Leto XXXI. Številka 71 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesesiee, Kranj. Radovljica, Škofja Loka in Trti* - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej Zalar GLASILO SOCI Nova podoba Kranja — Obnova Kokrškega mostu je močno spremenila podobo mestnega jedra. Vajeni avtomobilske reke v obeh smereh Prešernove ulice bi ob tejle sliki pomislili na mirno nedeljsko dopoldne — toda takle je Kranj do nadaljnjega tudi med tednom — raj za pešce. — Foto: J. Zaplotnik Kranj, petek, 15. 9. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1*47 kot tednik, od januarja 19M kot poltednik, od januarja ltM trikrat tedensko, od januarje 1M4 kot poltednik ob sredah in sobotah, od iuliia 1974 pa ob torkih in petkih. LJUDSTVA ZA GORENJSKO Več idej in manj lokalizma I Zmagoviti istrski duh Predsednik CK ZKS France Popit je na seminar- Vnedrlin 17\ **nt*mhrn nh 11 „rihnmn Ju spregovoril o načinu dela komunistov in o aktualnih nalogah Zveze komunistov — Spremljati gospodarske probleme in ukrepati BRDO PRI KRANJU - Na seminarju za sekretarje komitejev občinskih konferenc in medobčinskih svetov ZK ljubljanskega in gorenjskega območja je predsednik CK ZKS France Popit opozoril na nekaj problemov in nalog, ki jim bodo morali komunisti v vseh sredinah posvetiti več pozornosti. Danes imajo delovne organizacije, je dejal France Popit, obširne razvojne programe, vendar marsikje še niso ustrezno orga- ^BDO pm KRANJU - Predsedstvo CK ZKS in medobčinski sveti 2#S organizirajo v teh dneh tridnevne regionalne seminarje, ki se jih j&tetujejo sekretarji medobčinskih svetov ZK, komitejev občinskih konferenc ZK, predsedniki skupščin občin, predsedniki komisij predsedstva CK ZKS, izvršni sekretarji predsedstva C K ZKS ter drugi. Na ^minarju, ki poteka za območje Ljubljane in Kranja ter Gorenjske na 2**t/ii pri Kranju, je v četrtek, 13. septembra, spregovoril predsednik Vif ZKS France Popit o organiziranosti in o aktualnih nalogah Zveze komunistov. - Foto: J. Zaplotnik Jutri referendum GOLNIK - V krajevni Jkupnosti Golnik bo jutri, 16. rfeptembra, referendum, na ^aterem se bodo krajani odločali o uvedbi samoprispevka j* asfaltiranje krajevnih cest ^ nekaterih drugih površin. uresničitev te naloge bo potrebnih 464 milijonov starih JUnarjev. S samoprispevkom, ji naj bi ga začeli plačevati J> oktobra letos, trajal pa bi Jo konca septembra leta 1982, JJameravajo zbrati 300 starih ^UHjonov, ostalo pa bodo pričevale delovne organizacije, ^ se pojavljajo v krajevni ^Jtupnosti, in Inštitut. Uspel ^ferendum bi omogočil, da bo N**£fno cest in potov v krajev-"kupnosti že letos prekril k*f*lt, priključke na glavno k**° pa nameravajo asfaltirati ***1hodnje leto. -jk rbiranju prošenj — upravičencev za dodelitev n jemnih stanovanj, k jih gradijo v okviru r vitalizacije na Trp, 1 7. stran: Moj posvojenec — moj otrok Dom brez otrok je kaj žalosten spoznalo posvojitev tujih otrok že . nes pa je otrok, ki bi jih lahko posvoji želja iz praznih zakonov pa vse več . . je človeštvo zgodaj Dali, vse manj, nizirani, obenem pa se tudi postavlja vprašanje, kako sprejemljivi in realni so ti plani. Komunisti naj bi stalno sodelovali pri planiranju, razpravljali o produktivnosti in o rezultatih v temeljnih organizacijah. Poseben problem predstavljajo organizacije z izgubo, ki jo opravičujejo z raznimi težavami, ne prizadevajo pa si, da bi poiskali dolgoročnejše in ustreznejše rešitve. Marsikje organizacija dela hudo šepa. za modernejšo tehnologijo ni posluha, zaposlovanje prerašča vse znosne meje, delavci pa ostajajo ob strani ob raznih odločitvah. Malo je novih idej in preveč lokalizma, saj so marsikatere integracije zgolj formalne in ne slonijo na dohodkovnih odnosih. Temeljne organizacije so prevelike in se spreminjajo v nova podjetja z administracijo, ki pa se na vseh področjih povečuje. Nesposobnost in neznanje sta marsikje huda ovira, dislocirane enote pa bi se že morale organizirati v temeljne organizacije. Delavci tudi večkrat ne dobijo pravih informacij, samoupravni splošni akti so togi in neusklajeni s prakso, resen problem pa je nagrajevanje, ki še ne sloni na dosledni analitski oceni delovnih mest. Kvalificiran kader odhaja, najraje v administracijo in tudi šolanje novih gospodarstvu potrebnih kadrov predstavlja precejšen problem. Komunisti naj bi se zavzemali za takšne oblike dela, ki so v določenih sredinah najbolj primerni in tudi organiziranost mora biti učinkovitejša. Dosledno se je treba otresti prakse, da je konferenca potrjevala delo komiteja, komite mora postati sestavni del konference. Kadrovska politika morti biti dolgoročna in pametna, treba je poiskati odgovorne in odločne vodilne delavce, ki se bodo resnično zavzemali za utrjevanje samoupravnega polo-žaia delavcev v združenem delu. ' D. Sede i V nedeljo, 17. septembra, ob 11. uri bomo v Komnu na Krasu proslavili 35. obletnico združitve Istre in Slovenskega ter Hrvatskega primorja s Titovo Jugoslavijo Leta 1943, na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu, je Tito v oceni jugoslovanskih zgodovinskih in političnih dogajanj do novembra leta 1943 med drugim izrekel zgodovinske besede: »EDEN NAJLEPŠIH USPEHOV NASE LJUDSKE VSTAJE, USPEH VELIKEGA ZGODOVINSKEGA POMENA, JE OSVOBODITEV ISTRE IN SLOVENSKEGA PRIMORJA PO KAPITULACIJI ITALIJE. DVAJSETLETNO SUŽENJSTVO SLOVENSKEGA IN HRVATSKEGA NARODA NI MOGLO ODVZETI NAVZLIC VSEM NAPOROM FAŠISTOV NAŠIM ZASUŽNJENIM BRATOM NJIHOVEGA NACIONALNEGA OBELEŽJA IN OSLABITI NJIHOVE TEŽNJE PO ZEDINJENJU Z BRATI IN DRUGIMI NARODI JUGOSLAVIJE!« Te besede izjemnega pomena je takrat slišal svet, ki je komaj mogel verjeti junaškemu boju Jugoslovanov zoper okupatorje in njihove pomočnike, zaploskali pa so jim delegati, zbrani v Jajcu. Med njimi so prvič sedeli izvoljeni zastopniki Slovencev in Hrvatov, iz Istre in Primorja, ki jih je pred tem desetletja mendral italijanski gospodar, uničeval na najbolj podle načine njihov jezik in kulturo ter preprečeval sožitje z brati v Jugoslaviji. Jajce in meseci pred njim so bili za Istro in primorje tudi prvi znanilci svobode, čeprav se je bilo treba zanjo še biti do zadnjih dni II. svetovne vojne in tudi kasneje, ko so skušali nekateri Istro in bližnje kraje spet odtrgati od Jugoslavije. Vendar je začela Jugoslavija s Titom na čelu odkrit mednarodni boj za ohranitev pridobitev NOB in nacionalne revolucije. V nedeljo bomo Slovenci v Komnu proslavili 35. obletnico združitve Istre in Primorja z Jugoslavijo. Spomnili se bomo 13. in 16. septembra leta 1943, ko je narodnoosvobodilni odbor Istre, ustanovljen konec avgusta tega leta, razglasil združitev Istre s Hrvatsko, tri dni kasneje pa je tudi vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda sklenil priključiti Slovensko primorje k Sloveniji in Jugoslaviji. Veliko dejanje dolgosež-nih posledic je bilo to in zato se ni čuditi Titovim besedam v Jajcu in odločitvi AVNOJ-a, da potrdi sklepa narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji in na Hrvatskem. Istra s primorjem je pred tem že stoletja bila boj za samostojnost in za skupno življenje z brati onkraj nasilno zakoličene meje. Vendar je bil šele narodnoosvobodilni boj silnejši od moči in nasilja nepoklicanih gospodarjev. Od leta 1941 dalje je boj plamtel; kmetje so se otresali odnosov, značilnih za fevdalno obdobje, redko delavstvo se je zavedalo svojega poslanstva, po njihovi poti so šli izobraženci. Nemirni istrski in primorski duh je zmagal! Njim ob bok so stopili tudi zavedni Italijani, živeči v Istri in primorju. Nova Jugoslavija ni več dovolila, da bi se zgodovina igrala s temi upornimi in junaškimi ljudir', ki so bili stoletja igračka interesov velikih sil. Ne glede na jezik jih je združila v bratski skupnosti, omogočila njihov nacionalni razvoj in jim kot ljudem ob najbolj odprti meji Evrope zaupala še dr !*nost mostu med so- sednjima državama. J.K ošnjek Obletnica borbe Kokrškega odreda Strahinj pri Naklem — V nedeljo, 17. septembra, ob 14. uri bo pri spomeniku borcem NOV spominska slovesnost ob 36. letnici borbe 2. bataljona Kokrškega odreda v Udin borštu. Občinski odbor ZZB NOV Kranj vabi vse nekdanje borce, svojce padlih, člane ZB in druge, da se udeleže slovesnosti. Titovo darilo Petriču KRANJ, 15. SEPTEMBRA - Družbenopolitične organizacije občine so v avli skupščine Kranj včeraj za plavalca Boruta Petriča. ki je na svetovnem prvenstvu v plavanju v Berlinu na 1500 m kravi z drugirr mestom osvojil doslej največji uspeh v zgodovini jugoslovanskega moškega plavanja, priredile sprejem. Borut je bil izredno presenečen nad darilom predsednika republike -Josip Broz Tita. saj mu je predsednik IS SO Kranj Drago Stefe v njegovem imenu čestital k uspehu in mu izročil njegovo zlato zapestno uro s posvetilom. To je bilo najlepše darilo za mladega skromnega kranjskega plavalca. V imenu družbenopolitičnih organizacij mu je k uspehu čestital predsednik občine Stane Božič in mu kot darilo izročil sliko morskega motiva, delo akademskega slikarja iz Kranja Henrika Marchela. V svojem govoru je predsednik Stane Božič dejal, da bo potrebno za vse kranjske plavalce v najkrajšem času zagotoviti dobre materialne pogoje za plavanje. Iz teh besed predsednika je.bilo mišljeno zagotovilo, za uresničitev izgradnje novega pokritega olimpijskega bazena, (dh) - Foto:-I. Zaplotnik NAROČNIK OCA82. stran Petek, 15. septembra 1 Spodbudni uspehi gospodarjenja V prvih osmih mesecih letos je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem jugoslovanska industrija izdelala za 13,3 odstotka več. Najbolj marljivi so bili v Črni gori, kjer so naredili za 13,3 odstotka več kot lani, najmanj pa na Kosovem, kjer povečanje znaša le 3 odstotke. Slovenija je na predzadnjem mestu s 7,9 odstotki. Pa še podatek o zaposlenosti: junija letos se je število zaposlenih v Sloveniji povzpelo na 734.984, kar je za 42 odstotka več kot junija lani. Proslava na Rabu Ob 35-letnici osvoboditve otoka Raba in internirancev rabskega taborišča'ter ustanovitve rabske brigade bo v soboto, 16. septembra, na spominskem pokopališču v Kamporu na otoku Rabu velika komemorativna proslava. Udeležence proslave iz Slovenije bo na Rab peljalo kar 25 avtobusov, največ iz Dolenjske, Notranjske in širšega ljubljanskega območja, od koder je bilo med vojno interniranih na Rab največ naših ljudi. Stiska s tekočimi gorivi V letošnjem drugem polletju primanjkuje v Sloveniji 12.000 ton tekočega naftnega plina in 80.000 ton mazuta. Kot kažejo podatki, smo med večjimi porabniki tekočega naftnega plina, saj porabimo skoraj 50 odstotkov proizvodnje vseh hrvatskih rafinerij. Vzroki za težave pri oskrbovanju tržišča s plinom tičijo v velikem skoku porabe tekočega plina in v zamudi pri priključevanju na plinovodno omrežje. Po ugotovitvah republiškega komiteja za energetiko bodo slovenske železarne do konca leta potrebovale okrog 10.000 ton naftnega plina za tekoče potrebe in za napolnitev rezervoarjev, ki so skoraj prazni. Računajo, da jim bo INA dobavila 5.400 ton, uvoziti pa bo treba še 5.000 ton. Prav tako bo treba uvoziti 80.000 ton mazuta. Sindikati na Madžarskem Slovenska sindikalna delegacija, ki jo je vodil Vinko Hafner, je ob obisku v Železni županiji imela več koristnih pogovorov, obiskala je nekaj tovarn, Vinka Hafnerja in predsednika soboškega občinskega sindikalnega sveta Andreja Gerenčerja pa je sprejel prvi 'sekretar madžarske socialistične delavske partije te županije Miklos Horvath. V programu sodelovanja, za katerega sta se zavzeli obe strani, je na prvem mestu povezovanje madžarskih tovarn in slovenskega združenega dela, pomembno mesto pa imajo tudi kulturna, športna ter druga srečanja. 