihodke družbe. Tako lahko rečemo, da v Hotelih Palače skorajda ne poznajo več velikega sezonskega nihanja kot je bilo to še pred leti, še najbolj razveseljivo pa je, da so tudi že zimski meseci pozitivni. Temu primerno je v veliki meri sledilo tudi povečanje dobička, kije v letu 1998 znašal 176,2 milijona SIT in je enkrat večji v primerjavi z letom 1997. Družba ga bo predvidoma porabila za nadaljnji razvoj v letu 1999. Skupščina delničarjev bo v drugi polovici junija.
V	aprilu poteče dvoletna omejitev trgovanja z delnicami razreda B, ki izhaja iz lastninskega preoblikovanja. S tem se bodo delnice razreda B združile z delnicami razreda G in po 22. 4. 1999 bo na trgu C Ljubljanske borze kotirala celotna emisija delnic družbe oziroma 2.346.102 delnice. Nominalna vrednost posamezne delnice je 1.000 SIT in knjigovodska vrednost 2.392 SIT (na dan 31. 12. 1998).
Peti rojstni dan Televizije Primorka
Ponosni na svoje poslanstvo so delavci TV Primorka 27. marca 1999 v PDG v Novi Gorici skupaj s številnimi gosti proslavili svoj peti rojstni dan. Slavnostna govornika sta bila prof. Alenka Saksida in Črtomir Špacapan, župan Mestne občine Nova Gorica. Proslave so se udeležili tudi številni pomembni gostje, med njimi podpredsednik vlade in predsednik Ljudske stranke Marjan Podobnik, minister za pravosodje Tomaž Marušič, predsednik uprave Casino’ Portorož Aldo Babič in drugi.
Obnovljena hotela Mirna in Apollo
V letošnjih prvih mesecih so v Hotelih Palače zaključili s prenovo Hotela Mirne in Hotela Apollo. Mirna je družinski hotel, Apollo pa kot terinal-no-zdraviliški hotel. Naložba znaša 640 milijonov SIT. Dosežke Hotelov Palače Portorož je vodsto predstavilo na novinarski konferenci, 16. 4. v hotelu Mirna.
Hotel Mirna jc bil zgrajen leta 1970. Njegova skoraj 30 let stara podoba je do danes ostala nespremenjena, hotelska ponudba pa za potrebe ciljnega gosta preskromna. Zato so se v Hotelih Palače odločili hotel obnoviti v celoti in izkoristiti njegovo, iz središča Portoroža nekoliko odmaknjeno lego. Hotel Mirna s tremi zvezdicami nudi danes gostom 75 novo opremljenih družinskih sob, dva hotelska apartmaja za 2 osebi in dva hotelska apartmaja za 4 osebe ter sobo za mladoporočence. Apartmaji so opremljeni tudi z mini kuhinjo, primerno za pripravo manjših obrokov v lastni režiji. Vse sobe so na novo moderno opremljene (kopalnica, satelitska televizija, radio, telefon in mini bar). Sobe so ločene za kadilce in nekadilce, številne imajo balkon, in so spogledom na morje. V pritličju hotela jc restavracija, kjer nudijo samopostrežne obroke. Zajtrk in večerja sta gostom na voljo v restavraciji hotela Mirna, kosilo pa v eni od ostalih hotelskih restavracij. Imajo tudi poseben izbor hrane, prilagojene željam najmlajših gostov. Zanje je organizirano tudi varstvo, animacija in z igrali opremljena otroška igralnica ter varovano otroško igrišče. Za družabne aktivnosti in poslovna srečanja jc namenjen večnamenski prostor. V hotelu si bodo gostje lahko izposodili kolo. Ker je Hotel Mirna družinski hotel, so del družine v hotelu lahko tudi hišni ljubljenčki. Ponudba se kar nadaljuje; gostje imajo prost vstop v bazene termalno-rekreacijskega cen-
tra njihovih term. V večernih urah bodo gostje lahko v Piano baru zaplesali ali v aperitiv baru nazdravili lepim počitnicam. Trenutno hotel še ni neposredno povezan s termalnim kompleksom, vendar upajo, da bo že do zime urejen pokrit ogrevan dostop do termalnega centra. Pred hotelom bo nekoč stala tudi velika, skoraj v celoti vkopana gražna hiša.
Hotel Apollo je prav tako hotel s tremi zvezdicami. Zgrajen jc bil leta 1970. Leta 1996 so obnovili hotelsko restavracijo in recepcijo hotela ter istega leta hotel povezali s pokritim ogrevanim prehodom s termalnim kompleksom Terme Palače. Letos so na novo opremili vse sobe. Hotel ima 67 standardnih novo moderno opremljenih dvoposteljnih sob ter 20 nadstandardnih - s stilnim pohištvom opremljenih dvoposteljnih sob s pogledom na morje. Tudi sobe v Hotelu Apollu so opremljene s kopalnico, satelitsko televizijo, radiom, telefonom in mini barom. Večina sob ima tudi balkon s pogledom na morje. Posebnost hotela je apartma opremljen s stilnim pohišvom iz starega hotela Palače in danes zgodovinsko sliko pokojnega tovariša Tita, ki je bil gost starega hotela Palače po kateri je dobil apartma tudi ime - Titov apartma. Ta bogato opremljen apartma je primerren za posebne priložnosti.
Najmlajšim je na razpolago otroška igralnica “Ostržek”. V hotelu je tudi aperitiv bar, kjer je v večernih urah poskrbljeno za zabavo ob spremljavi glasbe v živo.
direktorjem Antonom Vencljem.
Na proslavi, ki so jo popestrili z bogatim kulturnim programom (nastopili so Trobilni ansambel Sili-canum, Goriški pihalni orkester, Vladimir Čadež, Gianni Rijavec, Nina in Franc Kompare, Big Ben Quartet, Oktet Simon Gregorčič, Ansambel Kalamari in Pevski zbor OS Milojke Štrukelj) in skrbno izbranimi utrinki najpomembnejših dogodkov na Primorskem, so se spominjalli
svojih prvih korakov, ko je oko njihove kamere na široko začelo odkrivati lepote, posebnosti in običaje v primorskih krajih. “RTV Ljubljana je prerasla v državno televizijo, njeni horizonti so sc razširili v široki svet, toda nastala je želja in potreba po negovanju krajevnih sporočil, po prikazu drobcev našega vsakdana, vedenje o tem kako gre prijatelju, sosedu....In v teh opažanjih smo povili TV Primorko” jc dejala prof. Alenka Saksida.
TV Primorka je pričela z oddajanjem 4. aprila 1994. Njihovo televizijsko zmo seje razvilo v skromnih tehničnih in kadrovskih razmerah.
Oče ideje o nastanku TV Primorke je Anton Vencelj (nekoč zaposlen na RTV), ki je v teh nekaj letih skupaj s sodelavci potrpežljivo, z veliko volje, znanja in tudi odrekanjem, razvil TV Primorko v upoštevanja vreden medij, ki združuje široko občestvo in ki si je s svojimi preprostimi in zanimivimi oddajami pridobila že pravo množico gledalcev.
TV Primorka ima svoje prostore in TV studii v prostorih nekdanjega Cimosa v Šempetru. Program ustvarja
40-članska ekipa in vrsta občasnih zunanjih sodelavcev. TV Primorka se skrbno posveča informativnim oddajam, objavlja različne teme s področja kulture, vzgoje, izobraževanja, športa, gospodarstva in politike. Zelo odmevne so tudi njene kontaktne oddaje. Gledanost televizije Primorka narašča in ne bi bili skromni, če bi dejali, da postaja prava primorska televizija. S pomočjo kabelskega sistema je vidna tudi na Slovenski obali. Svojo vlogo si televizijski delavci zamišljajo predvsem kot možnost, da skozi oko kamere slikajo življenje, posebnosti ter običaje in navade primorskega življa.
“Še se spominjam tistih dni pred petimi
leti, ko smo hiteli obračati antene, da bi prvič gledali oddajo TV Primorka. Bili smo vzhičeni, ponosni in veseli. Dobili smo novo televizijo, nove oddaje”, je v začetku svojega pozdravnega govora dejal Črtomir Špacapan, župan Mestne občine Nova Gorica. TV Primorka nikoli ni zatajila, niti v najtežjih časih, ko je Posočje prizadel hud potres. Bila je vedno na pravem mestu. TV Primorka nam ne prinaša le informacij in novic, prinaša nam nova spoznanja, duhovne misli, popularne melodije. Veliko je kulture, veliko športa. V zadnejm času pa sc v sporede vključujejo tudi predstavniki manjšine onstran meje in prav tu postaja TV Primorka vez med Primorci in manjšinskim slovenskim življem onstran meje, je dejal Črtomir Špacapan. Televizija Primorka prerašča lokalne okvire, oblikuje informacijski sistem in pravzaprav vse tisto kar si naši gledalci najbolj želijo, je dejal župan MO Nova Gorica. Pohvalil je prizadevanje njihovega direktorja Antona Venclja in celotnega kolektiva, ki postaja vsak dan bolj profesionalen in jim zaželel še veliko delovnih uspehov.
FOTO: FK-INFORMA
Peticija Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri
Odmevi tudi na Ministrstvu za zunanje zadeve
Ministsrtvo za zunanje zadeve je vsebino Peticije prejelo od predsednika Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta Republike Slovenije, Franca Batagelja, 12. februarja 1999. Peticijo Civilne družbe smo v celoti objavili v februarski, 60. številki Primorskega utripa. Ministsrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je Peticijo proučilo, v zvezi z njo pa minister za zunanje zadeve dr. Boris Frlec sporoča naslednje:
“Zgodovinsko gledano sicer lahko trdimo, da se je slovensko nacionalno ozemlje vedno krčilo (kot piše v Peticiji op.p.), vendar le do druge svetovne vojne oziroma do leta 1947 (vasi okrog Rupe in Savudrija), po tem letu pa se je le širilo. Stališča, ki jih zagovarja Vlada Republike Slovenije oziroma s strani Vlade Republike Slovenije imenovana pogajalska komisija v pogajanjih glede meje z Republiko Hrvaško so v celotnem poteku pogajanj državotvorna in v skladu z njenim mandatom, z Ustavo R Slovenije, ter Sklepi in stališči Državnega zbora Republike Slovenije o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Temeljna ustavna listina v točki II določa, daje državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško tista meja, kije obstajala v okviru bivše SFRJ na dan 25. 6. 1991, pri tem pa izhaja iz mednarodno pravne zavezanosti Republike Slovenije k spoštovanju načela status quo. To omejuje pogajalska stališča slovenske strani glede upoštevanja sicer upravičenih zgodovinskih dejstev in argumentov ter geostrateškega položaja. Iz navedenega sledi, da nekateri predlogi predlagateljev Peticije (priključitev Savudrije in nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja do Mirne, Sloveniji) predstavljajo ozemeljske zahteve do ozemlja sosednje države. Za tako “državotvorno držo” oziroma pogajalska izhodišča o meji v Istri, ki niso opredeljena v Ustavnih aktih Republike Slovenije in Sklepih in stališčih Državnega zbora o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (ki med drugim izrecno navajajo južno mejo KO Sečovlje), Vlada RS oziroma njeni pogajalci, nimajo mandata.
Posebej bi poudaril, da mora biti vsak dogovor, bodisi o načinu reševanja, bodisi o samih rešitvah, sklenjen s privolitvijo obeh držav.
Glede v Peticiji izraženih zahtev po dosegi ustreznega dogovora bi rad poudaril, da ima Vlada Republike Slovenije oziroma slovenska pogajalska delegacija mandat, ki je med drugim določen z že zgoraj omenjenimi Stališči in Sklepi Državnega zbora o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hr-
vaško. Ti vsebujejo zahtevo Republike Slovenije po ohranjajnju celovitosti Piranskega zaliva in teritorialnega dostopa do odprtega morja, pri čemer slovenska pogajalska delegacija vseskozi tudi vztraja.
Poleg tega zahteva narava diplomatskih pogajanj določene pogoje dela, zato so pogajanja glede poteka državne meje opredeljena kot državna tajnost vse dokler Vlada Republike Slovenije ne verificira izpogajan-ih rešitev.
Nekdanje meje občine Piran so bile ukinjene 1. septembra 1947. Južna meja STO je takoj po njegovi ustanovitvi predstavlajla južno mejo Okraja Buje, kije leta 1954 v celoti prešel v sklop Hrvaške. Katastrski občini Kaštel in Savudrija nista bili nikoli sestavni del Slovenije, bili pa sta do 1. septembra 1947 sestavni del Občine Piran, ki pa tedaj ni bila v Sloveniji. Po priključitvi cone B STO Jugoslaviji je bila leta 1954 in 1955 določena meja med Slovenijo in Hrvaško in sicer z zvezno, slovensko in hrvaško zakonodajo.
V dosedanjih pogajanjih je Republika Hrvaška sicer priznala za Slovenijo krivično zgodovinsko dejstvo, da je na račun Slovenije pridobila severne jadranske otoke in Istro, vendar meni, daje reševanje tega vprašanja stvar pogajanj Republike Slovenije z Italijansko Republiko.
Ob koncu naj izrazim zadovoljstvo, da se civilna združenja dejavno vključujejo v reševanje tako pomembnih vprašanj nacionalnega interesa Republike Slovenije, vendar pa bi postavitev nekaterih zahtev, predstavljenih v Peticiji, po mojem mnenju predstavljala po mednarodnem pravu nedopustno poseganje Republike Slovenije po ozemlju sedanje države Republike Hrvaške. Neprilagodljive maksimalistične zahteve bodisi s hrvaške, bodisi s slovenske strani, škodijo dobrososedskim odnosom in prav gotovo ne prispevajo k konstruktivni in sporazumni rešitvi odprtih mejnih vprašanj”, je v pismu zapisal dr. Boris Frlec, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Franc Krajnc
Zaliv so Hrvati kar prepolovili
Enoletni rok za konec pogajanj o meji
V nedeljski številki Dela (28. marca) je zagrebški dopisnik Dela Peter Potočnik objavil članek z naslovom: Zaliv so Hrvati kar prepolovili.
Novinar navaja, da je Poslanski dom sabora po skoraj šetih letih odgovoril na memorandum Državnega zbora Republike Slovenije o celovitosti Piranskega zaliva, ki je temeljno pogajalsko izhodišče naše države do razmejitve na morju s Hrvaško. Hrvaški poslanci so najprej zavrnili deklaracijo kluba hrvaških pravaških poslancev, sprejeli pa so hadezejevski predlog deklaracije, ki popolnoma podpira pogajalska izhodišča hrvaške vlade.
Tako seje položaj hrvaških pogajalcev izenačil z našim, kajti obema so tako rekoč parlamentarci določili spodnjo mejo popuščanja, ob tem pa so še hrvaški poslanci svojim pogajalcem postavili enoletni rok za konec pogajanj o meji. Ker so v deklaraciji izrazili odločno stališče, da si morajo hrvaški pogajalci prizadevati za tak dogovor o morski meji, ki bo prepolovil Piranski zaliv, je že vnaprej jasno, da državi ne bosta mogli sami skleniti sporazuma o mejni črti na morju in na obali. Tako mora potekati tudi začasna meja, trdijo v hrvaškem saboru in dodajajo, da si nihče ne sme lastiti pravice do vsega Piranskega zaliva. Če dogovor o meji v enoletnem roku ne bo dosežen, je hrvaška vlada pooblaščena, da po 26. marcu 2000 zahteva posredovanje mednarodnega sodišča za pomorsko pravo s sedežem v Hamburgu ali druge podobne ustanove, ki bi nastopila v vlogi svetovalca pri reševanju hrvaško-slovenskega obmejnega spora. Dogovora tudi ne bo mogoče skleniti za kopensko mejo v Istri, kajti hrvaški pogajalci morajo dosledno zagovarjati mejno črto, kjer se novi tok reke Dragonje, ki ga Hrvati imenujejo kanal sv. Odorika, izliva v Piranski zaliv, je zapisal novinar Peter Potočnik. To naj bi v bistvu pomenilo, da Hrvati tri sporne zaselke smatrajo za svoje.

7. V.
'4^ F' '
■v4
v
“Galebi miru ” ob izlivu reke Dragonje v morje ob Savudrijski obali.
Marina Portorož d.d.
je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom in bogato turistično ponudbo Tel.: 066/471-100,471-200 Fax: 066/471-510
V tipičnem okolju portoroške marine leži RESTAVRACIJA MARINA kjer bodo ob prvovrstni ponudbi vaša kosila in večerje pravi užitek
marina
portorož
portorose
Športna ponudba:
Tenis, namizni tenis, košarka, mali nogomet, mini golf Tel.: 066/747-294
Vsem občanom piranske občine, delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem
VOŠČIMO
VESELE IN SPROŠČENE PRVOMAJSKE
PRAZNIKE
INTERNAUT1CA
4. MEDNARODNI NAVTIČNI SALON INTERNAUTICA ’99
OD 12. DO 16. MAJA '99
MARINA PORTOROŽ VAS VABI K OGLEDU
8. slovenski oglaševalski festival v Portorožu Kongresni center Bernardin, 18. - 20. april 1999
Kar 500 udeležencev in veliko novosti
V kongresnem centru Bernardin (GHE) poteka 8. oglaševalski festival, eden pomembnejših dogodkov v Sloveniji.
8.	slo-
ve n s k i oglaševalski festival v Portorožu
Predstavniki Oglaševalske zbornice Slovenije so na nedavni novinarski konferenci v Ljub1j ani povedali, da bo stalnica oglaševalskega festivala spet Portorož. Jernej Repovž je povedal, da so se pogovarjali s tremi ponudniki, poleg Hotelov Bernardin še s portoroškim Avditorijem in Hoteli Morje, vendar so se na koncu odločili za Kongresni center Bernardin.
Oglaševalska dela v tekmovalni del programa je letos prijavilo 56 prijaviteljev, med njimi 50 oglaševalskih agencij. Na letošnjem festivalu bo tako tekmovalo 373 del, in sicer 53 TV oglasov, 148 tiskanih oglasov in plakatov, 72 tiskanih oglasnih sredstev, 42 radijskih oglasov in 16 spletnih strani. Ena od najpomembnejših letošnjih novosti je tekmovanje 15 celostnih oglaševalskih akcij, ki bodo predstavljene tudi v programu.
Na zaključni prireditvi festivala, ki bo v torek 20. aprila, bodo podeljene tri zlate vrtnice, in sicer za oglaševalsko osebnost leta, za agencijo leta in oglaševalca leta. Letošnja žirija, katere
Predsednik S. Oglaševalskega festivala Jernej Repoviek s sodelavkama
predsednik je Tomaž Pangeršič Litaj, bo podelila tudi velike nagrade za zmago v posameznih tekmovalnih skupinah, zlata priznanja za zmago v posameznih tekmovalnih kategorijah in srebrna priznanja za drugo najvišjo uvrstitev v tekmovalnih kategorijah.
Prvič letos bodo podeljena tudi priznanja za najboljšo fotografijo, ilustracijo, avtorsko glasbo in celostno grafično podobo. Slovenska oglaševalska zbornica (SOZ) je nastala iz Slovenskega oglaševalskega združenja (ustanovljeno 18. avgusta 1994) kot tripartitne organizacije oglaševalcev, agencij in medijev. Registrirana je bila letos, njeni poglavitni cilji pa so med drugim tudi zagotovitev svobode oglaševanja kot integralnega dela svobode trženja, oblikovanje visokih oglaševalskih standardov v kodeksu oglaševanja in promocija oglaševanja kot bistvene sestavine trženja.
Predsednica Slovenske oglaševalske zbornice je Gordana Petek Ivantič, predsednik 8. oglaševalskega festivala je Jernej Repovž, za novinarski del pa skrbi Maruša Drnovšek.
Združena lista socialnih demokratov
Območna organizacija Piran
Lista unita dei Socialdemokratici Pit ano
ZLSD Piran
ob 27. aprilu, dnevu upora in 1. maju, prazniku dela
ČESTITA
vsem občankam in občanom občine Piran
ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov
LISTA UNITA
dei socialdemocratici
Obisk piranskih učencev na Koroškem
Na OŠ Cirila Kosmača iz Pirana smo v več kot petletnem druženju z vrstniki iz sestrskih UNESCO ASP šol stkali že velike prijateljske vezi. Učenci letošnjega 7. A si že drugo leto zapored dopisujemo z vrstniki iz Borovelj na avstrijskem Koroškem. Sredi marca smo z razredničarko Darjo in njeno namestnico Anico svoje prijatelje obiskali in preživeli dva nepozabna dneva potepanja po Koroškem.
Smučali smo, obiskali čarobno jaso, kjer snemajo film o Oetziju, znamenitem pastirju, ki je živel pred več kot pet tisoč leti in so ga pred dvema letoma odkrili pod topečim se ledom nekje v tirolskih gorah.
Obiskali smo tudi šolo v Borovljah, sprejel in pogostil nas je tudi boroveljski župan. V Celovcu na deželenem glavarstvu smo bili gostje predstavnika avstrijskega olimpijskega komiteja, otroci pa smo si izmenjali majice z nacionalnim olimpijskim znakom. Zagotovili smo jim , da bomo še naprej širili idejo prijateljstva brez meja, kar je tudi skupno geslo Slovenije, Avstrije in Italije v kandidaturi za organizacijo naslednjih zimskih olimpijskih iger leta 2006. Ob koncu srečanja smo se dogovorili,	da nam
Avstrijci vrnejo obisk v začetku junija, česar se že zdaj veselimo.