60 držav na zagrebškem velesejmu Jesenski mednarodni zagrebški velesejem, ki ga bodo odprli danes in bo trajal do 24. septembra, bo v znaku poslovnosti in informiranja o novi sodobni tehnologiji. Letos bo razstavljalo 59 tujih dežel in Jugoslavija. Med več kot 6.500 razstavi)'alci jih bo okrog 5000 iz tujine. Gospodarske delegacije iz okrog 80 dežel so že najavile obisk, kar kaže, da obstaja za to prireditev izjemno zanimanje. V. TRŽIČ MLADI V KUMROVCU - Člani osnovne organizacije ZSMS z Gode-šiča so prvo nedeljo v septembru organizirali enodnevni izlet v rojstni kraj predsednika Tita. V Kumrovcu so si ogledali dom borcev NOV in mladine, muzej in Titovo rojstno hišo, z domačimi mladinci pa so navezali tudi prijateljske stike. Izlet, ki je kljub skromnejši udeležbi zelo uspel, so Godešičani zaključili s prijetno kopeljo v Šmarjeških toplicah. (J. V.) - Foto: Z. Igličar Delegat na 10. kongresu ZSMS Mladi v krajevni nosti skup RADOVLJICA - Srečo Kunčič, 25-letni absolvent Visoke šole za organizacijo dela v Kranju, je eden od petih delegatov, ki bodo na 10. kongresu ZSMS v Novi Gorici zastopali radovljiško mladino. Razpravljali bodo o družbeno ekonomskih odnosih, o vprašanjih študentov, zlasti o kadrovski politiki, štipendiranju in usmerjenem izobraževanju, medtem ko bo Srečo Kunčič opisal vlogo mladine pri preobrazbi krajevne skupnosti. Srečo se je dejavno vključil v organizacijo mladih pred dobrimi štirimi leti v domači osnovni organizaciji na Bledu. Zadnji dve leti je bil njen predsednik in je veliko pripomogel, da je na Bledu zaživel mladinski klub. Je pa še predsednik konference mladih v krajevnih skupnostih in sekretar občinske konference ZSMS Radovljica. Okvirno govori o vlogi mladine pri preobrazbi krajevne skupnosti že osnutek resolucije za 10. kongres slovenske mladine. »Res preveč okvirno,« pravi Srečo. »Sploh se čudimo, da prečiščeno besedilo resolucije, ki smo ga te dni prejeli, ne zajema naših pripomb in dopolnitev, posredovanih na predkongresni razpravi v Novi Gorici. No, kakorkoli že, temo, ki jo bom obdelal, sem prilagodil razmeram v naši občini, ker jih kljub nekaterim podobnostim ni mogoče posploševati za vso Slovenijo. tavljamo na primer, da razna športna društva vodijo največ starejši, naša naloga in cilj pa sta, da bi bili to mladi ljudje. Nekoliko bolje je na kulturnem področju; v naši občini je prek 80 odstotkov članov kulturnih društev mladink in mladincev. Mladi se zato moramo toliko bolj zavzeti za akcijo, ki jo vodi SZDL, da zgradimo v vsaki krajevni skupnosti družbeni center, kjer bo dovolj prostora za izkoriščanje prostega časa v zdrave namene. večjih krajih obsto-klubi, ki morajo poza soočanje mnenj demokratičen način programe dela. Vloga klubov naj bi bila tudi V nekaterih j a jo mladinski stati prostor mladih, ki na oblikujejo mladinskih Radovljiška občina je po površini ena največjih. Prebivalci so razdrobljeni po naseljih, prav tako tudi industrija, zaradi česar niti nimamo večjega gospodarskega središča. S tem je družbenopolitična dejavnost precej otežena. Imamo dvajset krajevnih skupnosti; v vseh, razen v Ribnem, so oblikovane osnovne organizacije ZSMS, katerih delo je bolj ali manj uspešno. Največja težava so prostori, ki so z redkimi izjemami zelo slabi ali jih sploh ni za dejavnost mladih. Rešitev vidimo v gradnji družbenih centrov. Druga težava je denarna pomoč mladim. V glavnem shajajo s članarino in organiziranjem raznih prireditev. Na splošno je znano, da je več mladih organiziranih v krajevnih skupnostih vaškega tipa. Zal pa sveti krajevne skupnosti marsikje, še vedno niso odigrali svoje vloge povezovalca s šolami in združenim delom, prav tako tudi ne krajevne konference SZDL. v katerih se združujejo in enotno nastopajo vse krajevne organizacije. Rekel sem že, da mladi v krajevni skupnosti v većini primerov nimajo ustreznih prostorov za svobodne aktivnosti in rekreacijo. Druga težava pa je dobiti strokovne delavce za vodenje organizirane rekreacije. Ugo- usmerjanje mladincev, ki končujejo osnovno šolo v razna področja dejavnosti, v družabnost in kolektivno delo. Premalo se zavzemamo za načrtno izobraževanje in idejnopoli-tično usposabljanje mladih. Marksistično izobraževanje bi morali vgraditi že v najnižje razrede osnovne šole. Večjo pozornost bomo morali posvetiti tudi delegatskim odnosom. V večini delegacij je prisotnih premalo mladih, česar pa smo krivi sami. Prav tako premalo sodelujemo tudi v krajevni samoupravi. Pri reševanju skupnih nalog bi morali enotno nastopiti skupaj z drugimi krajevnimi organizacijami in organizacijami združenega dela v domači krajevni skupnosti, in sicer v okviru sveta krajevne skupnosti.« Ob koncu je Srečo Kunčič, ki od 10. kongresa ZSMS pričakuje več otipljivih pobud in smernic za delo, navrgel še nekaj predlogov, ki jih je dala praksa. »Večkrat smo že sprožili vprašanje, kje naj bi pravzaprav mlad človek deloval: v šoli, v krajevni skupnosti ali v organizaciji združenega dela. Rešitve ni niti z republiške konference, kar povzroča zmedo v kadrovski evidenci. Osnovne organizacije bi morale prevzeti kadrovanje mladih komunistov, poleg tega pa tudi predlagamo, da bi pionirje sprejemali v mladinsko organizacijo s trinajstimi leti, da bi jih lahko v sedmem in osmem razredu navadili na aktivno delo v V krajevni skupnosti Ravne je bila razširjena seja izvršnega odbora krajevne konference SZDL, na kateri so bili tudi predstavni: krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev. Obravnavali se priprave na volitve v organe krajevne skupnosti in kadrovsko probk-matiko družbenopolitičnih organizacij, predvsem ZSMS. V splošnem gradbenem podjetju Tržič je bila v ponedeljek seji pripravljalnega odbora za ustanovitev osnovne organizacije ZSMS v tem kolektivu. Na seji so razpravljali o kandidatih za vodstvo no« 00, o predlogu delovnega programa in o ustanovni konferenci. V Trt-ču pa so se sestali tudi delegati za kongres ZSMS in delegat za zven mladinski kongres. J. Kepic Danes, 15. septembra, ob 17. uri bo 17. redna seja izvršnega odbor! predsedstva občinske konference SZDL. Člani izvršnega odbora boo; obravnavali gradiva za bližnja kongresa slovenskega sindikata in mladine ter se pogovorili o dejavnosti SZDL v jesenskih in zimskih mescih. V torek, 19. septembra, pa pripravlja občinska konferenca SZDL posvetovanje predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc SZDL Povabljeni se bodo seznanili z mednarodnim položajem in razpravljal: o bližnjih volitvah v organe krajevne samouprave in organe SZDL -i* Taborniki na Bistriški planini Tržič — Preteklo soboto se je na Bistriški planini končala letošnja gozdna šola tabornikov odreda Severne meje iz Tržiča. Sole se je udeležilo 27 čebelic in medvedkov. Za vse je bila šola prva takšna oblika taborniškega usposabljanja. Kljub slabemu vremenu je tabornikom uspelo uresničiti nad 90 odstotkov načrtovanega programa. Dnevi, ko je bilo slabo vreme, so bili namenjeni teoretičnemu pouku, lepi in sončni dnevi pa piljenju taborniških veščin: izdelovanju vozlov, bivakov, lestev in vrvi, orientacijskim tekmovanjem in pohodom, najrazličnejši signalizaciji, kurjenju ognjev, spoznavanju živali in rastlin, spoznavanju taborniške organizacije in streljanju. Taborniki so vsak večer pripravljali taborne ognje. Tržiški taborniki so bili na'Bktri-ški planini deležni številnih obiskov Obiskali so jih predstavniki občanske taborniške organizacije in taborniškega odreda iz Križev, predstavnik občinske konference ZSMS in ZB zastopniki štaba teritorialne obrarr be in oddelka za ljudsko obramtv ter igralci Mladinskega gledališča Sami taborniki pa so poskrbeli za u bavni program, ki je bil odlično hrve-den. Taborniki so organizirali tet movanje za najboljši spis ki nsbc Najboljši izdelki bodo objavljeni 1 posebnem biltenu odreda, ki ga C« izdal skupaj s Centrom za obvesfi nje in propagando pri občinski ko* ferenci ZSMS poseben uredniški oč bor. Posneli so tudi film, ki bo pr kazan na vseh tržiških osnovnih i^ lah. J-Kepk Tabornike je na Bistriški planini obiskal tudi načelnik oddelka * ljudsko obrambo skupščine občine Tržič Miloš Savič (prvi z leve}. Center pred kongresom ZSMS« H. Jelovčan Tržič - Na zadnji seji Centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Tržič so se do- Priprave na kongresne dneve Kranj — Mladi iz občinske konference ZSMS v Kranju se že zdaj vneto pripravljajo, da bi kar najbolj dostojno počastili bližnji 10. kongres slovenske mladine, člani osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in šolah pa bodo dali svoj delovni prispevek ter pokazali rezultate svojega dela. Na otvoritveni dan kongresa se bo sešla kranjska mladina na Trgu revolucije in z manifestativnim srečanjem počastila začetek kongresa, na gorenjskih višinskih točkah pa bodo zagoreli kresovi. Med kongresom naj bi se vrstile dejavnosti po osnovnih organizacijah: kulturne prireditve, športna srečanja, delovne akcije, pohodi, predavanja, družabna srečanja, v organizacijah združenega dela pa akcije za dvig produktivnosti pod naslovom »mladi o kongresu«. D. Z. Denar kroji program Tržič — V petek se je sestalo predsedstvo občinske konference ZSMS Tržič, ki je obravnavalo predvsem nezavidljiv finančni položaj občinske konference ZSMS. Mladi so morali denarju prilagajati delovni program in ga skrčiti. Kljub temu so nekatere postavke iz finančnega načrta že presežene, čemur je krivo tudi neusklajeno in nenačrtno planiranje akcij po komisijah in drugih organih občinske konference. Nekatere akcije, načrtovane za konec leta, bodo odpadle ali pa bodo skrčene. Tako ne bo pohoda po poteh Kokrškega odreda, ki ga je načrtoval štab pohodne enote, manj bo športnih tekmovanj, v nevarnosti pa je tudi izobraževalni program, če ne bodo pomagale osnovne organizacije ZSMS. Pomanjkanje denarja je tudi posledica pičlega sodelovanja mladih s posameznimi interesnimi skupnostmi. Mladinsko predsedstvo je obravnavalo delegate ZSMS v organih SZDL in delegate na republiškem in zveznem mladinskem kongresu. Tržiško mladino bodo na kongresu ZSMS zastopali Lado Brzin (BPT), Vinko Golmajer (Podlju-belj), Ivi Radon (Pristava), Darko Truden (sekretar občinske konference ZSMS) in Anka Skrjanc (Senič-no). Delegat na zveznem kongresu pa bo Edvard Polajnar (Pristava). J. Kepic govorili za delovni program pred kongresom ZSMS. Tako že pripravlja razstavo o deja tržiške mladine med obema konpf soma. Pri zbiranju gradiva pomač jo osnovne organizacije in društvi največ gradiva pa bodo zbrali čk# centra, ki so vsa leta zbirali slikevr in pisano gradivo o dejavnosti bst dih. Delovni predkongresni progn obsega tudi predavanja o delovat družbenih organizacij in drufttev ' njihovem vključevanju v zs.V? Predavanja bodo popestrena s nT* in barvnimi diapozitivi, ki so jih pr pravili člani Filmskega kluba Ton* Križnar iz Tržiča. Kongresu bo pN svečena tudi posebna Številka gftsjll Tangenta, Tržič pa bo v dneh ml« dinskega kongresa praznično okra šen. J- Kepk Jesenski poučni izleti borcev Radovljica - Na željo števua* borcev iz Radovljice se je po UmtV letnem, izredno uspelem izletu v Ek> sno izvršni odbor krajevne organa* cije ZZB NOV Radovljica odločil, t bo tudi letošnjo jesen organinrt dva poučna izleta za svoje Člane fe njihove sorodnike. Za konec septembra priprav|j|v tridnevni izlet z avtobusom p0 pč-teh AVNOJ A. Obiskali bodo *)ofk sno ustaško taborišče smrti v J** novcu, legendarno Kozaro, xgtfivv vinsko Jajce z muzejem II. Zmge^ nja AVNOJ, Bihač, Plitvice in & krajino. V začetku oktobra pa * Bredviden dvodnevni izlet v SriV" »o Beograda in nazaj je zagotovij* letalski prevoz. Razen mu«ejeV * drugih kulturnih zgodovinskih pc sebnosti našega glavnega m««u * bodo udeleženci ogledah mana & madijska mesta kot Arandjeiov* Topolo, Oplenac in, Kragujevac -parkom Šumance, kjer ao nacjsC leta 1941 postrelih več kot sx\ srbskih domoljubov. JR IX. kongres Zveze sindikatov Problem: Zaposlovanje žena V Tovarni obutve Breznica, v temeljni organizaciji združenega dela Planike iz Kranja, je zapoalena NADJA KIKA K na delovnem mestu obračun dela, prizadevna sindikalna delavka, ki sojo v jeseniški občini predlagali za delegatko na IX. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. Nadja je članica sindikata že trinajsto leto, dve mandatni obdobji je bila predsednica osnovne organizacije sindikata v Planiki na Mrežnici, zdaj pa je delegatka osnovne organizacije v občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah. nafti sredini in jih obravnavali glede na našo organiziranost in naše težave. Menim, da je v jeseniški občini eden najbolj perečih problemov zaposlovanje žena, zato, ker se lahko zaposlujejo predvsem moški. Aktualna je tudi stanovanjska problematika, zdravstvo, varstvo. Naše zaposlene žene imajo varstvo večinoma urejeno, saj je v Žirovnici vrtec, še vedno pa se dogaja, da zaradi neurejenega varstva raste »bolniška«. Pred leti smo imeli s tem velike probleme, medtem ko bomo stanovanjske težave zaposlenih deloma rešili predvidoma leta 1980, ko naj bi kupili 10 stanovanj. O vseh teh vprašanjih bomo delegati spregovorili tudi na kongresu, ki naj bi s sklepnimi dokumenti in z aktivnostjo sindikalnih delavcev po kongresu še bolj utrdil in uveljavil družbeno vlogo sindikata.« D. S. »V medkongresnem obdobju je bila, tako vsaj mislim,, naša osnovna organizacija sindikata precej aktivna,« pravi Nadja Ki-lar. »saj smo obravnavali vsa pomembna družbena in gospodarska vprašanja, še posebno pa sledili uresničevanju zakona o združenem delu.' Naše osnovno vodilo je bilo, da bi vsi delavci aktivno sodelovali v samoupravljanju in se zavzemali za uresničevanje vseh določil zakona o združenem delu. Tako smo ocenili delo delegatov in ob volitvah poskušali pritegniti v delegatski sistem vse tiste, ki so se že do zdaj izkazali s svojim delom. Sindikalna organizacija je obravnavala načrte, plane delovne organizacije, uresničevanje dohodkovnih odnosov pri združevanju ~ dela in sredstev ter razporejanju dohodka in bila skratka prisotna na vseh področjih. Zal nam ni oživela le se delavska kontrola, ki bo morala v prihodnje pokazati več aktivnosti. Nedvomno pa nismo zanemarjali ^ tudi področja delovnih in življenjskih pogojev delavcev, uvedli topli obrok, si prizadevali z* kolektivni oddih zaposlenih ter obravnavali in reševali stanovanjske in druge probleme. Delo je potekalo nemoteno tudi »to, ker smo takoj po kongresu organizirali sedem sindikalnih skupin s poverjeniki, ki sodelujejo v izvršnem odboru. Večinoma so ženske, kajti od 206 zaposlenih jih je 194 žensk. Potrebno skrb smo v okviru vse delovne organizacije posvetili tudi obveščanju z našim glasilom Planika ter z Informatorjem. V razpravi o kongresnih dokumentih pripomb nismo imeli, vendar smo se tudi zdaj kot vedno prej pomenili tako, da smo sklepe in dokumente prilagodili Interesne skupnosti o programih Tržič - V tržiški občini je bilo ta teden ver sestankov, ki so jih pripravile samoupravne interesne skupnosti tržiske občine. V torek, 12. septembra, so se sestali člani izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti občine Tržič. Razpravljali so o osnutkih aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov skupnosti za leti 1979 in 1980 ter o uresničevanju družbenega dogovora o temeljih planov občine za leto 1978. V sredo, 13. septembra, je bila sklicana skupščina občinske zdravstvene skupnosti. Delegati so imeli nalogo pregledati prihodke in izdatke skupnosti med letošnjim januarjem in junijem ter oceniti uresničevanje srednjeročnega razvojnega plana zdravstvene skupnosti. Na dnevnem redu zasedanja skupščine je bilo tudi obravnavanje zdravstvenega stanja po gorenjskih občinah, izdelave predloga aneksa k samoupravnemu sporazumu, razprava o gradnji rekreacijskega centra za vojaške vojne invalide v Stru-njanu in o delovnem programu skupščine. Aktivnost delegatov samoupravnih interesnih skupnosti v tržiški občini pa je zaključila seja izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva. 3. stran O I* A no L,G1 ELEKTRARNE — Letos mineva 25 let od pričetka obratovanja Elektrarne Medvode. Maja 1953 se je zavrtel prvi agregat z močjo 10.000 KW, naslednje leto pa Še drugi z enako močjo. Letna proizvodnja je znašala od 62 do 112 milijonov kilovatnih ur, konec julija letos pa so proizvedli že 2 milijardi kilovatnih ur električne energije. 40-članski delovni kolektiv druge elektrarne na Savi je jubilej proslavil na sobotni priložnostni slovesnosti, ko so 13 članom podelili priznanja za 25-letno zvestobo, proslavo pa popestrili s kulturnim programom in športnimi srečanji. — fr Gorenjski pionirji v brigadi Pionirska delovna brigada dr. France Prešeren, ki je bila sestavljena iz vrst kranjskih in jeseniških pionirjev, je na mladinski delovni akciji že lani zabeležila lepe uspehe. Tako je bila letošnja, ki je delala v tretji izmeni v Brkinih, že pred odhodom dobro pripravljena in seznanjena z načinom dela v brigadi. Gorenjska brigada je bila najštevilčnejša tako v tretji izmeni kot na vsej ak.iji sploh. Štela je 57 brigadirjev, od tega 24 deklet. Vodil jih je že drugič šestnajstletni Kranjčan Vine Bešter. delo namestnika komandanta je opravljal Mitja Koza-mernik. brigadno konferenco pa je vodila Breda MihaliČ. Ob pomoči mentorja Braneta Pagona niso imeli posebnih težav pri vodenju brigade. Na akciji so pionirji dosegli bpe rezultate. Organizirali so tekmovanja v namiznem tenisu, streljanju, šahu in odbojki, pripravili so taborni ogenj in zabavno kulturni večer ter sodelovali v skupnih kulturnih večerih vseh treh brigad, izdali 14 stenskih časopisov, pet biltenov, enkrat je oddajal radio Brigadir, člani komisije za idejnopolitično delo pa so pripravili dve predavanji. Seveda ne smemo prezreti tudi uspehov brigade na delovišču. Delali so na različnih deloviščih: urejevali so bankine, planirali brezine, čistili cesto. Njihova povprečna norma v izmeni je bila kar 233,3 odstotkov, na udarni dan pa so dosegli celih 274,5 odstotkov. To je uspeh, ki jim ga lahko zavida marsikatera mladinska brigada. Poleg tega so pionirji popoldne ^prostovoljno pomagali še vaščanom pri opravljanju hišnih del od pomivanja posode do nakladanja in razkladanja sena. Po vseh uspehih na delovišču in pri interesnih dejavnostih seveda tudi uspeh ob koncu dela ni izostal: pionirska delovna brigada dr. France Prešeren je osvojila vsa možna priznanja, bila štirikrat udarna in edina v tretji izmeni dobila Trak akcije Brkini 78. Poleg tega je 18 pionirjev prejelo udarniške značke in 16 priznanja komandanta akcije. Naj še zapišem, da je bila povprečna starost brigadirjev 14 let. da je bil najmlajši Robi Hmeljak z Jesenic star komaj 12 let in da so bili to učenci gorenjskih osnovnih šol, ki so vsak dan prebili na delovišču po štiri ure; tako je slika o delu in uspehu gorenjskih pionirk in pionirjev popolna. V. B. Ocena organiziranosti in ustvarjalnosti V sredo se je v Tržiču sestal komite občinske konference ZKS in razpravljal o novi organiziranosti zveze v tržiški občini na osnovi sklepov zadnjega kongresa ZKS TRŽIČ - V sredo, 13. septembra, so se na 6. redno sejo sešli člani komiteja občinske konference ZKS Tržič. Ocenjevali so uresničevanje sklepov zadnje seje komiteja in aktivnost organizacije ZK v zadnjih mesecih, še posebno pomembna pa je bila razprava o organiziranosti zveze v tržiški občini na osnovi resolucije VIII. kongresa ZKS in smernic 3. seje predsedstva centralnega komiteja ZKS. Tako kongres kot seja predsedstva terjata takšno organiziranost komunistov v občini, da bo zveza idejno in akcijsko enotna ter ustvarjalna in prodorna v vsakodnevnem delovanju. Komisija za organiziranost in razve ZK ter kadrovsko politiko je pr.pra- 600 izobraževalnih ur C V premislek Ni »akcetabl« Prihaja jesen s sejami, sestanki, simpoziji, seminarji. Prav je, da se sestajamo, prav je, da se samoupravno dogovorimo, čeprav nam večkrat tudi letošnjo jesen še ne bo prav, ko bodo nekatere seje razvlečene, dolge, neučinkovite, ko se bodo še vedno-pojavljali razpravljavci, ki kar ne morejo biti kratki in jedrnati. Prihajale pa bodo tudi seje, na katerih bo večina delegatov kar mirno in tiho v delegatski klopi. Nekateri gradiva sploh ne bodo prebrali, drugi bodo brali in tuhtali, a ničesar prav jasno razumeli. Razumeli, da, kajti nekatera skupščinska in druga gradiva so pisana v takšnem jeziku, da so skoraj nerazumljiva. V njih se bohotijo prirejene tujke, spakedranke. posvojen ke in prisvojenke, povezane v obupni slovenščini v takšen stavCni sveženj, da se moraš pošteno potruditi, da ga vsaj za silo raz-vezeš. Tako »kunštni« znamo včasih biti, da smo že kar smešni. Ob tem komajda zaznamo drugačne primere, izjeme, celo marsikatera kulturna skupnost veže dolgovezno slovnično slamo, polno vsakovrstnih okrajšav, ob katerih bi potrebovali spremno obrazložitev. Pa tudi druge skupnosti, saj nekatere sploh ne znajo več govoriti o cestah, kanalizaciji, o vodovodu in o stanovanjih, o delavcih, ampak so trdno v »Nredstvih za objekte za individualno in kolektivo rabo«, v stavčne odvisnike jim silijo »primarni in sekundarni objekti, infrastrukturni objekti komunalne in skupne rabe«, razni aneksi, »razširjena reprodukcija z raznoraznih vidikov« in še kaj hujšega, kar morajo potrpežljivo prenašati delegatski papirji in delegatska ušesa. Ko naj bi bili »za urejanje vseh teh kompleksov, vidikov, problemov kar najbolj tangirani neposredno delegati in posredno delovni ljudje in občani«, se sprašuješ, kam to pelje? Vso to razširjeno besedno reprodukcijo bo najbrž treba omejiti in - če vržemo metlo kar najprej na svoj prag — tudi v sredstvih javnega obveščanja, se pravi, na radiu, tisku in na televiziji. Ko delegat, ki prihaja iz tovarne in je neveAČ takAnega besednega poigravanja, sedi v delegatski klopi in vse to posluša, se bo le težko oglasil. Se posebno, če se vname razprava, v kateri bodo sestavljavci gradiv hranili predloge ali kako drugače sodelovali z medvzkliki: »to pa ni akcetabl!« Morda res marsikdaj predlogi niso »akcetabl«; zanesljivo pa niso »akcetabl« tako pisana gradiva in ne nazadnje ne bo nihče nič manj imeniten, če bo možato izpustil tudi tale »akcetabl.