OŠ Cirila Kosmača Piran
Horn 2000 pred veliko avanturo
Slovesna predstavitev in krst na sejmu Internautica
dovite
primerke sodobnih turističnih plovil in opreme. V Marini bodo predstavili in krstili tudi skoraj 20 m dolgo slovensko oceansko jadrnico Hom 2000, ki se bo 15. junija letos prav iz portoroške Marine odpravila na dolgo 20 - etapno triletno jadranje okoli Zemlje. Na sliki: Jadrnica Horn 2000 na svoji predstavitveni vožnji v Piranskem zalivu.	FOTO: FK - INFORMA.
Kako
zaščititi
delavce
Intereurope?
V petek, 16. aprila so se v Kopru srečali na pogovoru predstavniki Obalne sindikalne organizacije ter Konfederacije sindikatov 90 Slovenije s predsednikom uprave Intereurope,d.d. Jožetom Kranjcem. Na srečanju so bili tudi predstavljeni razlogi in cilji združevanja družbe Intereuropa d.d. in družbe Luka Koper d.d., predvsem z vidika razvojnih možnosti za obalno območje in širše, ohranjevanja delovnih mest in socialne varnosti zaposlenih, predvsem v Intereuropi.
Predstavniki sindikata in glavni direktor Intereurope so spregovorili tudi o problemih, ki bodo nastali v špedicijski dejavnosti ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo.
Obe strani sta izkazali pripravljenost za nadaljnje sodelovanje pri iskanju čim boljših rešitev za zaposlene, sporoča Peter Majcen, sekretar dejavnosti Obalne sindikalne organizacije.
PORSCHE
KOPER
Gospodarska vozila
066/441-700	066/441-703	066/441-704
Prodaj no-servisni center
Vojkovo nabrežje 32, Koper
Prodaja vozil: 8.00 do 17.00 Sprejem vozil: 7.30 do 16.00 Prodaja rezervnih delov: 8.00 do 16.00 Sobota: 8.30 do 12.00 (le prodaja vozil)
Piran
Županja bo predstavila novosti glede urejanja prometa
V torek, 20. aprila ob 10.00 uri bo v mali sejni dvorani občinske mestne palače v Piranu novinarska konferenca, na kateri bo županja Občine Piran Vojka Štular s sodelavci predstavila nekaj novosti v zvezi z urejanjem prometa v Občini Piran po odloku o ureditvi cestnega prometa v Občini Piran, ki bo začel veljati v sredo, 21. 4. 1999.
Prvotni predlog županje Vojke Štular o 60 minutnem brezplačenem parkiranju na Tartinijevem trgu na občinskem svetu ni bil sprejet, bil pa je sprejet kompromisni sklep o polurnem brezplačnem parkiranju v določenih terminih. Za eno uro brezplačnega parkiranja se svetniki niso odločili predvsem iz dveh zarlogov. Prvi tiči v tem, da bi v mestu spet lahko nastala nepopisna gneča. Vozniki bi krožili okrog Tartinijevega trga in ker parkirnega prostora ne bi našli, bi se jezni morali vrniti, ali na Fomača, ali nazaj odkoder so prišli. Drugi, pomembnejši razlog tiči v denarju. Občinski svetnik, Mag. Josip Rugelj (SDS) je na seji občinskega sveta dejal, da Okolje največ (nekaj čez 60%) prihodka pridobi prav od plačil za prvo uro parkiranja v Piranu. Nismo mogli izvedeti za koliko denarja gre, menda pa bo držalo, da bi Okolje na ta način letno izgubilo okrog 40 milijonov prihodka. Josip Rugelj je ponovno poudaril, da bi morali čim-prej potrditi vse papirje, da bi lahko na Fornačah začeli graditi garažno hišo. Po novem je spet dovoljeno parkiranje na Župančičevi ulici in na Trgu bratstva.
Odločilni dnevi za vodstvo znane portoroške firme?
Govorice o poslovanju portoroške družbe, ki rada spreminja tudi svoje ime, dobivajo nekaj resne podlage ali morda njeno poslovodstvo, ki že nekaj let ni sposobno zakrpati izgube in odpraviti drugih motečih problemov z upniki, s svojimi finančnimi umetnijami in računovodsko telovadbo (prilaščanje je kajpak izključeno), ni zašlo na stranpota in odprlo vrata kriminalistom?
Piranski veslači si želijo ponoviti lanske rezultate
Vadijo vsakodnevno, ob koncih tedna celo po dvakrat na dan
Bronasta medalja, ki stajo Pirančana Patrik Fonda in Aleš Lapajne (skupaj z Blejcem Žigo Galičičem in Mariborčanom Gregorjem Volmajerjem) v dvojnem četvercu lani osvojila na mladinskem svetovnem prvenstvu v Linzu, je prva piranska vselaška medalja na svetovnih prvenstvih po drugi vsteovni vojni. S tem seje poplačal trud veslaških zanesenjakov, ki so leta 1992 po
Na sliki: Mladi veslači lik pred treningom. FOTO: Andrej Žndarčič
dolgoletnem mrtvilu v Piranu obudili ta čudoviti, a izjemno naporni šport. Medalja je mejnik in velika vzpodbuda. Kot pravita trener Milan Kocjančič in novi predsednik kluba Joško Joras, so njihovi mladi člani zagreti za veslanje, kot bi bili profesionalci. Vadijo vsakodnevno, ob sobotah in nedeljah celo dvakrat dnevno. V tednu dni se jim nabere tudi po 20 ur treninga. Veslačem vnaprej ni nič danega. V boju za reprezentančne drese se morajo vsako leto znova dokazovati z dobrimi rezultati. K sreči je priložnosti, da se izkažejo, veliko. Spomladi se začnejo vrstiti mednarodne in pregledne regate za državno reprezentanco. Osrednje letošnje tekmovanje je svetovno maldin-sko prvenstvo v bolgarskem Plovdivu meseca avgusta. Po Kocjančičevem mnenju ima kar nekaj njihovih članov možnost obleči dres z državnim grbom. Poleg Fonde in Lapajneta so tu še Tim Joras, Simon Ganza, Andrej Bolčič in še kdo bi sc našel.
V klubu so pogoji zelo zadovoljivi. Tisoč metrov dolg kanal v solinah, jim lahko marsikdo zavidal. Težave so s čolni. Ne morejo se sicer pritoževati, da je njihova čolnarna prazna, toda čoln je, tako kot vsaka stvar potrošni material, ki se hitro obrablja in zastari. Vsak nakup novega čolna pa je pravcati projekt, ki si ga ni mogoče zamisliti brez sodelovanja sponzotjev.
Soliden enojec stane 10 tisoč mark, dvojec 17 tisoč mark, četverec pa kar 27 tisoč mark. Če jim uspe kak nakup, posegajo po italijanskih čolnih, ki so cenejši denimo od nemških mark, sicer s krajšo življensko dobo, a na splošno dovolj solidni.
Klub trenutno šteje 43 članov, pričakujejo pa jih še več. Kot vsako leto aprila in septembra pripravljajo šolo veslanja. Staršem priporočajo, da svoje otroke vpišejo v klub, saj bodo tu koristno in kakovostno zapolnjevali svoj čas., pravi predsednik Joško Joras.
Andrej Žnidarčič
rSRIORTJI m IKvIimrkll'RW
Občni zbor RPD Piran
Poročilo predsednika Ribiškega in potapljaškega društva Piran Marka Simiča na občnem zboru v Portorožu o delovanju društva v letu 1998
Uspešna trnkarska sekcija
Trnkarska sekcija pri RPD Piran je v letu 1998 dosegla kar nekaj lepih uspehov. Kot je poročal predsednik sekcije Josip Tkalec na nedavnem občnem zboru RPD v Portorožu, so se mladinci in kadeti udeležili dveh tekmovanj, v Umagu in Koromačnem. V članski konkurenci sta se evropskega prvenstva udeležila Dejan Struna in Rudi Savarin, kjer sta z reprezentanco osvojila četrto mesto. Na pokalu EROM sta Gojko Viskid in Marko Simič zasedla drugo mesto ekipno, Gojko Viskič pa še drugo mesto posamezno. Na pokalni tekmi PLK sta Rudi Savarin in Marko Simič osvojila drugo mesto ekipno. Udeležili so se tudi pokalne tekme ČRNA PUNTA ter pokala MENOLE.
Na sliki: Marko Simič govori na občnem zboru RPD Piran restavraciji Istra v Portorožu.
“Spoštovani člani in gostje!
Dovolite mi, da vas vse skupaj lepo pozdravim in se vam zahvalim za udeležbo na občnem zboru. Med nami posebej pozdravljam tiste, ki so pogojno odgovorni, da smo mi danes tukaj in ki so to društvo ustanavljali ter ga do danes vodili skozi nemirne ribiške vode. Vabljeni so bili vsi še živeči predsedniki društva, od ustanovitve do danes. Želimo sc jim zahvaliti za njihovo delo in promocijo društva in jih prosim, da nam v nadaljevanju povedo nekaj o nastajanju in delovanju društva v preteklih letih.
Dovolite mi, da na kratko povzamem informacijo o delovanju našega društva v obdobju med dvema občnima zboroma.
Rezultati govorijo, da smo v lanskem letu poslovali pozitivno. Ugotoviti pa moramo, da v zadnjih letih, najbolj problematično število aktivnih članov društva v članski kategoriji stagnira, v kadetski in mladinski kategoriji pa kar razveseljivo narašča. Treningov in tekem se skoraj redno udeležuje 13 kadetov in 5 mladincev. Verjamem, da se bo njihovo število povečalo, če bomo še naprej imeli dovolj časa in posluha za njihove želje in potrebe.
Letos bo prvič po zaključnem mladinskem stažu in udeležbi na mladinskem svetovnem prvenstvu v Franciji med člani tekmoval Tomiča Tkalec. Upam, da sc bodo tudi ostali odločali, da po končanem mladinskem stažu nadaljujejo z aktivnostmi v članski konkurenci. K razvoji mladih prispevamo vsi člani društva, vendar moram posebej ponovno pohvaliti njihovega mentorja, Gojka Viskiča.
V članski konkurenci so podvodni ribiči zabeležili nekoliko slabše rezultate kot v preteklem letu. Vendar, zahtevati od njih, da so vedno na samem vrhu, bi bilo neskromno. Naši tekmovalci še vedno krojijo vrh podvodnega ribolova in sestavljajo večino slovenske reprezentance. Trnkarji so v preteklem letu imeli več sreče kot v letu 1997. Če k sreči prištejemo še znanje in vztrajnost, dobimo svetovnega prvaka. Tako ima Slovenjia prvič v zgodovini svetovnega prvaka v ribolovu in ta je iz našega društva - Dejan Struna, mlad in ambiciozen fant, ki je z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka postal vzor mladim tekmovalcem.
Tudi v letu 1998 je delovala skupina za reševanje ob elementarinih nezgodah, na čelu katere je Ivan Štader. Menim, da smo sposobni svoj del obveznosti iz pogodbe kakovostno in pravočasno izpeljati, če bi bilo potrebno in če bi tudi druga stran -Občina Piran, izpolnila svoj del obveznosti. Brez potrebne opreme ni učinkovite reševalne skupine. Občin-
ski možje vsako leto zapored zahtevajo, da jim pripravimo seznam potrebne opreme. Mi ga dostavljamo, vendar do realizacije še ni prišlo. Če bo ta skupina še vedno aktivna ne zavisi od nas. Menimo namreč, da mora sredstva in opremo za te namene zagotoviti Občina Piran.
Ne glede na to, da je na računu društva ostalo nekaj sredstev, je v bodoče treba več pozornosti posvetiti sponzorjem.
Vse aktivnosti za idelavo barke mirujejo. Postopek na sodišču je bilo treba obnoviti in začeti znova. Kdaj bo vse skupaj končano in kako, je vprašanje.
Menim, daje splošna ocena o delovanju društva med dvema zboroma pozitivna ter da smo večino zastavljenega programa uspešno uresničili. Želim, da bi v tem letu rezultate ponovili, da bi bili še boljši in da bi imeli dva svetovna prvaka.”
Marko Simič seje na koncu svojega poročila zahvalil vsem čalnom društva za uspešno in korektno sodelovanje v preteklem letu. Člane je spomnil, daje naslednji občni zbor volilni in daje že sedaj treba razmišljati o novem vodstvu društva.
Zahvala in podelitev plaket dosedanjim predsednikom RPD Piran
Predsednik RPD Marko Simič seje na občnem zboru društva v restavraciji Istra v Portorožu zahvalil vsem dosedanjim predsednikom društva za uspešno delo in vodenje. Na žalost dveh nekdanjih predsednikov društva ni bilo med njimi. Umrla sta Jože Gorenc, kije bil predsednik leta 1963 in Vili Klemenc, kije bil predsednik društva v letih 1976 -1979.
Priznanje in zahvalo so prejeli (oziroma jim bodo izročili) naslednji predsedniki:
Andrej Avguštin - predsednik 1962 -1963
Dr. Boris Fili - predsednik kar 12 let, 1963 - 1975
Mihail Huszar - predsednik 1975 -1976
Mitja Dolher - predsednik 1979 1980 Srečko Božič - predsednik 1980 -1986
Henrik Čopi - predsednik 1986 -
1993
Drago Šinkovec - predsednik 1993 -
1994
Henrik Čopi - predsednik 1994 -1996.
“Največ, kar se lahko doseže v našem tekmovanju, je naslov svetovnega prvaka - in tega je v letu 1998 osvojil naš član DEJAN STRUNA. Za vrhunski dosežek mu čestitam”, je dejal Josip Tkalec.
Pri organizaciji lanskega svetovnega prvenstva, ki je bilo izrecno pohvaljeno, so člani RPD Piran imeli pomembne zadolžitve, kot so: kompletna izpeljava žrebanja, organizacija in vodenje čolnarjev ter kompletna računalniška obdelava podatkov. “V ponos si štejemo, daje svetovni prvak v lovu s palico z zasidranega čolna za leto 1998 iz naših vrst”, je dejal Josip Tkalec.
V letu 1999 načrtujejo kadeti 6 tekem, mladinci tudi 6 tekem, 4 tekme člani s palico s čolna, 3 tekme člani z zasidranega čolna z roko, pokalno tekmovanje za občinski praznik Piran, udeležiti pa se nameravajo tudi državnih prvenstev.
Slovensko prvenstvo v krosu
Na državnem prvenstvu v krosu za leto 1999 v Murski Soboti so sc v soboto, 6. 3. 1999 pomerili najboljši tekači v mlajših kategorijah.
Nastopili so tudi tekači Športnega društva Piran in Atletskega kluba Koper. Največji uspeh je dosegla tekačica SD Piran Svetlana Bajič, ki je osvojila v mladinski konkurenci prvo mesto s časom 11,06 min. Kar za 10 sekund je premagala najhujšo konkurentko Natašo Oset in ostale najboljše mladinke Slovenije na 3000 m dolgi progi.
Med pionirji do letnika 1984 je Miloš Bajič (1987) kot najmlajši tekač osvojil 11. mesto med 27 nastopajočimi tekači. Veronika Koren je imela veliko smole in, saj ji je tekačica nehote z žeblji šprintarice stragala copate s stopala tako, da seje zaradi tega zamudila kar 500 m. Pozneje je počasi prehitela kar 11 tekačic in osvojila 15. mesto.
Med koprskimi atleti je medaljo osvojil Matevž Gomizelj med mlajšimi mladinci in sicer za tretje mesto.
V samozaložbi izdal letararni prvenec
Andrej Žnidarčič iz Lucije je pred nekaj dnevi v samozaložbi izdal kratko zgodbico za otroke: Mali detektiv Marko - Kje je Flopi?
Gre za kratko zgodbico za otroke (od 9. in 12. leta starosti) o izginulem psu Flopiju (pasme novofundlandec - iste pasme kot pes iz filma Sreča na vrvici). “Primer” prevzame 12 - letni fantič Marko, ki se iskanja psa loti kot čisto pravi detektiv. Ga bo našel? Ker gre za detektivko, konca seveda ne bomo izdali. Priporočamo mladim, da si ta najnovejši litererni prvenec preberete.
Knjižica je izšla v nakladi 1000 izvodov, na trgu pa bo veljala morda celo nekaj manj kot 1000 tolarjev. Avtor: Andrej Žnidarčič, ilustracije Ksenija Furlan, lektorica Dragica Kocjančič, tisk: Pigraf d.o.o. Izola. Izid knjižice so podprli: Hotel Lucija Portorož in Agencija Plahutnik Koper (Bošamarin).
Andrej Žnidarčič seje rodil leta 1957 v Kopru, živi v Luciji, ima se za Pirančana. Doslej je objavljal pesmi in kratko prozo za odrasle v reviji Primorska srečanja, Mladini, Delu, Dnevniku in na Radiu Slovenija. Ukvarja se tudi z novinarstvom. Sodeluje z Večerom, Primorskimi novicami, Primorskim utripom, Delom, Radiom Koper in drugimi mediji.
Letos jeseni namerava v samozaložbi izdati knjigo kratkih zgodb za odrasle. Piše tudi roman, ki bi ga rad izdal v dveh letih.
Piranske baletke slavile v Celovcu
Deklata iz Baletne skupine Metulj tretja na Odprtem prvenstvu plesnih skupin
rreu neaavmm ji bilo v Celovci Odprto prvenstve baletnih in ples nih skupin v ra zličnih discipli nah, od klasičnih modernih, jazz musical dc “open”. V tej zad nji disciplini in \ kategoriji duet ir trio, so sodeloval: tudi tri piranski delketa: Nataš: Pogačar, učenk: Srednje šole z: zdravstvene delavce,	Le:
Bajc, učenka Osnovne šole Ciril:
Kosmača iz Pirana in Laura Cocetta, učenka Šole z italijanskim učnim jezikom iz Pirana. Deklata iz Baletne skupine Metulj so se prvenstva udeležila pod vodstvom dolgoletne mentorice Lidije Pogačar s točko Vizija prihodnosti in osvojile odlično tretjo mesto. Poleg njihove discipline so se plesalci iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije pomerili še v kategorijah solo (v tej kategoriji je lani osvojila prvo mesto Lidijina učenka Tijuana Križman, ki v letošnjem letu že obiskuje Sredno baletno šolo v Mariboru) ter v skupinskih koreografijah. Na splošno so največ znanja pokazale prav skupine iz Slovenije in med njimi seveda skupina Metulj, kije - poleg modeme koreografije, navdušila tudi z zanimivimi kostumi. Na odru seje zvrstilo kar 82 plesnih točk. Piranska dekleta so se vračala domov zadovoljne, vsaka s svojim pokalom v rokah.
Na sliki: Nataša, Lea in Laura na generalki pred tekmo.
FOTO: Stasja Mehora
Avditorij Portorož: Slavnostni koncert in Srečanje književnikov Primorske
V	soboto, 17. aprila je bil v portorškem Avditoriju slavnostni koncert ob 80-letnici profesorja Mihaela Gunzka. Organizator koncerta je bila Zveza kulturnih društev Piran. Vstopnina: 1000 SIT
V	sredo, 21. aprila ob 20.30 uri bo v portorškem Avditoriju umetniški večer -preplet besede, baleta in glasbe. Avtorje različnih del: Marjana Tomšiča, Edelma-na Jurinčiča, Dušana Moravca, Ivka Spetiča, Marjana Mercino, Vido Mokrin Pauer, Mirjano Remiaš, Jurija Paljka, Magdaleno Svetina in Marka Sosiča bo predstavila Ines Cergol Bavčar. Pela bo Mojca Maljevac, dekleta bodo zaplesala pod vodstvom koreografinje Lilijane Šantič Ujčič. Sponzor srečanja je držba Finali iz Portoroža. Vstopnina je 500 SIT.
■ w
primorski uvp
r
................ • ■ .
■"j-;;-
Skupščina Zveze za športni ribolov na morju Slovenije
Odlična ocena lanskega svetovnega prvenstva
nosti. Izboljšali bodo povezavo med društvi in zvezo. Še naprej bodo poglabljali stike z domačimi institucijami.
V	načrtu imajo devet pokalnih tekmovanj in pet državnih prvenstev. Udeležili se bodo tudi tekmovanja na Mladinskem svetovnem prvenstvu v Franciji (l.do 6. april) in tekmovanja na članskem SP v lovu s palico z zasidranega čolna in dveh evropskih prvenstev.
V	okviru pokalnih prvenstev pripravlja Ribiško društvo Oradela Piran (8. 5. 1999) Odprto prvenstvo občine Piran za mladince in kadete. MRK Me-nola Izola bo 23. 5. 199 izpeljala tekmovanje za Pokal Menole Izola. PLK Koper pripravlja za 6. 6. 1999 pokalno tekmovanje. Ribiško potapljaško dništvo Piran organizira 10. 10. 1999 Odprto člansko prvenstvo za pokal Občine Piran. RD Oradela Piran organizira 31. 10. 1999 pokalno tekmovanje za Pokal Oradele.