« D. Sede j Jesenice — Preko kluba samoupravi javcev bo jeseniška delavska univerza začela z izobraževalnimi akcijami za delegate. Program izobraževanja so v občini prilagodili delu zbora, v katerega so bili delegati izvoljeni in potrebam samoupravnih interesnih skupnosti. Poleg enotnih smernic so v občini upoštevali tudi konkretne izkušnje pri dosedanjem delovanju delegatskega sistema ter ocene in analize tega delovanja v minulem obdobju. • Organizirali so tudi aktiv predavateljev, ki ga sestavlja 35 članov, posebej pa velja poudariti, da je med njimi veliko mladih. Za vsako temo je predvidenih pet predavateljev m v občini menijo, da bo to število zadostovalo za nemoten potek izobraževanja, na katerega so se dobro pripravili. V jeseniški občini so na nedavnih volitvah izvolili 4216 delegatov, med njimi je tretjina mladih, veliko delegatov pa je brez izkušenj. Vse izobraževalne oblike bodo pripravili v prostem času. delegati pa bodo razdeljeni v manjše skupine. Program bo obsegal 20 ur. načrtujejo pa 6(K) izobraževalnih ur za 4(X) delegatov^ Prvi dve izobraževalni obliki načrtujejo že 18. in 19. ter 25. in 2ri. septembra za delegate iz železarne, oktobra pa bodo organizirali seminar v krajevni skupnosti Kranjska gora. Do januarja naj bi potekali seminarji za delegate zbora združenega dela. februarja pa naj bi pripravili dva seminarja za delegate zbora krajevnih skupnosti, potem pa se bo začelo izobraževanje delegatov članov splošnih delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. V to akcijo, ki je zelo pomembna, se bodo vključevale tudi družbenopolitične organizacije. 0. .... Kinu hlmar vila temeljito gradivo v sodelovanju s statutarno komisijo komiteja občinske konference. Pomembna so stališča in predlogi, da bi združevala občinska konferenca 60 članov, kar bi omogočilo zastopanost vsake osnovne organizacije v občinski konferenci. S tem bi biLa zagotovljena idejna in akcijska enotnost vseh komunistov in njihovih organizacij ter organov. Predvsem pa je pomembno, da morajo člani konference stalno sodelovati z osnovnimi organizacijami ZK, predvsem pa s tistimi, kjer so bili izvoljeni. Komite občinske konference dobiva po predlogu organov komiteja večje politične in izvršilne pristojnosti, še posebno pri uresničevanju sklepov konference. Komite naj bi po novem štel le 9 članov, vsak pa bi bil zadolžen za določeno področje dela, kar pa terja razbremenitev Članov komiteja i£a drugih področjih družbenopolitične aktivnosti. V Tržiču namenjajo pri predlogu nove organiziranosti še posebno pozornost komisijam, ki bodo delovale tako pri konferenci kot pri komiteju, aktivom ZK in delovanju komunistov v družbenopolitičnih organizacijah, družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih telesih. Temeljna celica delovanja ZK ostaja osnovna organizacija, pri kateri kaže vzbuditi večjo samoiniciativnost pri delu. Stalna delovna praksa osnovnih organizacij morajo postati demokratična razprava, tovariska in demokratična kritika in samokritika ter še posebno sprotno ocenjevanje razmer, v katerih osnovna organizacija deluje. J. K ošn jek metalka VAM NUDI IZ KONSIGNACIJE MTH Dobava takoj po vplačilu VIESSMANIM THYSSEN ATROL GRUNDFOS Plavalni bazeni H0BBY-P00L premer 3 — 7 m skupai s filtrom in ostalim priborom Najmoderneiši kotli in avtomatike /a centralno oprevanie od 1 2 000 kcal h naprei Oljni in plinski ponlci od 1 fS 000 kcal h naprei z vsem instalacijskim priborom (cena 398 DM in 2 604 1 5 din) Raztezne posode m pripadajoči pribor Obtočno čip.ilke Vse informacije, nasvete pri izbiri projektiranju in nakuou dobite v METALKI LJUBLJANA Dalmatinova 2 III nadstropje soba 5 ali po telefonu številka (061) 31 7-1 A 4 GLAS stran. Petek, 15. septembra 197* Kje bodo gradili? V radovljiški občini imajo osnove plana pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč od leta 1979 do 1981 in do 1985 — Do organizirane stanovanjske gradnje na vseh področjih Radovljica — V občini sta samoupravna stanovanjska skupnost in samoupravna interesna komunalna skupnost pripravili osnove plana pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč v naslednjih letih. Osnove so delovno gradivo za širšo obravnavo, tako da bi pohiteli z organizirano, družbeno usmerjeno gradnjo, opredelili področja za stavbno urejanje in tako odpravili precejšnje probleme, ki so se v preteklosti pojavljali "tjri komunalni in stanovanjski izgradnji. Poleg opredelitev o družbeni usmerjeni gradnji ter temeljnih izhodišč za oblikovanje plana pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč so dali v presojo tudi stavbne komplekse, ki bi jih bilo potrebno opremiti s komunalnimi objekti. Tako se za Radovljico, Lesce in Begunje predvideva največje stano-anjsko območje s Cankarjevim naseljem v Radovljici, kjer bo le družbena blokovna gradnja z 250 stanovanji, vrtec in ostali spremljajoči objekti. Z gradnjo bodo začeli takoj, V Gorjah pri Bledu gradijo zasebne stanovanjske hiše in bloke, prostor pa bo tudi v prihodnje namenjen zasebni stanovanjski gradnji, za katero je med prebivalci precejšnje zanimanje. — Foto: F. Perdan Gozdarji v lesno industrijo Bled — V okviru sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva GLG pripravljajo sporazum o zaposlovanju delavcev med delovnimi organizacijami, članicami sestavljene organizacije. Ta sporazum vključuje Gozdni gospodarstvi Bled in Kranj, Alples Železnike, Jelovico Skofja Loka, LIP Bled, ZLIT Tržič, Aero-celulozo Medvode in Gradis-lio Skofja loka. O osnutku tega sporazuma smo se pogovarjali s predsednikom kolegijskega poslovodnega organa GLG Pavlom Tolarjem. »Ob združitvi v sestavljeno organizacijo GLG smo se sporazumeli, da si bodo vse delovne organizacije medsebojno pomagale tudi pri razreševanju problematike zaposlovanja delavcev. Usklajevale naj bi politiko zaposlovanja, kar je posebno pomembno zaradi prehoda gozdarskih delavcev v lesno-industrijske obrate. Posebno pozornost smo namenili tudi vprašanjem delovnih invalidov v gozdarstvu in njihovemu zaposlovanju v lesni industriji. Do zdaj smo ta vprašanja reševali le občasno ali od primera do primera. Zdaj pa smo na dobri poti, da te probleme organizirano rešujemo in jih uredimo, na osnovi posebnih samoupravnih sporazumov. Že v dopolnjenem samoupravnem sporazumu o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela, o katerem se delavci izjavljajo z referendumom prav septembra, smo zapisali, da bomo te zadeve skupno reševali. Možen bo prehod iz ene delovne organizacije ali temeljne organizacije v drugo, brez objave v smislu določb novega zakona o delovnih razmerjih. Vsa problematika se deli na tri skupine. V prvi predvidevamo prehod za delo sposobnih gozdnih delavcev v lesno industrijo. Tu se pojavlja predvsem problem števila gozdnih delavcev, domačinov, saj jih je vedno manj. V drugi skupini naj bi se gozdni delavci zaposlili v industriji pozimi, zaradi zmanjšanja stroškov v gozdarstvu. Posebno v hudih zimah je nemogoč posek in spravilo lesa najmanj dva do tri mesece, v tem času pa mora gozdarstvo redno plačevati delavce, ki so zaposleni za nedoločen čas. Sezonskih delavcev pa v gozdarstvu skoraj ni več. To bo zahtevalo tudi od lesne industrije določeno preusmeritev. In končno tretjič: gre za zaposlitev gozdarskih delavcev, delovnih invalidov v lesni industriji. Ob uvedbi sodobne mehanizacije v gozdarstvo, posebno motornih žag in traktorskih vlačilcev je vedno več delovnih invalidov. Za nekatera dela je uveden beneficiran delovni staž, vendar le-ta ne urejuje delovne invalidnosti pri gozdnih delavcih. Seveda so problemi po območjih različni in zato, da bi dolgoročno razreševali ta vprašanja, pripravljamo sporazuma. Prvi bo za območje Gozdnega gospodarstva Kranj z lesno industrijo o zaposlovanju gozdnih delavcev v lesni industriji v zimski sezoni. Po tem bo vsaka delovna organizacija sprejela določeno število gozdnih delavcev za določen čas. Drugi sporazum pa bo glede na posebnosti Gozdnega gospodarstva Bled sklenjen z LIP Bled. Za oba sporazuma, ki temeljita na določilih sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo smo se že prej pogovarjali in predvidevamo, da bodo sporazumi sklenjeni že oktobra letos in da bodo veljali že za letošnjo sezono. Vsa ostala vprašanja, ki se pojavljajo ob zaposlovanju, pa naj bi razreševali dolgoročno, sistematično in na samoupravno dogovorjenih osnovah« D. Sedej ko bodo sprejeli zazidalni načrt. Urbanistično dokumentacijo pripravljajo za področje krajevne skupnosti Lesce, kjer naj bi bila nova stanovanja ob družbenem centru, obenem pa naj bi gradili tudi v samem siedišču. V Lescah naj bi v naslednjih letih pridobili okoli 400 stanovanj ter poskrbeli za izgradnjo objektov za kulturno dejavnost, za vrtec, za samski dom in druge objekte. 130 stanovanj v blokih in 76 zasebnih hiš bo po zazidalnem načrtu Poddobrava, v Radovljici pa bodo seveda poskrbeli tudi za urejanje manjših površin. Hud stanovanjski primanjkljaj je iia Bledu, saj je v zadnjem času zraslo le malo stanovanjskih hiš. Z zazidalnim načrtom za Jarše predvidevajo 4 stanovanjske objekte s 136 stanovanji, graditi pa naj bi začeli tedaj, ko bodo pridobili zemljišče. Obenem je zemljišče še na Rečici, kjer bi lahko postavili dva bloka s 15 stanovanji, vendar pa na tem območju ne predvidevajo skupinske zasebne stanovanjske gradnje. . Po zazidalnem načrtu Spodnje Gorje že gradijo 27 zasebnih hiš in 20 družbenih stanovanj, precej zanimanja pa je za območje Praprotnice. Pripravljajo novelacijo zazidalnega načrta, po kateri bo poleg zasebne gradnje možna tudi gradnja blokov z okoli 30stanovanji. Lani so sprejeli zazidalni načrt Bohinjska Bistrica in obsega stavbno zemljišče v velikosti 8 hektarov U.i območje v Stari Fužini. Na tem zemljišču naj bi v dolgoročnem obdobju zgradili okoli 320 stanovanj. Z zazidalnim načrtom Posavec bo na več kot 2 hektarih prostor predvsem za zasebne graditelje, postavili pa bodo še dva manjša stanovanjska bloka in vrtec. Tudi zazidalni načrt za Podnart se opredeljuje največ za zasebno gradnjo, medtem ko področje lipniške doline še ni urbanistično popolnoma obdelano in za zdaj še ne načrtujejo intenzivnejše stanovanjske gradnje. Vsekakor pa bo v prihodnosti potrebno upoštevati potrebe in interes delovnih organizacij tako Plamena kot Jelplasta in Iskre, saj si zelo prizadevajo, da bi v dolini omilili precejšen stanovanjski primanjkljaj. D. S. Najbolj obiskani blejski hoteli Radovljica — V sedmih mesecih letošnjega leta so se prenočitve domačih in tujih gostov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečale za 23.000 ali za 4 odstotke. Na Bledu so se povečale za 24.000 ali za 9 odstotkov, v Bohinju za 2.000 ali za odstotek, v Radovljici pa so se zmanjšale za 3.300 ali za 4 odstotke. Kar za 20 odstotkov je bilo več prenočitev v blejskih hotelih, največ pa je bilo — 58 odstotkov - domačih gostov. Julija je bilo v turistični radovljiški občini 42.000 gostov ali 181.000 nočitev. V povprečju so se zadrževali 4 dni, največ pa jih je bilo v hotelih, blejskih in bohinjskih. Gostinske zmogljivosti so bile izkoriščene za več kot polovico, slabša je bila sezona le za tiste, ki oddajajo zasebne sobe. V občini pa ne ponujajo gostom le sob in gostinskih uslug, temveč so gostom na voljo in na ogled razne kulturne prireditve in turistične zanimivosti. Te zanimivosti si ie po podatkih ogledalo 290.000 obiskovalcev. Največ jih je bilo na blejskem gradu in na blejskem otoku, privlačne izletniške točke pa so bile tudi soteska Vintgar, slap Savica, Čebelarski in Kovaški muzej ter Muzej talcev Begunje. Zanimivo je, da je posebno slap Savica izredno dobro obiskan, saj si ga na leto ogleda okoli 46.000 domačih in tujih gostov. D. S. IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ 2 E L E Z Q R VALJARNA BELA DOBRO GOSPODARI JESENICE - Delavci v temeljni organizaciji združenega dela hladna valjarna Bel« so avgusta kljub večji odsotnosti z dela dosegli spodbudne gospodarske rezultate. Dosegli so doslej najvišjo mesečno proizvodnjo, in sicer 7 tisoč ton in za planirano količino zaostali le za slabe ttiri odstotke. Tudi odprem« je bila doslej najvišja in je znaiala 7220 ton. Delavci hladne valjarne si prizadevajo za zmanjšanje izgube in jim bodo dosedanji uspehi nedvomno velika spodbuda pri uresničevanju ukrepov za odpravo