Na sliki: Seja skupščine Zveze za športni ribolov na morju Slovenije.
Foto: FK-INFORMA
Na skupščini Zveze za športni ribolov na morju Slovenije, ki je bila 27. marca v prostorih Splošne plovbe v Portorožu, so ocenili lansko svetovno prvenstvo v lovu s palico z zasidranega čolna v Piranskem zalivu, sprejeli so poslovnik skupščine, poročilo predsednika zveze za leto 1998, poročilo predsednika tekmovalne komisije, pravilnik o nagrajevanju, finančno poročilo, program dela in finančni načrt za leto 1999. V članstvo Zveze so sprejeli dva nova kluba; Morsko športno ribiško društvo Sidro Kranj in Pomorsko dništvo Ankaran.
Število klubov v zvezi seje tako povečalo z 11 na 13.
Pri sprejemu Sidra Kranj v članstvo Zveze je prišlo do rahlih zapletov, ker so temu oporekali člani Športnega ribiškega društva KIT Kranj. Mišo Cuhalev, član društva KIT je dejal, da dva člana “dezerterja” iz Kita, pred odhodom v nov klub Sidro nista poravnala vseh svojih obveznosti oziroma, da dolgujeta klubu KIT 35.600 SIT. Po daljši razpravi in ugotavljanju pravil zveze kako je s prestopi iz kluba v klub, so Sidro Kranj v Zvezo vendarle sprejeli, kluboma v Kranju pa priporočili naj sama uredita sporne zadeve. Po sprejemu tega sklepa sta skupščino iz protesta zapustila dva člana kranjskega kluba KIT.
Zveza za športni ribolov na morju Slovenije je v lanskem letu organizirala štiri državna prvenstva in svetovno prvenstvo v lovu s palico z zasidranega čolna.
Predsednik Zveze za športni ribolov na morju Slovenije Bojan Loboda je ocenil izvedbo 34. svetovnega prvenstva v Portorožu, Piranu, Izoli in Kopru od 3. 10. do 11. 10 1998 kot odlično, tako po tehnični, finančni in tudi organizacijski plati. Na prvenstvu je sodelovalo 16 državnih reprezentanc, za izvedbo prvenstva pa so potrebovali 18 čolnov. Za odlično izvedbo so dobili priznanje kapetanov vseh nastopajočih držav in predsednika FIPS-M. Na sestanku predsedstva in tehnične komisije FIPS-M v Luksemburgu novembra lani je bilo ocenjeno, da je to bilo doslej najbolje organizirano prvenstvo. Slovenska državna reprezentanca je z nastopom doslej dosegla najboljši rezultat, gledano po tekmovalnih dnevih, saj so njeni tekmovalci osvojili kar 14 prvih (od 15 možnih) mest in eno drugo mesto. S takim rezultatom so osvojili 1. mesto
ekipno ter 1. in 3. mesto posamezno. Slovenska državna reprezentanca je dobila na tem tekmovanju svetovnega prvaka (Dejan Struna). IO Zveze je že pred zasedanjem skupščine sprejel tudi sklep o denami nagradi vsem članom državne reprezentance, ki so sodevali na svetovnem prvenstvu.
Predsednik zveze Bojan Loboda, je dejal, da je tekmovanje uspelo tudi s finančnega vidika. Skupni prihodki Zveze v letu 1998 so znašali 23, 586 milijona tolarjev, odhodki 17, 799 milijona tolarjev. Ostanek dohodkov je znašal 5, 786 milijona tolarjev. Za potrebe izvedbe svetovnega prvenstva so zbrali 17, 941 milijona SIT (prispevki obalnih občin, kotizacije in sponzorji), stroški svetovnega prvenstva so znašali 15, 290 milijona SIT. Tako jim je iz tega naslova za druge tekoče potrebe ostalo 2, 726 milijona SIT.
Bojan Loboda je še posebej pohvalil bivšega župana Franka Fičurja in županjo Bredo Pečan ter Ireno Fister za izkazano finančno in siceršnjo pomoč in razumevanje občin pri organizaciji prvenstva.
Mišo Čuhalev (KIT), ki je po sklepu skupščine o sprejemu Sidra Kranj v članstvo Zveze zapustil sejo, je imel pripombe tudi na delo tekmovalne komisije. Dejal je, “da mu ni všeč, ker se pravila hočejo pisati na kožo posameznikom”.
Pravilnik o nagradah
Na seji skupščine Zveze za športni ribolov na morju Slovenije so sprejeli tudi že nekaj časa pričakovani Pravilnik o dodeljevanju nagrad in priznanj. Priznanje se lahko dodeli za izjemne športne dosežke, za izjemne delovne prispevke posameznika pri opravljanju nalog Zveze, za dolgoletno aktivno delo posameznika v Zvezi, visoke jubileje društev, za zgledno sodelovanje s predstavniki oblasti in s pravnimi osebami. Priznanja zveze so: Zlata riba zveze, plaketa zveze (zlata, srebrna, bronasta), diploma zveze, značka zveze (zlata , srebrna, bronasta).
Program Zveze za leto 1999
Na skupščini so srejeli sklep, da bo v letu 1999 ena od prvih nalog tudi uskladitev in dopolnitev aktov zveze na raznih področjih, čemur so doslej posvečali premalo pozornosti. Na primer, ni najbolj jasna opredelitev kaj pomeni prestop članov iz enega kluba v drugega, članov reprezentance in podobno. Podatki govorijo, da v posameznih društvih upada pritok mladih članov, zato bo potrebno temu vprašanju posvetiti več pozor-
Sprejem novih članov Zveze
Mednarodni turnir v Izoli
SLOVENIJA OPEN ‘99
Mednarodni turnir v standardnih in latinskoameriških plesih Slovenija Open ’99, ki ga vsako leto organizira Plesni klub Fredi iz Ljubljane, bo letos pod pokroviteljstvom Plesne zveze Slovenije v Izoli v športni dvorani 24. in 25. aprila
Ples ima v Sloveniji določeno tradicijo, saj v letošnjem letu poteka 45-letnica od ustanovitve prve plesne zveze. Vrhunski rezultati, ki jih dosegajo tekmovalci na vseh plesnih tekmovalnih področjih v svetovnem merilu, pričajo o dolgoletnem sistematičnem in visoko strokovnem delu na tem področju športa.
Nekaj tekmovalnih rezultatov:
3 - krat zaporedna osvojitev naslova svetovnih prvakov v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov v članski kategoriji (Škufca -Venturin).
3 - krat zaporedna osvojitev naslova svetovnih prvakov v latinskoameriških plesih v kategoriji starejših mladincev (Krajcer - Lesar, Česen -Gradišar).
Osvojitev naslova svetovnih prvakov v kombinaciji ST in LA plesov kategoriji starejših mladincev (Plohl - Banovič).
S podrobnostmi o prireditvi v Izoli 24. in 25. aprila so novinarje seznanili na tiskovni konferenci 9. 4. v Izoli.
Priznani plesni pedagog, trener in mednarodni sodnik Fredi Novak je prisotne seznanil s potekeom tekme in načinom sojenja v športnem plesu. Njegov cilj je, da bi tekme v Sloveniji bile tako dobro obiskane kot so v tujini. Prepričani so, daje prireditev Slovenija Open ’99 velik dogodek za Primorsko. Tekmoval bo tudi naš najboljši članski par Katarina Venturini in Andrej Škufca, nam je sporočila Sonja Šavnik, predstavnica za stike z javnostmi, Plesna zveza Slovenije.
Sedma mednarodna portoroška veslaška regata
Portorož, 2. 5. 1999
Veslaški klub Piran je že pričel s pripravami na sedmo tradicionalno mednarodno veslaško regato, ki bo v nedeljo, 2. maja 1999 v Piranskem zalivu.
Prvi start tekmovalcev bo v portoroški Marini ob 7.30 s ciljem pri svetilniku na Bernardinu.
Tkemovanje bo trajalo predvidoma do 11.30 ure. Takoj zatem bo v tamkajšnjem mandraču podelitev priznanj. Orga-n i z a t o r j i pričakujejo, da se bo letošnje regate udeležilu 300 mladih iz skupno 15 klubov, od tega 7 iz Slovenije. Na tekmovanje so povabili tudi klube iz Hrvaše in Italije.
Prireditev je naletela na ugoden odmev zlasti pri naših zamejcih. Uspešno je bila organizirana leta 1969, ponovno pa sojo oživili leta 1993. Udeležencem je ostala v spominu zlasti zaradi klasičnega podeljevanja lovorovega venca za zmagoviti čoln.
Veslaški klub Piran vas vabi, da si regato ogledate.
Marjan Žnidaršič
Ambiciozni piranski veslači
26. marca seje sestal Upravni odbor Veslaškega kluba Piran, ki ga sedaj vodi predsednik Joško Joras. Dogovorili so se o podrobnostih organizacije letošnje mednarodne portoroške regate, poudarek pa jc bil zlasti na skrbi za najmlajše. V začetku aprila, točneje 5. 4. 1999, je Veslaški klub Piran organiziral šolo veslanja. Namenjena je mladim od 5. razreda OŠ naprej. Vabljeni so vsi učenci osnovnih šol v občini Piran. Šola veslanja poteka v prostorih kluba v Sečoveljskih solinah.
Smučarski strokovnjaki na delu
Združenje smučarskih učiteljev in trenerjev Obale je pred dobrimi štirinajstimi dnevi v Nassfeldu organiziralo seminar za svoje strokovne kadre. Na seminarju je bilo blizu 60 udeležencev iz vseh obalnih smučarskih klubov, tudi osem deskarjev
Program je bil razdeljen v dva temeljna sklopa. Dopoldanski, pri katerem so poskušali temeljito obdelati slalom, vse od metodičnih pomagal do končne tekmovalne postavitve. Popoldanski del pa je bil namenjen izvajanju programa Republiškega združenja smučarskih strokovnjakov (krovna organizacija ZUTS Slovenije, katere član je ZUTS Obala). Glavna tema je tokrat bila organizacija in izvedba vadbe na snegu s predšolskimi in osnovnošolskimi otroki.
Kot se jc izkazalo, je slalom bil resnično dobrodošel izziv, kajti to je bila za večino bela lisa v smučarskem znanju. Ob zelo angažiranem delu pa je bilo še posebej razveseljivo, da so udeleženci ob stroki in strokovnih temah, delovali kot da niso prišli iz štirih klubov. Verjeti je, da bodo s tem, kar jim je dal seminar, najbolj obogatili klubsko sredino v kateri delajo skozi celo sezono.
Združenje je organiziralo ustanovitev lastne demonstratorske vrste. Osem kandidatov je pokazalo visoko raven znanja. Slednje bodo vključili v republiški izobraževalni sistem in na ta način Obalo tudi formalno napravili “neodvisno” v smučarski stroki.