izgube. PRIZNANJA KRVODAJALCEM JESENICE - Občinski odbor Rdečega kriza je organiziral proslavo ob 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva. Ob tej priložnosti so številni občani, predvsem pa tisti, ki so te neštetokrat darovali kri, prejeli posebna priznanja. Priznanje je dobilo tudi 16 delovnih in družbenopolitičnih organizacij, med njimi kar osem iz jeseniške železarne. Večje izgube RADOVLJICA — V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bila industrijska proizvodnja za 15 odstotkov višja kot v ena* kem lanskem obdobju. Obseg proizvodnje so v radovljiški občini povečale vse delovne organizacije, prav tako tudi industrija, ki je presegla proizvodni plan za 2 odstotka. Zaloge ne naraščajo, ugotavljajo, da razmeroma ugodna rast proizvoda je temelji predvsem na domačem povpraševanju in ne na večji prodaji na tujem tržišču. Zunanjetrgovinski odnosi so bili v primerjavi s prvimi tremi meseci letošnjega leta boljši, čeprav ne najbolj ugodni. Izvoz je bil večji od uvoza za 12 odstotkov, a je radovljiška industrija izvozila za 8 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, slovenska industrija nasploh pa beleži znatno boljše rezultate. Vzroki za skromne izvozne dosežke so deloma v neugodnih gibanjih na tujem tržišču, kjer je konkurenca vedno večja, deloma pa tudi v organizacijah samih. V občini ugotavljajo, da ugodno povpraševanje na domačem trgu ob relativno visokih domačih cenah, hkrati pa skromno naraščanje produktivnosti dela in slabša konkurenčnost organizacij združenega dela v mednarodni menjavi vplivajo na majhno zainteresiranost delovnih organizacij za izvoz. Radovljiška industrija pa je na drugi strani uvozila kar za 24 odstotkov več investicijske opreme in reprodukcijskega materiala kot v lanskem obdobju. Zaposlenost se je povečala za 2,7 odstotka, enako povečanje beleži tudi gorenjsko gospodarstvo. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega je v gospodarstvu znašal 5007 dinarjev, kar je za 18 odstotkov več kot lani. Medtem ko so se tekoče izgube na Gorenjskem in v Sloveniji letos znatno znižale so v Radovljici večje. Po šestih mesecih poslovanja je izkazalo izgubo 13 temeljnih organizacij združenega dela. Največ izgub so imele gostinske delovne organizacije, kjer se še vedno kažejo posledice slabe sezone v prvih letošnjih mesecih, ponekod pa povečujejo izgubo tudi visoke obresti za kredite. V radovljiški občini pa se nadaljuje intenzivna investicijska dejavnost. Tako so izplačila za naložbe v osnovna in v obratna sredstva v gospodarstvu in negospodarstvu večja za 47 odstotkov, na Gorenjskem pa za 27 odstotkov. Za naložbe so porabili največ lastnih sredstev, kar 54 odstotkov. Tako v občini ocenjujejo, da s polletnimi rezultati ne morejo biti povsem zadovoljni, saj so povprečni. Zanje je značilna predvsem skromna realna rast družbenega proizvoda in tudi neskladnost pri delitvi ustvarjenega dohodka. V povprečju dosega radovljiško gospodarstvo še vedno slabše rezultate od gorenjskega in slovenskega, vendar pa sodijo, da bo drugo polletje prineslo ugodnejši gospodarski uspeh. Obrtno podjetje Cerklje 96 na Gorenjskem Delavski svet razpisuje opravila in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA Kandidati morajo poleg z zakonom in družbenim dogovorom določeni kadrovski politiki izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ter tri leta delovnih izkušenj, — da ima visoko kvalifikacijo s področja gradbeništva in naj. manj pet let delovnih izkušenj, — da je moralno politično neoporečen in da ima pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepi8om opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh od objave na gornji naslov z oz nako »za razpisno komisijo«. Almira Radovljica slavi tridesetletnico RADOVLJICA - Osemsto članski delovni kolektiv organizacije združenega dela Almira Radovljica s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela v Radovljici, v Bohinjski Bistrici in v Novi Gorici slavi letos 30-letnico svojega obstoja. Radovljiška Almira, ki sodi med najbolj znane jugoslovanske proizvajalce pletenin, je nastala novembra 1949. leta z združitvijo tovarne pletenin Radovljica in tovarne nogavic Lesc« V treh desetletjih se je povzpela med vodilne izvoznike njeni izdelki pa so bili deležni te številnih mednarodnih priznanj in nagrad. Prvi del prai-novanja so delavci Altnire te imeli, ko so se zbrali na Home nad Zasipom pri Bledu, kjer j« bilo delavsko srečanje. Drogi del jubilejnega praznovanja pa pripravljajo za november i veliko proslavo v Radovljici. JR nW\ \»> 9uB ^Sk* ^^w""Baaaa»»m»aa""","""""~ — a GRADNJA PO PLANU - <'^«^ Tržiču poteka po programu. Gmd^'ka/a tudi sredstva. l£rn& Tržit, ne zamuja zdeli, ugodno pa ^k«*' tržUkeg^£ doma za ostarele občane je glavna nato** prispevka, (jk) - Foto: F. Perdan Radovljičani pred novo gledališko sezono Linhartov oder brez odra RADOVLJICA — Čudno se sliši, da Radovljica kot upravno in družbeno središče občine ne premore lastnega gledališča ali vsaj dvorane, v kateri bi lahko gostovale domače in tuje igralske skupine. No, kljub temu v minuli gledališki sezoni odrsko življenje ni hilo mrtvo; Linhartov oder se je v vsej republiki izkazal z uprizoritvijo Linhartovega Matička — z njim bodo v kratkem gostovali celo v Prizrenu — nekaj uspehov pa ima za seboj tudi skupina Linhartovega odra mladih. Poleg tega je v občini nekaj zelo dejavnih igralskih skupin v krajevnih skupnostih, ki že presegajo poprečno amatersko raven. Gledališke skupine tako delajo neposredno pri kulturno umetniških društvih ali samostojno v okviru občinske zveze kulturnih organizacij. Tu imajo že skoraj eno leto strokovnega sodelavca za to področje kulture, ki režijsko in drugače pomaga igralskim skupinam k čim kvalitetnejšim uprizoritvam. In kako kaže v novi gledališki sezoni? Ze 19. novembra je predviden koroški večer, ki ga bo zveza kulturnih organizacij pripravila za obletnico zadnjega preštevanja Slovencev na Koroškem. V okviru te prireditve bodo odprli razstavo dokumentacije o koroških Slovencih, v goste bodo povabili Obirski oktet in štiri zamejske pesnike, nastopila pa bo še mladinska folklorna skupina iz Globasnice. Naslednja pomembnejša prireditev v Radovljici bo 11. decembra, ob obletnici smrti Antona Tomaža Linharta. Lani so za ta praznik igralci Linhartovega odra pripravili njegovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi, za letos pa je predvidena Županova Micka, ki jo bodo pripravili v Ribnem. Ker je bila letos v Beogradu konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav, je tudi nova akcija lista Komunist na temo neuvrščenosti. Radovljičani se bodo vanjo vključili z večerom poezije neuvrščenih dežel. Pripravljajo Že glasbeno opremo, ki bo poslušalcem približala umetniško ustvarjalnost teh narodov. Posebej velja omeniti Prešernov Krst pri Savici, ki ga bodo v koncertni obliki naštudirali mladi iz Linhartovega odra mladih, iz DPD Svobo-oa.v Podnartu in Mošnjah. Predstavi f?a bodo prihodnje leto ob 130. obletnici pesnikove smrti, z njim pa °odo verjetno nastopili tudi na srečanju mladinskih kulturniških skupin Na&a beseda. Nasploh pa bo letošnja gledališka *zona potekala v znamenju komedij. K sreči to ne bodo stare ljudske Komedije, neprimerne današnjemu času. ampak take, ki naperiaio osti tudi proti današnjemu sodobnemu življenju. Tako bodo v Podnartu uprizorili Jaro meščanko Jovana Sterije Popoviča, na Bohinjski Beli Dan oddiha sovjetskega dramatika Katajeva, Radovljičani bodo najverjetneje izbirali med klasičnimi Ibse-novimi deli, druga društva pa se dokončno še niso odločila. Zaradi živahne gledališke dejavnosti v radovljiški občini bo zveza kulturnih organizacij prihodnje leto skušala pripraviti občinsko revijo gledaliških skupin, ki bo pokazala pester izhor celotne gledališke dejavnosti. Igralski naraščaj v Radovljici ni vprašanje, saj jim ga zagotavlja skupina Linhartovega odra mladih. Letos nameravajo naštudirati Marjetico in zmaja. Sicer pa je tako kot v vseh občinah težava z gledališkimi strokovnjaki. En profesionalec za vsoobčino seveda ne zmore vsega, zato zveza kulturnih organizacij pošilja nadarjene režiserje na razne vrste seminarjev, ki jih publiska zveza. prireja re- Misel pa vseeno lahko sklenemo z ugotovitvijo, da v radovljiški občini kljub skromnim pogojem za delo gledališka dejavnost kvalitetno in številčno raste tako v krajevnih skupnostih kot v Radovljici. H. Jelovčan Skupščina občine Tržič Svet delovne skupnosti upravnih organov Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge 1. STROJEPISKE v oddelku za upravnopravne zadeve ne službe skupščine občine Tržič in skup- 2. BLAGAJNIK IN OBRAČUNOVALEC OD v oddelku za družbeno planiranje in finance skupščine občine Tržič Pogoji: pod 1.: 4-letna upravno-administrativna šola. 1 leto delovnih izkušenj ali 2-letna administrativna šola, 2 leti delovnih izkušenj pod 2.: srednja ekonomska šola, 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj vlože pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh" od objave, komisiji za delovna razmerja skupščine občine Tržič. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh od objave. DIJAŠKI DOM v Kranju razpisuje prosta dela in naloge VZGOJITELJA za nedoločen čas Pogoj: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri Nudimo garsonjero prehrano v domu. Prijave sprejemamo dni od objave razpisa. in 14 GOZR MARTULJEK - Preteklo nedeljo so v Gozd Martuljku z Uvedbo četrtega tradicionalnega Spikovega dneva zaključili letošnjo poletno turistično sezono. V popoldanskih urah se je na prireditvenem prostoru zbralo precej gostov in obiskovalcev iz različnih krajev gor-njesavske doline. Zavrteli so se ob zvokih domačega ansambla, še posebno pa jih je navdušil nastop folklorne skupine KUD Jaka Rabič Dovje - Mojtrana. Poleg tega so organizatorji pripravili tudi tekmovanje v streljanju in srečelov. — Foto: J. Rabič KŽK Kranj TOZD AGROMEHANIKA Trgovina kmetijskih strojev in priključkov na Cesti JLA 2 v Kranju vas obvešča, da ima na zalogi: — traktorje URSUS 35 KM in 42 KM — poljske dvoredne »zkopalnike in kombajne /a krompir — za vse traktorje in priključke vam trgovina nudi kredit do treh let s 40-odstotno udeležbo — obenem vas obvešča da ima trenutno Se celoten program traktorjev TOMO VINKOVIĆ po stari ceni, za katere nudi ugoden kredit do pet let z 20 odstotno udeležbo. V trgovini rezervnih delov na Koroški cesti 25 v Kranju pa si lahko preskrbite po ugodni ceni zelo praktične hidravlične sedeže, katere lahko prilagodite na vse vrste traktorjev — raznovrstne traktorske in avtomobilske gume ter akumulatorje vseh vrst — rezervne dete za traktorje TOMO VIN KOVIC URSUS UNIVERSAL IMT itd Vaa informacij* o nabavi traktorjev in priključkov dobite tudi na tel. it. 23 485 za rezerv ne dele in sedeže pa na tel. št 24 786 Se priporoča KŽK TOZD AGROMEHANIKA Kranj LITERARNO GLASBENI VEČER - Pretekli teden so učenci osnovne šole Karavanških kurirjev NOB pripravili literarno glasbeni večer ob 100-le tniči rojstva pesnika Otona Župančiča in v počastitev krajevnega praznika Javornika in Koroške Bele. Učenci so recitirali znane pesmi Otona Zupančiča, mlade glasbenice pa so popestrile nastop s skladbami avtorjev resne glasbe. Ob tem velja poudariti, da so krajani pokazali zelo malo zanimanja za literarno glasbeni večer, saj se je v dvorani delavskega doma na Javorniku zbralo le okrog trideset obiskovalcev. — J. Rabič Ob izidu Gorjupovega Kitajskega dnevnika v hrvaškem prevodu Velika odmevnost Mitja G orj up je bil eden najvidnejših slovenskih" in jugoslovanskih družbenih delavcev, ki pa ga ie prezgodnja smrt — umrl je 31. oktobra 1977. 