Predsednik upravnega odbora Združenja je zagotovil pripravo biltena, v katerem bodo predstavljeni vsi strokovni kadri Obale z licenco, program dela, novosti na področju stroke, pa tudi vse tisto, kar bi utegnilo zanimati trenerje pri njihovem vsakdanjem delu.
ZV
Veslaško tekmovanje v kuterjih
V soboto, 17. aprila je bilo v Portorožu 1. mednarodno veslaško tekmovanje pomorskih šol v kuterjih
Tekmovanje je potekalo z dvema novima kuterjema v portoroškem zalivu (pod pomorsko šolo) s pričetkom ob 11.30 uri. Organizator srečanja in tekmovanja sta dijaška in študentska organizacija pod okriljem Srednje pomorske šole in Fakultete za pomorstvo in promet Portorož.
Udeležbo na tekmovanju so potrdile Pomorske šole iz Trsta, Benetk, Gaete in Bakra, pomorski fakulteti z Rijeke, iz Bremna ter seveda domači ekipi Srednje pomorske šole in Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu.
Šolski kuter je vrsta čolna, ki je namenjena za izobraževanje, vaje in urjenje mornarskih spretnosti, njegovo posadko pa sestavlja deset veslačev in krmar. Veslaški ekipi Srednje pomorske šole in Fakultete za pomorstvo in promet se že vrsto let udeležujeta podobnih tekmovanj in srečanj širom Evrope. Predsednik organizacijskega odbora 1. mednarodnega veslaškega tekmovanja pomorskih šol v kuterjih kapitan Rok Sorta je zapisal, da so takšne vrste tekmovanja medijsko odmevna in privabijo veliko obiskovalcev.
« ^
primorski utp
V Mestni občini Koper
Predstavili pilotski projekt posodabljanja sistema lokalne samouprave
V Mestni občini Koper so v sredo, 14. aprila predstavili rezultate projekta - Uvajanje elementov managementa v občinsko upravo. Pilotski projekt (prvi v Sloveniji) je izdelan na primeru Mestne občine Koper, organiziran pa v okviru PHARE - Pariš - Reforma javne uprave v Republiki Sloveniji. Projekt oziroma uvedbo novega modela so predstavili Dorijan Maršič, zunanji sodelavec Mestne občine Koper, Cees van Helvoirt, International consultant for public administration (VNG), Astrid Prašnikar, direktorica občinske uprave Mestne občine Koper, Vilma Milunovič, Visoka šola za management Koper (finačni management), Danica Cmrečnjak, Visoka šola za manage-ment Koper (kadrovski management), Rado Lipovec, Informacijski center, Rolf Hunink Ministrstvo za notranje zadeve, Pariš in drugi. Iz Občine Piran je predstavitvi projekta prisostvoval Pero Zovko, pravni svetovalec, iz občine Izola pa županja Breda Pečan. Udeleženec je pozdravila županja Mestne občine Koper, Irena Fister.
Javna uprava (državna in lokalna samouprava) v Sloveniji doživlja v zadnjih nekaj letih konceptualno in organizacijsko reformo, dobiva novo vsebino. Postavljeni so bili pravni temelji, odvijal se je (goreč) proces ustanavljanja številnih novih občin s hkratnim spreminjanjem načina financiranja občin ter ločevanje državnih od lokalnih funkcij. Ob močnem procesu razdrobitve slovenskih občin na manjše, nekatere tudi zelo majhne občine, se je znižala raven kakovosti občinskih uprav in poslabšalo mnenje o sposobnostih in usposobljenosti občinskih uslužbencev v “navadnih” občinah v primerjavi z mestnimi občinami, ki imajo v povprečju zelo visoko raven strokovnih uslužbencev. Reforma javne uprave je še posebej pomembna za države v tranziciji kakršna je tudi Slovenija, ki se pripravlja na sprejem v polnopravno članstvo EU. Ključna ciljna področja preobrazbe slovenske javne uprave (po izkušnjah reformnih procesov v državah OECD) so: Zagotoviti večji prenos pristojnosti in s tem omogočiti večjo gibčnost in prilagodljivost upravnega sistema, zagotoviti boljše izvajanje nalog ter vzpostaviti ustrezne nadzorne mehanizme ter boljše uveljavljanje odgovornosti. Razviti javne službe, ki bodo usmerjene k uporabniku, izboljšati položaj javnih uslužbencev, izboljšati kakovost pravne regulative itd.
Kaj zajema prenova lokalne samouprave?
Prenova lokalne samouprave zajema tako imenovana zunanja in notranja razmerja. Zunanja razmerja naj bi zajemala predvsem aktivnosti za vzpostavitev razmerij do institucij EU.
Notranja pa zajemajo predvsem tri glavne sklope:
- Nadaljnji razvoj lokalne samouprave (dograditev njene strukture, določitev njenih funkcij in načinov njihovega izvajanja, vzpostavitev druge ravni lokalne samouprave - regije, financiranje lokalne samouprave).
-	Razmerje med državo in lokalno samoupravo (delitev nalog med državo in lokalno samoupravo, izvajanje prenesenih nalog, nadzor nad lokalno samoupravo, pravna sredstva za varstvo pravic lokalne samouprave v razmerju do države).
-	Posodobitev upravljanja na lokalni ravni (timske mreže, heterarhične organizacijske strukture, neodvisne strokovne skupine za upravljanje mest, public management).
Cilji, ki jih želijo doseči so boljša in učinkovitejša organizacija dela, ekonomična uporaba sredstev, pridobivanje sredstev, motivirani in zadovljni uslužbenci, zadovoljni uporabniki občinskih upravnih storitev, ki na vsako vlogo dobijo takojšnji odgovor, zmanjšanje pritožb glede dela občinske uprave , izboljšanje strokovnosti dela, brez odvečnih političnih pritiskov na delo uprave, izboljšanje javnosti dela in preglednost dela občinske uprave, učinkovito skupno reševanje zadev širših razsežnosti skupaj z drugimi lokalnimi skupnostmi oziroma državnimi organi, sodelovanje s Krajevnimi skupnostmi in izgrajevan-
je pozitivne podobe Mestne občine Koper.
Mestna občina Koper je ena redkih, ki je ob ustanavljanju novih občin ostala v istem teritorialnem obsegu - se ni delila, povečala seje celo za tri KS. Kljub temu pa je bilo treba v času ustanovitve občine pa do danes - v obdobju štirih let - MO Koper takorekoč postaviti na noge, sprejeti temeljne akte, potrebne za njeno delovanje, uskladiti jih s številnimi spremembami zakonodaje, razdeliti občinsko upravo na dvoje - med državno in lokalno upravo, uvesti sistem javnih gospodarskih služb in tako naprej. Informacijski sistem v MO Koper je v primerjavi z drugimi občinami v samem vrhu. Tako strojna kot programska oprema zagotavljata pretok informacij in podatkov med uradi. Sodelujejo tudi v projektu Svetovne Banke (kot pilotska občina) ONIX -GIS sistem. Določili so tudi novo celostno podobo občine. V okviru programa PHARE CBC (prekomejno sodelovanje), v katerga so se skupaj z občinama Izola in Piran vljučili leta 1994, so v letih 1996 in 1997 dobili odobrene projekte v skupni vrednosti 1, 095 milijona ECU (207 milijonov SIT). Odobreni projekti iz leta 1996 -prenova Pretorske palače. Rotunda Karmelske matere božje - sakralni objekt, so v fazi pridobivanja sredstev in realizacije projektov. Sredstva, odobrena za programe leta 1997 (Ankaranski polotok - turizem, medmejno sodelovanje na področju javnih služb -skupni projekt obalno-kraških občin), bodo predvidoma realizirana že letos. Prijavili so tudi še več drugih zanimivih projektov.
Organizacijska in upravljalska struktura Mestne občine Koper
Organizacijsko strukturo in model funkcioniranja uprave v Mestni občini Koper določata statut občine in občinski odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki opredeljuje funkcijo župana, tajnika občine (direktorja občinske uprave), predstojnikov upravnih organov ter notranjo organiazcijo - upravne organe in njihove pristojnosti.
Uprava v Mestni občini Koper je organizirana v naslednje upravne organe:
Urad za splošne zadeve. Urad za gospodarske javne službe in promet, Urad za okolje in prostor, Urad za nepremičnine, Urad za finance in gospodarstvo, Urad za družbene dejavnosti in Samostojna služba za komunalni nadzor.
Sedanja organizacija Mestne občine Koper ima veliko prednosti, a tudi nekaj pomanjkljivosti, kar želijo izboljšati. Na priemer, za pridobitev različnih dokumentov morajo občani opraviti dolgotrajne upravne postopke (in to ne le pri njih), v ta namen se morajo obrniti na številne urade, službe ter organizacije, da bi na koncu uspeli zbrati vso potrebno dokumentacijo, na primer za gradnjo. Zaželjena bi bila združitev celotnega sistema podatkov v enem samem javnem uradu. Hierarhična organizacijska struktura občinske uprave negativno vpliva na stopnjo odgovornosti pa tudi na samoiniciativnost javnih uslužbencev. Razviti bi morali učinkovitejšo organizacijsko strukturo občinske uprave, znotraj katere bi bile posamezne individualne funkcije deležne večjih pooblastil, samostojnosti, poverjeno pa bi jim bilo tudi večje število nalog. Potrebujejo nov organigram, nov organizacijski model in novo organizacijo
na področju vodenja postopkov.
V	Mestni občini Koper bi bilo potrebno zagotoviti boljšo koordinacijo, saj trenutno lahko številni izmed zainteresiranih dejavnikov vplivajo na dnevni red sej občinskega sveta: Župan, podžupani, poklicni člani občinskega sveta, člani občinskega sveta, vodje oddelkov, predsedniki političnih strank. Zato tako stanje, kot ugotavljajo, kliče po močni upravljalski skupini, ki bi jo sestavljali Zupan, direktor uprave in vodje oddelkov. Veliko bolj jasno bi morale biti opisane pristojnosti in odgovornosti Občinskega sveta, Župana, direktorja občinske uprave, predstojnikov uradov in oddelkov.
Nekaj predlaganih sprememb
V	projektu so opisane štiri oblike različnega vodenja: terenski način vodenja, vodenje s podporo, vodenje s pooblaščanjem in ukazovalni način. V Mestni občini Koper bi tako na osnovi projekta, bila najbolj ustrezna naslednja notranja organizacija: Štirje uradi, kabinet in tri samostojne strokovne enote.
Uradi za nepremičnine in urbanistično načrtovanje, Urad za gospodarske javne službe in promet, Urad za družbene dejavnosti, Urad za finance in gospodarstvo. Tri samostojne strokovne enote: Geo-ekonomski center, samostojna služba za komunalni razvoj in enota za strateško razvojne cilje. Nova organizacijska struktura predvideva kabinet ter tudi organizacijo Management teama. To je po naše lahko Upravni odbor, ki ga sestvaljajo župan, direktor občinske uprave, predstojniki štirih oddelkov, predstojnik novega kabineta ter predstojniki treh samostojnih strokovnih enot.
Irena Fister: “V MO Koper nam je dvakrat uspelo zaustaviti čas”
Županja Mestne občine Koper Irena Fister je v pozdraven govoru udeležencem dejala, da nas čas v ka-term živimo vedno znova preganja in prehiteva. Vsak dan nam prinaša nove probleme in hkrati vsiljuje nove rešitve, nove poglede in nova spoznanja. “V Mestni občini Koper nam je v zadnjih petih letih ob vsakdanjem delu uspelo dvakrat zaustaviti čas. Prvič z odločitvijo, da nadaljujejmo in dogradimo Razvojni projekt Koper 2020 (1994) s sociološkimi vidiki razvoja. To je prokjekt, ki je namenjen predvsem temu, da se za trenutek ustavimo in pregledamo, kaj se v našem prostoru dogaja in da spoznamo in razumemo, kateri dejavniki oblikujejo naš prostor, kateri ga bogatijo, kje so viri na katerih moramo graditi, da bo naše življenje kakovostno in bogato. Naš projekt je v fazi implementacije. To pomeni, daje potrebno na osnovi izdelanih študij za dolgoročni razvoj občine in širše pripraviti strateške usmeritve za njihovo realizacijo. Zato smo čas zaustavili tudi drugič; Začeli smo oblikovati teze za posodobitev delovanja občinske uprave. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Enota za koordiniranje in implementacijo projektov refonne javne uprave, nam je ponudila vključitev v pilotski projekt posodabljanja sistema lokalne samouprave. Projekt je potekal od novembra 1998 do aprila 1999 in danes je pred nami z zaključki in usmeritvami. Zadovljni smo, ker smo dobili potrditev za nekatera razmišljanja, marsikaj pa smo uvideli in spoznali v času izvajanja projekta. Zahvaljujejm se vsem, ki so v projektu sodelovali!”
Franc Krajnc
Na sliki: Udeleženci predstavitve projekta notranje reorganizacije dela v Metni občini Koper.
FOTO: FK - 1NFORMA
PORTOROŽ
Ob prvomajskem prazniku čestitamo
vsem, ki živite od dela svojih rok in Vam želimo uspehov ter dobrega, trdnega sožitja, kakršno nastaja med \judmi, povezanimi z delom.
Skupaj z vami se veselimo novih dosežkov

PORTOROŽ
Aprilski dogodki v Izoli
-V petek, 16. 4 ob 10.00 uri je bila v sejni sobi izolske županje Brede Pečan 2. seja organizacijskega odbora “Srečanje v osmici Arhaica ob dnevih oljk”.
-V ponedeljek, 19. 4. ob 19.15 uri bo v SGTŠ Izola javna obravanava osnutkov sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana in družbenega plana občine Izola , prostorsko uereditveni plan (PUP) za vzhodno območje mesta Izola in ZN avtobusna postaja ob Cankarjevem drevoredu.
-V torek, 20. 4. ob 10.00 bo v sejni sobi izolske županje redna novinarska konferenca.
-V sredo, 21. 4. ob 18.00 uri bo v prostorih OŠ Livade javna predstavitev stališč in pripomb na ZN Livade II (Aqualandija).
-V četrtek, 22. 4. ob 15.00 uri bo v sejni dvorani Kristanov trg 1 v Izoli, 6. redna seja Občinskega sveta (11. točk dnevnega reda).
-V petek, 23. 4. ob 11.00 uri bo v klubskem prostoru Kulturnega doma v Izoli, Oktobrske revolucije 1, okrogla miza Varnost in turizem - sodelujejo predstavniki UNZ, GIZ, Občine- LTO.
-V soboto, 24. 4. ob 18.00 uri bo v prostorih SGŠT v Izoli županja Breda Pečan priredila sprejem za borce NOB. Ob 20.00 uri pa bo v Kulturnem domu Izola osrednja proslava - koncert Tržaškega pevskega zbora.
Piran
Pravda za kupnino od prodane bolnišnice se nadaljuje
Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi tožene stranke Občine Piran, razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora tožena stranka Občina Piran plačati tožeči stranki Republiki Sloveniji, Ministrstvu za zdravstvo, Splošni bolnišnici Izola 150.062.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28. 4. 1994 dalje do plačila in ji poravnati tudi stroške postopka v znesku 387.868,00 SIT v osmih dneh.
Če bi sodba obveljala, bi Občina Piran lahko zašla v hude finančne zagate. Kupnino je porabila za prenovo stavbe Gimnazije Piran.
Zoper to sodbo seje tožena stranka Občina Piran pritožila in navedla več pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Po mnenju pritožbe je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da obveznost tožene stranke temelji na Dogovoru o temeljih družbenega plana Obale za obdobje 1986 -1990. Ta dogovor zajema navedeno obdobje in seje iztekel leta 1990. Zato ne more predstavljati pravne osnove, ki bi veljala za nedoločen čas. Tožena stranka Občina Piran navaja še vrsto drugih pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče je v obrazložitvi je med drugim ugotovilo , da ni zanesljivih razlogov za zaključek, da seje tožena stranka Občina Piran jasno zavezala, da bo prodala objekt stare bolnišnice v Piranu in da bo vsa dobljena sredstva s prodajo namenila za izgradnjo nove bolnišnice. Nadalje je treba sodišče prve stopnje opozoriti tudi na, po mnenju pritožbenega sodišča, utemeljene pritožbene trditve, da objekt stare bolnišnice v Piranu po preselitvi bolnišnične dejavnosti v Izolo, ni bil v upravljanju Zdravstvenega centra. Zaključki sodišča prve stopnje niso prepričljivi, ko to zaključuje, da je bil objekt stare bolnišnice v Piranu v upravljanju Splošne bolnišnice Izola tudi po preselitvi bolnišnične dejavnosti v nove prostore. Upravljanje s premoženjem v smislu določil 65. člena Zakona o zavodih pomeni, da se to premoženje uporablja za opravljanje dejavnosti zavoda oziroma tistih poslov, ki zagotavljajo izvajanje dejavnosti zavoda, nikakor pa ne na način, kot je to izvajala Splošna bolnišnica Izola, ki je v objektu imela nekaj dotrajane opreme in arhiv, ki ga ni uporabljala. Resje torej vprašljiva odločitev sodišča prve stopnje, daje zapuščeni objekt imela v upravljanju Splošna bolnišnica Izola in jc zato postal lastnina ustanovitelja, to je Republike Slovenije. Pravda se nadaljuje.
_________________________________________________Franc Krajnc
Ostanki nekdanje železničarske hiške v Luciji so na varnem
Splet dogodkov je hotel, daje uredništvo Primorskega utripa dobilo svoj poslovni prostor prav na istem mestu, kjer je bila nekoč železniška postaja v Luciji. Tu seje ustavljal vlak, kije vozil na relaciji Trst - Poreč. Progo so ukinili, železničarska hiška pa je še kar nekaj deset let kljubovala času. Podrli so jo in na tem mestu je lani zrasel nov (zadnij?) poslovno-stanovanjski stolpič, Obala 125 Lucija. Nekaj kamnov (na sliki) so spravili na varno, nedaleč proč ob cesti pred gostiščem Koblar, kajpak z obljubo, da bodo zgradili prav takšno kot je bila. Iz tega doslej seveda še ni bilo nič in čez nekaj let bomo na hiško -in na obljube investitorja vsi pozabili.
MALI OGLASI
Kvalitetna izdelava hidrostatičnih volanov za traktorje IMT vseh tipov. Montaža brez obstoječih drogov po najnovejšem sistemu Danfos, cilinder montiran na most traktorja. Ugodno. Garancija. Tel.: 063/ 725 377.
Kvalitetna montaža hidrostatičnih volanov za vse tipe traktorjev . Ugodno z garancijo. 063 / 725 377.
Tekmovanje v znanju italijanščine
V soboto, 17. aprila sta Zavod republike Slovenije za šolstvo. Območna enota Koper in Gimnazija Piran, organizirala v prostorih Gimnazije Piran tekmovanje v znanju italijanščine kot drugega jezika v 3. letniku srednjih šol na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre, sporoča ravnateljstvo šole, v.d. ravnatelja Borut Antonič, prof.
V	portoroškem Avditoriju
Posvet Varnost in turizem bo 11. junija
V	visoka šola za hotelirstvo in turizem Portorož in Uprava za notranje zadeve (UNZ) Koper organizirata v petek, 11. junija v portoroškem Avditoriju posvet: Varnost in turizem. Dobro in varno počutje gostov v naših turističnih središčih je izjemnega pomena, zato tako gostinci, še bolj pa delavci policije, temu vprašanju posvečajo veliko pozornost. Za letošnji posvet je že veliko zanimanja. Strokovnajki za različna področja bodo pripravili nekaj refe-rcatov na temo odnosa ljudi do svojega premoženja, sociološkega vidika varnosti, o problematiki odprtosti meja, varovanja premoženja v turističnih objektih in podobno.
Januarja naj nižje plače v gostinstvu
Po podatkih Statističnega urada RS je povprečna neto januarska plača delavcev v gostinstvu znašala 87.927 SIT. Med petnajstimi dejavnostmi so na zadnjem mestu. Nekoliko bolje se godi delavcem v gradbeništvu, ki so januarja prejeli povprečno 88.814 SIT neto plače, delavci predelovalne dejavnosti 88.485 SIT, ribištvo 98.635 SIT. Najvišjo povprečno neto plačo so prejeli v Finančnem posredništvu (139.586) in uslužbenci v javni upravi, obrambi in socialnega zavarovanja (133.737).
Kvalitetna izdelava hidrostatičnih volanov brez droga in polža za traktorje Tomo Vinkovič. Sistem ločen od obstoječe hidravlike, krmiljenje volana prek olja brez povratnih udarcev. Ugodno. Garancija. Tel.. 063/ 725 377.
Montaža hidrostatičnih zavor za vse traktorje DEUTZ. Tel.: 063/ 725 377
Iščemo nove honorarne sodelavce Dopisnika za šport (območje občine
izobrazba.