14 dni pred svojim 34. rojstnim dnevom — iztrgala iz ustvarjalnosti. Karkoli se je lotil na svoji kratki življenjski poti, najsi je vodil slovensko mladino ali potem ko je leta 1969 postal glavni urednik Dela, je opravljal z zavzetostjo in veliko družbeno odgovornostjo. * M nogi so zmajevali z glavo, češ. tako mlad ii »glavni« največjega slovenskega dnevnika. Toda kaj kmalu so uvideli, da imajo pred sabo osebo izjemnih sposobnosti, v kateri se prepletata mladostni zagon in starčevska zrelost. Prav Mitja ima velike zasluge za napredek in kulturo slovenskega časnikarstva. Kljub razmeroma kratkemu novinarskemu stažu so ga izbrali za predsednika Zveze novinarjev Jugoslavije, s tem pa mu je bilo tudi zaupano mesto vodje novinarske odprave v Ljudsko republiko Kitajsko. Gorjup se je s poti po Maovi deželi vrnil poln vtisov nenavadnega in nepričakovanega. .Največjo drŽavo na svetu je obiskal v zelo kočljivem trenutku, v času velike politične kampanje zoper »bando štirih« in v času uvajanja številnih novosti. Vse to ga je sililo, da svoje vtise o daljni deželi prenese na papir. Najprej je Kitajski dnevnik kot podlistek izhajal v Delu. mesec dni po avtorjevi smrti pa je v knjižni obliki izšel pri Mla- dinski knjigi. Datiran je z novembrom 1977, čeprav je takrat Gorjup že nekaj časa počival v tišini kanalskega pokopališča. Pred kratkim pa je delo Mitja Gorjupa Kitajski dnevnik izšlo še v hrvaškem prevoduv Plavi biblioteki zagrebške založbi Globus, ki je temeljna organizacija združenega dela v CGP Delo. Dnevnik je prevedel Tone Potokar, eden glavnih prevajalcev iz slovenskega na hrvatski jezik. S tem bo tudi jugoslovanska javnost lahko spoznala to izjemno osebnost in kvalitetno novinarsko delo. Kitajski dnevnik je še pred izidom v knjižni obliki zbudil veliko zanimanja v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. O delu s? zanimajo celo sami Kitajci, ki bi svojo deželo želeli »spoznati« še v očeh Jugoslovana. In čemu pripisovati knjigi tako veliko odmevnost? Dnevnik je razčlemba kitajske politične stvarnosti in obenem napoved tistega, kar se dogaja v tej deželi šele sedaj. Brez pomislekov izraža Gorjup tudi svoje dvome o ukrepih oblasti, o spremembah in iskanjih. Nič ni pri njem prikritega, učiteljskega. Tudi takrat ne, ko govori o kitajskih ljudeh in njihovem življenju. In prav ljudem ie posvečal največjo pozornost. Še beseda, dve o jeziku. Razumljiv in preprost z izjemnim stilom preseneti bralca. Kulturni koledar Gorenjskega muzeja od 12. 9. do 19. 9. 1978 V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarj-i. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava fo-rografij Frana Krašovca (1892—1969). Odprta bo do 28. septembra. V galerijskih prostorih Prešernove hiše je na ogled izbor grafičnih in slikarskih del iz galerijske zbirke Gorenjskega muzeja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba.na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan. razen ponedeljka in nedelje popoldne, od K), do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosred-njeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. TALCI NA GORENJSKEM Skofja Loka — Razstava Talci na Gorenjskem, ki bo odprta drevi ob 18. uri v galeriji na loškem gradu, bo prikazala vso tragedijo 1270 talcev, ki so bili ustreljeni na Gorenjskem od avgusta 1941 do aprila 1945. Poseben poudarek bo imela razstava tudi z izpopolnjenim gradivom s škofjeloškega območja, kjer je bilo po doslej zbranih podatkih ustreljenih več kot 140 talcev. Poleg fotografij bodo razstavo dopolnjevali razni predmeti, ki so bili kakorkoli povezani s talci, poslovilna pisma, dokumenti in podobno gradivo. Razstava v galeriji na loškem gradu bo odprta do 19. oktobra, in sicer vsak dan. razen ponedeljka, od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA OBVESTILA A. P. Zbirke Loškega muzeja v Škof j i Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob istem času je odprta tudi galerija, kjer bo v petek. 15. septembra 1978 ob 18. uri otvoritev razstave »TALCI NA GORENJSKEM«, razstave »Talci na Gorenjskem«. Muzejska zbirka v Zireh je odprta vsako soboto od 9. do 11. ure in od 14. do 18. ure ter vsako nedeljo od 9 do 11. ure in od 14. do 18. ure. Za obisk v ostalih dnevih pa se je potrebno predhodno najaviti. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Poleg železarske in lesarske zbirke si lahko ogledate še Koblarjevo spominsko sobo. zbirko skrilne kritine v Selški dolini in galerijo. Kranjska šola Helene Puharjeve 14 dni v Novigradu Zdaj so otroci iz kranjske šole Helene Puharjeve svojo šolo pod dišečimi borovci novigadske Pinete že zamenjali za bolj trde šolske stole in sploh resnejše »šolske okvire«. Verjetno pa bodo prav vse leto mislili na prijetnih 14 dni šole v naravi, na dneve, ki so bili resda šolski, a kljub temu povsem drugačni. Po treh letih je šola Helene Puharjeve, to ime je kranjska posebna osnovna šola dobila malo pred počitnicami, spet lahko za vseh 120 učencev organizirala šolo v naravi ob morju. Bilo bi idealno, da bi vsako novo šolsko leto lahko začeli takole ob morju, vendar pa se to ne posreči niti drugim posebnim kaj šele rednim osnovnim šolam. Selitev celotne šole, (le 10 učencev je ostalo v Kranju, kjer so prav tako imeli reden pouk) tudi ni tako enostavna stvar: težavne so že predpriprave na nov način pouka, ki mora biti brez klasične šolske table prilagojen razmeram v novem okolju. Sicer pa je Pineta, kjer so stavbe Zavoda za letovanje Kranj,, velika naravna učilnica o morju, obali ob njem, o primorskem življenju nasploh. »Prav to smo tudi v naši letošnji šoli v naravi najbolj poudarili,« je povedala ravnateljica šole Anka Zevnikova« Takle nazoren pouk, kjer se otroku vse, o čemer se govori, lahko tudi pokaže, lahko poišče školjke, kamenine, spoznava rastlinje in podobno. Vsega tega šolarju ni mogoče pričarati med rednim poukom v Kranju.« Pedagogi so že poprej pripravili didaktične pripomočke, da je pouk v PLAVALNA SOLA - Še zamisliti ni, da bi kdo »šprical« ure plavanja, niti tisti, ki jim plavalni gibi delajo še veliko preglavic: velja poskušati še in še, saj je morje prijetno toplo, blizu pa je tudi učitelj plavanja, za posebno boječe pa še plavalni obroč okoli pasu. TEHNIČNI POUK NA OBALI - Ni ravno prijetno takole sključeno zdeti in udarjati po dletu, ki bolj nerad grize v kamen. Toda počasi se le prikaže oblika ribe, morske zvezde ali morskega konjička. Nekateri so kamen raje zamenjali za les, ki se veliko raje vdaja dletu ali pa so izdelovali lične ladjice. r ŠOLA NA MORJU vanju s plavanjem in telesno vzgojo sploh pa na šoli Helene Puharjeve šolski program močno poudarja tudi ročne spretnosti z likovno in tehnično vzgojo. »Tu ob morju sicer ne morene uporabljati orodja in strojev, ki jib imamo v šolski delavnici,« ^>rsr. Andrej Jenko, pedagog za tehnično vzgojo,« zato le ročno obdelujemo predvsem naravne materiale, kot a kamen, les. Pouk je kar tu na obah. kjer je dovolj mehkega kamenja a obdelovanje.« No, če koga od udar janja z dletom zaboli roka. pa neka časa posveti iskanju rakovic ali pi skuša ujeti ribo na trnek. Tak poui bi seveda težko imeli v šolski delav niči, tukaj pa se otrokova aktivno? Prva polovica sončnega septembra je bila kot naročena za 140 otrok in 33 pedagogov — Izkušnje šole v naravi bodo uporabili pri celodnevnem pouku — Sproščeni, zadovoljni in zdravi gredo te dni spet v »pravo« šolo zelenju lahko tekel brez posebnega pisanja v zvezke. Tudi znanje samo je verjetno v takem okolju dosti bolj privlačno, hitreje se ga otrok zapomni in za dlje časa. Pedagogi so praktično z otrokom vseh 24 ur, zato učenje, spoznavanje ni omejeno le na nekaj dopoldanskih ur, pač pa se snov mimogrede utrjuje tudi med sprehodom pri plavanju, med likovnim in tehničnim poukom — vse to na način, ki je za otroka lahko sprejemljiv, ne da bi ga pri tem preveč obremenjevali z novimi spoznanji. »Šolo v naravi organiziramo že od 1962 leta: začeli smo na Skali-ču, otoku blizu Zadra, bili pa smo tudi na Debelem rtiču, na Stenja-ku in nekajkrat tukaj v Pineti. Bivanje v taki šoli je za naše otroke, ki se ne uče z lahkoto, izredno učinkovito,« pravi Anka Zevnikova. »Predvsem si okrepe zdravje, manj važne pa seveda niso tudi druge izkušnje, ki jih vsakdo od nas dobi ob bivanju v drugem okolju. Otroci so v šoli v naravi tudi bolj mirni, bolj sproščeni, pridni in vodljivi. Neredko zaradi spremembe okolja izginejo občasno ali za vedno tudi nekatere zdravstvene težave, ki doma sicer grene življenje otroku in staršem. Skratka za naše otroke je takole bivanje izredno pomembno. Zato smo tudi tako veseli razumevanja in pomoči delovnih organizacij kranjske in tržiške občine, ki poleg staršev, izobraževalne in zdravstvene skupnosti financirajo, šolo v naravi. Letos so denar prispevale tudi delovne organizacije, kjer niti niso zaposleni starši naših otrok. Omeniti pa moram tudi kranjski občinski sindikalni svet, ki je ne ravno majhen znesek namenil za nakup športnih rekvizitov.« Zadnja leta je šoli uspelo organizirati bivanje v naravi tudi za oddelke za delovno usposabljanje za srednje duševno prizadete otroke. Tudi letos se je 38 mladostnikov iz teh oddelkov preselilo iz učilnic v Stritarjevi ulici na morje. Tu so njihove bolj ali manj spretne roke iz školjk, plodov obmorskih rastlin in drugega materiala ustvarile izdelke, ki so jih razstavili v jedilnici skupaj z izdelki drugih učencev. No. nekaterim mladostnikom iz oddelka za usposabljanje to ni bilo prvo letošnje bivanje ob morju. Prav zaradi izredne prizadevnosti kranjskega društva za pomoč duševno prizadetim je bilo namreč iz sredstev skupnosti socialnega skrbstva vsem. ki delajo v delavnici pod posebnimi pogoji in so torej »delavci«, v letošnjem letu izplačan regres za letovanje. Ti mladostniki namreč nimajo statusa ne pravega delavca ne invalida, pač pa so odrasli otroci, ki v tej delavnici delajo in za to dobe tudi zaslužek. Starši vseh 15 mladostnikov, ki so letos prejeli regres za letovanje, so svoje otroke vestno peljali na morje: nekateri so celo prinesli hotelski račun, čeprav tega nihče ni zahteval in tudi pri- MORJE V RISBI -Resnično ni enostavno pričarati morje na risalni list pa kopalce in obalo. Toda velja poskusiti, saj najlepše risbe lahko pridejo na šolsko razstavo in to ni majhna reč. — Tekst in slike: L. Mencinger PRIPRAVE NA VRNITEV - Povrnitvi iz Novigrada je bilo treba začeti s celodnevnim poukom, zato je ravnateljica A nka Zevnikova s sodelavci že v Pineti pregledovala zadnje priprave in nov program bivanja v šoli. čakoval. Vendar pa je treba razumeti starše otrok, ki bodo otroci tudi ostali še potem, ko bodo odrasli, da je zanje neizmerno pomemben občutek, da tudi družba deli z njimi težo skrbi za otroka, ki ne bo nikoli tak kot drugi otroci. Zato so starši tudi z zadovoljstvom sprejeli vest, da se v letošnjem šolskem letu na šoli Helene Puharjeve začenja celodnevni pouk. Doslej je bilo organizirano le podaljšano bivanje tako na šoli kot tudi na oddelku za delovno usposabljanje. Šole v naravi, ki so jih vrsto let organizirali, pa bodo seveda tudi dobra izkušnja za program celodnevnega bivanja v šoli. Morja sicer ne bodo mogli odnesti s seboj, da bi vsak dan plavali kot v Pineti, toda redne ure plavanja v zimskem bazenu tudi niso malo. Tako kot telesnemu utrje- meša z razvedrilom. Podobno likovni vzgoji. »Pri barvah, ki otrok nanaša na risbo,« pnv likovnik Marjan Kukec. »spozn* varno otrokovo počutje. Tu morju otroci uporabljajo žive vese* barve: morje je živomodro. kopale rdeči in rumeni, drevesa živozelens Otroci bodo odnesli tudi nova kustva, saj tu rišejo zunaj, ka-vidijo. drevesa, morje, kar je pn rednem pouku manj izvedljivo.