Pokličite: Primorski utrip Tel. 066/ 770-185, 773-602
PRODAM
Kombi Zastava 900 AK, 45000 km, letnik 88, dobro ohranjen v voznem stanju, neregistriran, za 98.000 SIT, prodam. Tel.: 066/ 770-185.	Študentje Visoke šole za hotelirstvo in turizem v Portorožu tudi letos priprav-
ljajo Brucovanje VHŠT. Osrednja prireditev bo 20. aprila s pričetkom ob
..................... 19.00 uri v Restavraciji Ljubljana v Portorožu.
Laserski tiskalnik HP Jet 4, nerabl- Ob 14. uri bo pred VHŠT (Vila Marija) zbor vodstva Starih bajt z Zelenim car-jen, prodam za 60.000 SIT. Tel.:	jem- sled> povorka po Portorožu od Vile Marije do Lucije in nazaj. Ob 17.30
066/ 773 - 602.	bo ponovni zbor Starih bajt z Zelenim carjem in bruci pred pred Vilo Marijo.
Sledi povorka do Restavracije Ljubljana, kratek postanek na ploščadi pred
smeha in zabave ter tradicionalno slovensko večerjo. Vrhunec večera bo “bru-comor” in sprejem brucov v krokarski stan Starih bajt. Ob 19.30 zadonijo fanfare in najavijo prihod Zelenega carstva. Ob 20.00 uri bo brucom in gostom večera spregovoril dekan VHŠT, mag. Marjan Tkalčič. Bruce (letos jih je vpisanih 98, skupaj s ponavljale! 116) bo pozdravila tudi županja Občine Piran Vojka Štular. Sledi zabavni program, ob 20.45 Zeleno carstvo ukaže, da privedejo bruce. Začne se njihov najtežji del. “Mučenci” bodo morali odgovarjati na “težka” vprašanja, vse dokler jih Zeleno carstvo ne sprejme medse. Ob pol enajstih bo vpis brucev v Veliko zlato knjigo Zelencev. Sledi slavnostni zaključek in odhod Zelenega carstva.
Kot pravi mag. Marjan I kalčič, študentje VHŠT želijo nadaljevati s tradicijo brucovanja, predvsem pa pripomoči k popestritvi turistične ponudbe v Slovenski Istri. Idejni vodja te prireditve je prof dr. etnolog Janez Bogataj. Podrobnosti o prireditvi bodo povedali na novinarski konferenci, ki jo VHŠT sklicuje za torek, 20. 4. ob 15.00 uri v sejni sobi VHŠT - Vila Marija.
Šivilje pozor
Zaradi opustitve dejavnosti razprodaja zadrg dolžine 20 cm vseh barv.
Cena za 100 kosov 3.500,00 SIT, po povzetju.
Tel.: 064/ 32 36 67
Aloje zdravilne, prodam. Informacije v večernih urah. Telefon: 066/ 770-448
Restavracijo Ljubljana in pozdravni nagovor vsem udeležencem. Osrednja prireditev se bo začela ob 19.00 uri v Restavraciji Ljubljana s programom - veliko
Piran, Izola, Koper)
Tajnico redakcije. Zaželjena višja
2. tradicionalno brucovanje VŠHT
Na sliki: Prizor z lanske prireditve - vpis brucev VHŠT v Veliko zlato knjigo Zelencev v Restavraciji Ljubljana.
(FOTO: FK-INFORMA)
r


Moderato Cantabile Prodaja ženskih modnih oblačil Obala 4c, Portorož - Bernardin Tel. 066/ 746 - 433
11 c 113c F Ji I [•] c rJ
BIAISlLIElR
M O K i T B A S l t »
V naši trgovini Moderato Cantabile, trgovska ulica Bernardin, smo tudi za letošnjo pomlad pripravili bogat izbor spomladanske ženske konfekcije, za vse okuse in priložnosti.
in izderife nn/deffie, r/es dejie de/ie in /net/erne eddecene
Pri plačilu z gotovino nudimo 5 - odstotni
popust
J
Obvestilo
Krvodajalci s stalnim prebivališčem v Luciji. Vabljeni na srečanje, ki bo
v soboto, 15. maja ob 16.00
uri v veliki dvorani Krajevne skupnosti Lucija.
Odbor Rdečega križa KS Lucija
VRTNARIJA MERKEŽIČ Parecag 110, 6333 SEČOVLJE TEL.: (066) 79 - 828
m n&vjm vsiri mr
v__________	____y
Se priporočamo in Vas pričakujemo tudi na tradicionalnem prvomajskem Sejmu cvetja v portoroški Marini
v__________________________y
TEHNOTRON d.o.o.
UVOZ, IZVOZ, INŽENIRING IN ZASTOPANJE TUJIH FIRM NA PODROČJU STROJEV ZA OBDELAVO KOVIN
6320 PORTOROŽ, Obala 105, Tel.: 066/ 779-060, Fax: 779-064, GSM: 041/677-927
ADRIA
#COMPUTER Srn
VELIKI TRG 11, IZOLA
tel.: 066/600-660
od 9.30 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 sobota od 9.30 do 13.00
KER ŽELITE NAJ...!
I '
/•CSC »sebni MHIKlInibi r liih-l l'ioitiinn 'H'II fnVHVSOlji:
miii
RAČUNALNIKI ŽE OD 89.990,00 SIT DALJE
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
V Portorož pripeljali skoraj 800 turistov
S posredovanjem turistične agencije Rosetour Portorož je nemški tour-operator Frankenland Reisen na začetku krize na Balkanu, 26. marca pripeljal na Bernardin kar 9 polnih avtobusov s skoraj 400 gosti, teden dni prej pa 370.
Celotno organizacijo sprejma gostov, namestitve in ostalih razvedrilnih aktivnosti, vključno z ogledom Slovenske Istre, je prevzela portoroška turistična agencija Rosetour. Direktorica agencije Rosetour Majda Dobravc nam je povedala, da so bili gostje z bivanjem in celotnim aranžmajem v Portorožu zelo zadovljni. O tem smo se lahko prepričali tudi v pogovoru z lastnikom Frankenland Reisen gospodom VVichler Richradom in njegovo hčerko Heike Wichler, ki dela v turističnem uradu na obočju nekdanje DDR, odkoder so pripeljali 3 avtobuse turistov. Za šet dni bivanja vključno s prevozom je vsak gost plačal 649 mark.
Zaradi napada Nata na ZRJ 24. 6. 1999, so imeli le tri odpovedi. Rosetour je za goste organiziral vinski bazar v Taverni, folkloro v GHE, tombolo, piratski piknik in izlet po Slovenski Istri. Veliko je pomagal tudi Ivan Murko.
Gospod Wichler Richard je lastnik družinskega podjetja s sedežem v Burg-preppachu pri Bambergu na Bavarskem. Letos so bili prvič v Portorožu, navdušenje gostov pa je bilo tako veliko, da imajo že 100 rezervacij za novoletno rajanje v našem turističnem bisem. Pravi, da booking teče dobro, vendar pa, da so že tudi klici zaradi odpovedi rezervacij. Vzrok: vojne razmere v ZRJ. “Vem, daje Slovenija samostojna neodvisna država, vendar moram reči, da še nekateri Nemci vedno mislijo, da je sestavni del Jugoslavije. Žal je tako”, pravi gospod Richard VVichler.
C*si rvo
PORTOROŽ - PORTOROSE
?a tiste, Ki ljubijo i^ive per chi ama k grandi sfide
Že vse od svojih začetkov pomemben dejavnik turističnega razvoja
PO RT OR O Z	'• 1 **'<■' A
Casino’ Portorož	Casino’ Lipica
Obala 114, Lucija Tel.: 066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329
PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO
A R T E S
JVEPREMIČPsTIlVE
Obala 114, TPC Lucija Tel.: 066/773 777, 773 131 V http://www.artes-sp.si J
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770*185 Pisarna: Lucija, sedež KS, Obala 105-107
Matična St. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija, Adrijana Krajnc Vasovič s p.
Ž.R. St: 51400-620-63.051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva in oglasnega oddelka:
Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož,
Tel./Fax: 066/770-185
Oglasno trženje: Intermarket d.o.o. Portorož
Tel.& fax: 066/770-185, GSM 041/697-725
Tehnično urejanje: Informa Portorož
Tisk: Tiskarna VEK Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod je 120 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288 je Časopis Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.

l|1|j Invazija novih hroščev pred Metropolom
Ekskluzivni uvoznik Porsche Slovenija je prejšnji teden pred Grand hotelom Metropol v Portorožu postavil na ogled nov vzorec legendarnega avtomobila - hrošča z angleškim imenom Bcetle, ki je narejen na tehnični osnovi novega Golfa. Beetle je avto za razvajene ljudi, individualiste, avanturiste in ni niti tako poceni. Pri Porscheju menijo, da bodo v letošnjem letu prodali na slovenskem trgu okrog 180 avtomobilov Beetle. Maloprodajna cena bencinskega modela BASIS 2.0 85 kW (115 KM) 5 prestav, model 1999 znaša 3.869.632 SIT. MPC BASIS 1.9 TDi 66 kW (90 KM) znaša 3.696.349 SIT.
Semaforji v Luciji bodo zasvetili 23. aprila
Tokrat naj bi šlo zares. Tako nam je zagotovil vodja gradbišča podjetja Alea Group Celje, Janko Burinc -in to prav na dan, ko je semaforizirano križišče v Luciji uspešno prestalo tehnični preizkus. Ker je bilo v javnosti veliko zapisanega in izrečenega, ali pri vsej zgodbi glede razširitve Podvozne ceste in križišč, ne gre za pogodbene spore ali celo tožbo med Občino Piran kot naročnikom in Aleo Celje, nam je Janko Burinc zagotovil, da je vse v najlepšem redu. “Nobene tožbe!” .
i<
Banica
Koper
SKUPAJ V NOVO TURISTIČNO SEZONO
Svojo dejavnost obogatite z novostmi, da bo Vaša turistična sezona še bolj pestra kot je bila doslej.
Od L marca dalje Banka Koper ponuja vsem, ki opravljajo gostinske, hotelirske in podobne dejavnosti, ali pa oddajajo sobe in apartmaje, posebej ugodna kratkoročna (T+4%) in dolgoročna posojila (T+5,5%) za:
•	nakup pohištva in drugega drobnega inventarja,
•	nakup, obnovo ali popravilo opreme,
•	adaptacijo in obnovo prostorov ter
•	ureditev svojega okoliša (parkirišča, zelenica, cvetlični park, itd).
Sredstva za omenjena posojila so omejena, zato Vas vabimo, da se čimprej zglasite v Vaši enoti Banke Koper, kjer smo Vam na voljo z vsemi podrobnimi informacijami.
Naj bo Vaše poslanstvo tudi naše, v prijetnem kraju ob bogati turistični ponudbi.
Banka Koper d.d.
Pristaniška 14, 6502 KOPER
tel.: 066/ 451 100, fax.: 066/ 37 461, www.banka-koper.si