« Prav gotovo pa bodo spomin« na sončnih štirinajst dni šole • naravi v Pineti kranjski šolarji še vse leto nosili v sebi, pisali c tem šolske spise, risali na risala« liste in dolbli v les zvezde in rib« Le pouk verjetno ne bodo začenjali s pesmijo, tako kot v šob v naravi vseh štirinajst dni; toda dan lahko prav tako začnete vedro, z veseljem in voljo,mar ne* 3. Pogoji: Odbor za delovna razmerja pri avto MOTO društvu kranj razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1 komercialna in finančna dela 2 finančno-knjigovodska^dela in obračun osebnih dohodkov delavca za pomožno delo pod pod 1 pod 3. srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobraz- šola ali nižja stroga izobrazba ,n 3 leta prakse na ,M>dobnem del«»vnem rnestu NK delavec ali PK delavec. Možnost pnučitve za kle- parska dela. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema sekretariat " d™4*v* 7-AMU Koroška 53/D do vključno 25. septembra Kranj, Brez otrok je prazen dom — V 20 letih je bilo v Sloveniji posvojenih več kot 400 otrok — Več želja po osvojitii, kot je možnosti Moj posvojenec — moj otrok Zakon brez otrok je kot dan brez sonca, je misel kdove katerega misleca; najbrž pa bi mu zakonci, ki dolga leta čakajo na rojstvo, brez dvoma potrdili. No, ljudje smo že zdavnaj iznašli zdravilo — posvojitev: ta je stara prav toliko kot človeštvo. Čeprav je sprva imela drugačen pomen, namreč zagotovitev naslednika in ohranitev rodu, seje s časom namen tudi spreminjal. Danes v večini dežel zakonodaja upošteva predvsem koristi posvojenca, zato je tudi postopek posvojitve — sicer ne povsod — tak, da se otroku izbirajo novi starši in ne obratno. leta v leto več otrok, izginjajo, zakon sam pa kot vemo povsem izenačuje v zakonu in V Sloveniji je iz zakoncev, ki bi Želeli posvojiti otroka. Pa ne. da bi se večalo število zakonov brez otrok, pač pa tonejo v pozabo predsodki, ki so morda še pred desetimi, dvajsetimi leti marsikateremu zakonu brez otrok branili pred posvojitvijo. Zdaj skorajda ni več te vrste ovir. saj okolica sprejme tak korak zakonskega para s simpatijami in občudovanjem. Zakonodaja pa sploh omogoča tako posvojencu kot posvojiteljem po pravnem aktu posvojitve popolffo izenačenje z rodnimi starši. Vendar pa je otrok, ki bi jih lahko posvojili, vse manj. To zakonci, ki se odločijo za posvojitev, dobrp vedo, saj morajo povpraševati po otrocih po vsej Sloveniji in tudi Jugoslaviji. Danes se namreč vse manj rodi nezaželenih otrok, samohranilke nimajo več toliko ekonomskih težav, da ne bi mogle skrbeti za svoje otroke, razen tega pa tudi moralni predsodki do nezakonskih mater, zaradi česar so se včasih odpovedale izven zakona rojene otroke. Vse do leta 1976 je glede posvojitve pri nas veljal še zakon iz leta 1947. ki je govoril le o nepopolni posvojitvi. Novi zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je prinesel glede posvojitve novost — popolno posvojitev, ki daje posvojencu vse pravice kot sicer rodnemu otroku, z biološkimi starši pa se pretrga vsaka vez. kar poprej ni bilo. Zdaj se ni treba bati. da bi lahko rodni starši motili navezanost posvojenca na svoje nove starše in obratno. Kot je pokazala analiza, ki jo je opravil Center za socialno delo Ljubijana-Center za vso Slovenijo, je bilo v zadnjih dvajsetih letih pri nas posvojenib nekaj več kot 400 otrok. Večinoma gre za družine, ki so posvojile po enega otroka, vendar pa so našteli 16 družin z dvema in eno družino celo s tremi posvojenci. Navadno se za posvojitev otroka odločajo zakonci brez otrok, vendar Razpisna komisija pri svetu Delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Radovljica objavlja prosta dela in naloge: 1. REFERENTA ZA OMT v oddelku za družbene dejavnosti in občo upravo 2. REFERENTA ZA OSEBNO IN MATERIALNO EVIDENCO v oddelku za ljudsko obrambo Kandidati morajo za uspešno opravljanje del in nalog imeti poteg splošnih še naslednje pogoje: Pod L: višjo izobrazbo organizacijske smeri in dve leti delovnih izkušenj, pod 2.: srednjo izobrazbo ekonomske, tehniške ali vojaške smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi moralno politične vrline. Za opravljanje del in nalog bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah je treba poslati v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Razpisna komisija upravnih organov Skupščine občine Radovljica. Triglav konfekcija kranj Najnovejše modele oblek in kril za jesenske dni dobite v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču BOGATAŠI REVNI DAVKOPLAČEVALCI Italijane je upravičena razburila no-vic«. da ie Fiatov šef Gianni Agnelli, eden najbogatejših Evropejcev, plačal "vek le od 43 milijonov lir in ne od 760 ■iliJonov lir vsega zaslužka. Objava Podatkov je prišla ravno v času. ko triletni razvojni plan vlade predvideva *« delavce ■ stalnimi dohodki hude eaae. Vprašujejo ae. ali bo aploh kdaj ■Ofoee priailiti podjetnike, trgovce, zdravnike, univerzitetne profesorje. Producent* in filmske zvezde, da bodo Prijavili celoten dohodek in zanj plate-vali tudi davek. TE DNI PO SVETU LETALO STRMOGLAVILO vrh manjšega hriba. ŽIVLJENJK M VRAČA Povodnji v Indiji, ki jih ocenjujejo doalej kot najstrašnejše, so samo v severnih krajih dežele zahtevale okoli 1500 življenj, okoli 10 milijonov ljudi je ogroženih, uničenih ali poškodovanih pa je blizu 600.000 domov. Tudi žetev na okoli 800.000 hektarih je uničena. Po zadnjih vesteh se življenje počasi vrača v stare tirnice, medtem ko v Miham Ganges in Diamuna Ae vedno poplavljata. BO BRAZILIJA UVAŽALA KAVO? Gospodarska podoba Brazilije ni niti malo razveseljiva, po ocenah brazilskih gospodarstvenikov pa se utegne do koma le poslabšati. Zelo slab ho pridelek tudi državne rezerve kave kopnijo, napovedujejo, da jo hodo morali še uvažati. če se hodo skromne letine vrstile Nepnzanesljivo vTeme je poleg tega uničilo skoraj ves pridelek soje. občutno slabši pa bo tudi pridelek koruze in fižola BOGATA »NAJDBA« HAŠIŠA Na mejnem prehodu Bogorodica na jugonlovansko-grtki meji so cariniki odkrili 62ft kilogramov hašiša Lastnik vozila, ki je tihotapil mamilo, je britanski državljan Alan Clementia. leta kave zato uvažat pa je bilo 14 zakoncev, ki so že imeli otroka, pa so posvojili še enega. 22 pa jih je imelo otroke iz prejšnjih zakonskih zvez. Desetim posvojiteljem pa se je otrok rodil potem, ko so že posvojili posvojenca. Prav zanimivo je. da večina zakoncev, ki so se odločili za posvojitev, izhaja iz družin, kjer je hilo veliko otrok: le-ti se verjetno ne morejo sprijazniti z mislijo, da hi potem, ko so odrasli v številni družini, živeli hrez otrok. Analiza je pokazala. da so zakonci, ki so posvojili otroka, v večini s tem zadovoljni in so se torej odločili prav. Številni so odgovorili, da bi se odločili še enkrat za posvojitev. Medtem ko je še pred leti posvojitev posebno pri sorodnikih lahko naletela na nerazumevanje pa zdaj tako sorodstvo kot okolica posvojitev prejema kot nekaj povsem naravnega. Težave, ki jim morda imajo, gre bolj pripisati sami družini kot pa samo posvojencu. Sicer pa večina družin nima težav s posvojenci. Če so. so take kot jih imajo vsi starši v določeni otrokovi starosti: oh vstopu v šolo. v puberteti, ob bolezni, ljubosumnosti ob drugem otroku itd. Večini otrok posvojitelji posvečajo tudi večjo pozornost, kar se kaže predvsem v učnem uspehu, saj je pri posvojencih praviloma boljši učni uspeh kot pri starših z lastnimi otroki. Več težav posvojiteljev s posvojenci je morda tam. kjer sta se zakonca pozno odločila za posvojitev. Oim večja je namreč razlika v starosti, večje so lahko težave. Večina posvojencev je dobila nove starše še v predšolski dobi. vendar pa je bilo med posvojitelji tudi nekaj zakoncev starin tudi 50 let in več: to pomeni, da so se za posvojitev odločili, ko je bila vsa druga zdravniška pomoč zaman. Izkazalo pa se je. da je bolje, če starejši posvojitelji posvoje malo starejše otroke, čeprav prav za te med posvojitelji ni veliko zanimanja. Vsekakor je potrebno pri starejšem otroku več truda za vzpostavitev čustvenih vezi z novimi starši, potrebna je večja mera razumevanja za otrokove navade in sprejemanje njegove osebnosti: to pa zahteva od posvojiteljev že več truda in potrpežljivosti. Pri večjem otroku se posvojiteljem tudi ni treba bati. kdaj bo otrok zvedel o svojih pravih starših. Zaželeno je namreč, da otrok vseeno ve. da posvojitelji niso njegovi rodni starši, vendar jih približno tretjina tega ne ve. Posvojitelji jim običajno razlože njihovo rojstvo še v predšolski dobi. ko gre razodetje večinoma mimo brez pretresa. Puberteta pa navadno ni pravi čas. saj lahko posvojenec izgubi zaupanje v posvojitelje, ki so mu zakrivali resnico. Običajno je tudi tako. da otroci, ki vedo. da so posvojeni, ne žele spoznati svojih rodnih staršev, saj nanje niso čustveno vezani. Analiza je pokazala med drugim, da bi kazalo organizacijo posvojitve spremeniti. Vse preveč dolgo namreč zakonci, ki žele otroka, čakajo nanj. Eno leto je morda še primerna doba. več pa nikakor ne. Zakonci se morajo oglašati daleč naokoli, če žele dobiti otroka, otrok brez staršev ali kakorkoli že primeren za posvojitev pa navadno v svoji občini čaka na nove starše, ki pa jih običajno prav v tej občini ni. Centralna evidenca otrok in tudi posvojiteljev bi verjetno posvajanje in izbiranje pravih posvojiteljev za posvojence prinesla olajšave, socialnim službam pa bi omogočala izbiro primernih novih staršev otrokom. Kajti starši imajo lahko vse formalne |x>goje. pravih lastnosti za vzgojo pa ne: taki ne bi mogli zagotoviti otroku nemoten in srečen osebnostni razvoj. »BORBA« V PEKINGU V .Pekingu je prvič naprodaj jugoslovanski list Borba. Hkrati je to tudi eden redkih tujih časopisov, ki jih je moč kupiti v kitajskem glavnem mestu. CVETJK ZAMENJALI STRELI Ae pred dobrim tednom dni so iz Irana prihajale vesti, da so bile demonstracije proti vladi aila miroljubne in da so demonstranti celo zasipali s cvetjem vojake, ki so budno bdeli nad dogajanji. Mir pa je bil le navidezen. 2e cez nekaj dni so izbruhnili krvavi spopadi. V glavnem mestu Teheranu in v enajstih drugih mestih je padlo v bojih z vladnimi četami več kot 2S0 ljudi. Zdaj se položaj spet umirja, premier Sarif Emami pa je te pojasnil program vlade, ki obljublja celo vrsto ugodnosti od »popolnoma svobodnih volitev do spremembe davčnega sistema v korist kmetov«. ENOTNO PROTI TERORIZMU ZH Nemčija. Italija. Svira. Francija in Avstrija hodo »okrepile medsebojno sodelovanje v boju proti mednarodnemu terorizmu«. To je bil edini sklep »tajne konference« notranjih ministrov, ki su ga objavili za širšo javnost. Konferenca je bila v nekem z vodo obdanem gradu v zahodnem delu Dunaja, podobna pa že 10. aprila letos v Bernu. Švedski obisk v Jugoslaviji Švedski kralj Kari XVI. Gustav, kraljica Sil-vija in zunanja ministrica Karin Soder po pogovorih s predsednikom Titom in zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem odpotovali v Dubrovnik, Beograd in Ohrid — Režimi na majavih nogah — V Camp Davidu preobrat? — Napadi na trojni sestanek — V Libanonu spet vre ZAGREB - Švedski kraljevski par Kari XVI. Gustav in kraljica Silvija ter zunanja ministrica Karin Soder so po uspešnih pogovorih s predsednikom Titom, zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem in njunimi sodelavci odpotovali iz Zagreba v Beograd in naprej v Makedonijo ter jugoslovansko Primorje. Iz Zagreba, kjer so bili pogovori med voditelji Jugoslavije in Švedske, poročajo o uspešni in tvorni izmenjavi mnenj o dvostranskem sodelovanju med državama in žgočih mednarodnih vprašanjih. Švedska in Jugoslavija, nevtralna in neuvrščena država, imata o številnih svetovnih vprašanjih enaka ali sorodna stališča in je prav zato razlogov za še pristnejše sodelovanje več. Prav tako je Švedska ponudila gostoljubje številnim našim delavcem, obilo pa je bilo tudi že skupnih prizadevanj pri zatiranju Jugoslaviji sovražnih posameznikov in skupin, ki so se zatekli na Švedsko. Med pravkar končanimi razgovori na najvišji ravni med Jugoslavijo in Švedsko, kjer je naša stran opozorila na trgovinski primanjkljaj v blagovni menjavi, je veljala še posebna pozornost dogajanjem v Afriki in na Bližnjem vzhodu ter popuščanju napetosti v Evropi in na svetu, čemur posvečata Jugoslavija in Švedska izjemno pozornost. Proces popuščanja napetosti in razorože-vanja ne sme pojenjati, so menili sogovorniki, še poseben pomen pa obe državi pripisujeta neuvrščenemu gibanju in beograjskemu sestanku zunanjih ministrov neuvrščenih držav, na katerem je švedsko vlado zastopala zunanja ministrica Karin Soder. Po sodbi obeh strani mora biti izredno zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi izhodišče za pospeševanje procesa razorožitve, za kar pa so še posebej odgovorne velike sile, čeprav je razorožitev naloga vsega sveta. Zdajšnjemu švedskemu obisku v Jugoslaviji bodo sledili dvostranski pogovori gospodarstvenikov, strokovnjakov s področja šolstva in strokovnjakov iz drugih področij. Kako majave so noge režimov, ki ne uživajo podpore ljudstva, kažeta zadnje čase še posebej izrazita primera Nikaragve in Irana. V Nikaragvi so režimu diktatorja Somoze ure štete, saj upor vedno bolj plamti kljub stopnjevanemu terorju vojske in policije. Somoza je diktator že 44 let. Slišati je napovedi, da bi utegnil diktator odstopiti in prepustiti oblast začasni vladi, vendar nasprotniki režima spoznavajo, da bi bila to le prevara, saj bi bil predsednik vlade Somozov bratranec, Združene države Amerike pa bi še vedno obdržale vpliv v Nikaragvi. Kljub naporom vlade in terorju vre tudi v Iranu. Slej ko prej bodo morali odgovorni razmisliti o političnem položaju v državi in se ne zanašati le na moč pušk. V vsaki državi prevlada zgodovinska resnica, da je trden le tisti režim, ki ima zaupanje v ljudeh. Primera pa nista le Nikaragva in Iran, temveč jih srečujemo na vseh celinah. Tudi v Cilu vre, čeprav je do teh dni, ko se spominjamo 5. obletnice strmoglavljenja demokratične vlade Allendeja, fašistični režim pozaprl na stotisoče ljudi. Mnogi med njimi so za vedno izginili! V Camp Davidu, kjer zasedajo Carter, Begin in Sadat, še vedno vlada negotovost. Poročila so skopa. Uradni predstavnik Bele hiše je izjavil, da je bilo na nekaterih področjih že doseženo, soglasje, drugje pa bodo še potrebni dogovori. Predsednik Carter je med drugim dejal, da bi štel pogajanja za uspešna že v primeru, če bi se državniki dogovorili vsaj za nadaljevanje pogovorov. Neznank je ob Camp Davidu torej še veliko, menijo pa, da je Izrael najtrši oreh, saj ni voljan sprejeti nobenega kompromisa. Nasprotniki trojnega sestanka v Camp Davidu pa prav tako pripravljajo srečanja. Arabske države, članice »fronte zavračanja« menijo, da Sadat naseda obljubam Izraela in Združenih držav Amerike in da utegne biti »sramotno prevaran«, prav tako pa se nima pravice v imenu drugih držav pogovarjati o miru na Bližnjem vzhodu. Libanon se spet spreminja v vrelišče mržnje med libanonskimi silami, v katerega so vpleteni tudi pripadniki arabskih mirovnih sil, še posebej pa sirski vojaki. Spopadi so bili zadnje dni srditi še posebno v glavnem mestu Bejrutu. Opazovalci sodijo, libanonsko ozemlje so preletela tudi izraelska letala, da skušajo zagovorniki ognja in krvi vznemiriti Bližnji vzhod v času pogajanj v Camp Davidu. Trajnega miru za zdaj v Libanonu ni pričakovati. Desničarji terjajo odhod mirovnih sil, katerih mandat preteče 27. oktobra, slišati pa je tudi glasove o dokončnem obračunu desničarjev, ki jih podpira Izrael, z levičarji in palestinskimi borci. Med zunanjepolitičnimi dogodki velja omeniti še obisk kubanskega voditelja Castra v Moskvi, kjer se je ustavil na poti v Adis Abebo, kjer bo proslava 4. obletnice etiopske revolucije, in pogovore sirskega predsednika Asada v Zvezni republiki Nemčiji. J. Košnjek : zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA skupnost Kranj Posredujemo prodajo: 1. zastave 750 Lux, leto izdelave 1977, s prevoženimi 29.000 km. Začetna cena 11.200 din 2. zastave 101, leto izdelave decembra 1976, s prevoženimi 27.000 km. Začetna cena 16.000 din 3. zastave 126 P, letnik 1978, s prevoženimi 200 km. Začetna cena 24.500 din Ogled vozil je možen na dan licitacije od 8. do 12. ure pri ZS Triglav GOS Kranj. 4. zastave 126-P, leto izdelave 1976, s prevoženimi 20.000 km. Začetna cena 20.000 din Ogled vozila je možen pri Zupan Antonu, Bled, Ljubljanska 33. Pismene ponudbe z 10-odstotnim pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 20. 9. 1978 do 12. ure pri ZS Triglav GOS Kranj, Oldhamska 2. Tržičani že dvajset let letujejo v Umagu Kovači na umaški Punti Že več kot dvajset let ima tržiška Tovarna kos in srpov v Umagu počitniški dom, ki se vsako leto spremeni v poletno shajališče Trži-čanov — Prizadevanja tovarne, da bi bil dom vsako leto urejenejši in prijetnejši — Marija kuha v Umagu že dvajset let — Grožnje, da bo treba ven, vedno glasnejše — Tržič ima premalo počitniških domov nam voljni pomagati. Delovni dan se običajno začenja že ob petih zjutraj in traja do devetih ali desetih zvečer. Dve uri po kosilu imamo sicer odmerjenih za odmor, pa se mu pogosto odpovem o, saj se v domu stalno ponuja delo. Skrb za počitniški dom ni enostavna kot bi marsikdo mislil in je denar presneto težko zaslužen.« Tovarna kos in srpov je letos veliko vložila, da bi se gostje v domu. večinoma delavci in njihovi svojci, počutili dobro in imeli primerno ugodje. V vse sobe v zgornjem nadstropju so napeljali vodo. Počitniški dom Tovarne kos in srpov v Umagu Umag — Veliko Tržjčanov je zadnjih dvajset let prav. po zaslugi Počitniškega doma Tovarne kos in srpov v Umagu spoznalo prijetnosti oddiha ob morju, čeprav traja le-ta le dober teden. Dom na Punti, ob sprehajališču Vladimirja Gortana, tik^ob obali, ostaja vsa ta leta poletno shajališče Tržičanov. ki so bodisi gostje doma ali preživljajo letni dopust v Umagu in v bližnji ter daljnji okolicil. Edinstvene prednosti ima ta dom. Leži na Punti. stran od avtomobilskega hrupa, sredi sence košatih dreves, pa še do morja je le par korakov. Posebno prijetnost pa ponuja stanovalcu in; obiskovalcu doma osebje, ki zna z izrednim posluhom ugoditi še tako nepomembni želji gosta. Kovačem iz Tržiča je uspelo usposobiti dom, kjer je hrana domača, obilna za še tako veliko lakoto, in okusna. Počitniški dom Tovarne kos in srpov Tržič, eden prvih in redkih iz tržiške občine ob morju (ima ga še Bombažna predilnica in tkalnica v Materadi pri Poreču) je letos odprl vrata 18. junija. Delovni kolektiv tovarne je letos upravljanje doma zaupal Janezu Hladniku, ki opravlja posle upravnika, ekonoma in računovodje pa še marsikaj drugega zraven, ženi Anici, ki Opravlja naloge servirke. kuharici Mariji Meglic in njeni pomočnici Pavli Koprive, »zadolženi« za likanje, pomivanje posode in druga večja in manjša opravila v kuhinji in v domu nasploh. »Sicer pri nas stroge .delitve' dela ni. Vsi moramo biti pripravljeni poprijeti za vsako opravilo,« je pripovedoval v bogati senci vrta upravnik Janez Hladnik, sicer električar v Tovarni kos in srpov. »Gostje morajo biti zadovoljni. Za zdaj še nismo slišali pripomb in to je osebju doma v ponos. Trudimo se, da je v domu red in da se dobro razumemo s sosedi domačini, ki so Prijeten opoldanski klepet v senci vrta počitniškega doma Janez in Anica Hladnik, Marija Meglic in Pavla Koprive, osebje počitniškega doma Tovarne kos in srpov v Umagu namestili omare in posodobili sanitarije. Dom pa vseeno terja nova in nova popravila. Kuhinja je že zdavnaj pretesna in pomanjkljivo opremljena, prav tako pa je zastarela pralnica. Po popravilu kličejo spodnje sobe in stranišča, lotiti pa se bo treba tudi terase in vrta. »Delovni kolektiv kaže obilo razumevanja za potrebe počitniškega doma,« nadaljuje Janez Hladnik. »Prepričani smo, da bo večina ciljev uresničenih že prihodnje leto. Ni lahko dnevno zadovoljiti od 50 do 60 domačih gostov (delavcev Tovarne kos in srpov), razen tega pa še okrog 30 zunanjih, ki se hranijo v našem domu. V .špicah' je ljudi še več. Nadaljevanje popravila pa je nujno tudi zaradi načrtov, da bi Ml vsak delavec naše tovarne lahko v domu najmanj 10 dni. Sedaj trajajo nekatere izmene samo po teden dni.« Izrednih pohval je deležna jedača, ki poletne mesece prihaja iz kuhinje Počitniškega doma Tovarne kos in srpov. Vsakdo, ki jo je že okusil, ve povedati, da je to mojstrovina kuharice Marije Meglic iz Tržiča. Prvič je postregla tržiškim kovačem, ki so imeli leta 1958 v Umagu še počitniške hišice. Leta 1969 je uspelo tovarni dobiti sedanji dom v enem od najlepših delov Umaga in Marija mu je ostala zvesta. Do leta 1963 je bila servirka. potlej pa je prijela za kuhalnico, saj so bili časi. ko je bila sama za kuho in še za strežbo. »Vesela sem, če gostje nad hrano ne godrnjajo. Takrat pozabiš na vročino, ki v naši pretesni kuhinji preseže 40 stopinj, in na užitke, ki so jih deležni brezskrbni dopustniki. Navadi se človek in voljo mora imeti. Zato je moja največja želja primernejša kuhinja in drugi »spremljaj oči prostori, čeprav sem se že nekajkrat odločila, da me ne bo več v Umag. Pa vseeno prihajam leto za letom kot Pavla Koprive, ki že sedmo ieto zapored pomaga v ku- Prijateljske vezi se utrjujejo Z angleškim mestom Oldham, ki leži 12 km vzhodno od Manchestra. je Kranj pobraten že od leta 1959. Takrat je to mesto želelo navezati stike z nekim jugoslovanskim mestom, ki ima razvito tekstilno industrijo. Izbrali so Kranj in tako je v okviru medsebojnega sodelovanja leta 1963' prišlo tudi do izmenjave mladinskih kolonij. Od tedaj naprej teče ta izmenjava vsako drugo leto. Mladi iz obeh mest pa so si v tem času nabrali vrsto prijateljev, med katerimi so se skovale trde prijateljske vezi, ki jih velika oddaljenost prav nič ne moti tudi za srečavanja izven mladinskih kolonij. Tako so bili do srede prejšnjega tedna na obisku pri Vilmi Debeljak v O točah trije mladi Oldhamčani: Susan Carter, Peter Mullington in Heather Seth. »Pravzaprav so bili štirje.« mi je skočila v besedo vedno nasmejana Vilma, ko sem jih obiskal dan pred njihovim odhodom domov, »le da se je moral lan VVhatmough zaradi službe en teden prej vrniti v Anglijo.« Sicer pa prisluhnimo, kaj pravijo gostiteljica in mladi Angleži: V Jugoslavijo Z Angleži se je spoznala pred tremi leti. Njena prijateljica Darinka jo je tedaj zaprosila, naj v ol«viru obiskov angleških mladincev pri slovenskih družinah sprejme katerega od njih na svoj dom. Tako se je spoznala s Susan Carter, pri kateri je lansko leto tudi bivala, ko je bila na obisku v Angliji. Spoznala pa je seveda tudi nove prijatelje in ti so bili letos njeni gostje. »Kar malo dolgčas mi bo. ko bodo odšli, saj so tako prijetni in zabavni. Med njihovim obiskom sem imela dopust in tako sem bila lahko vsak dan /. njimi. Skupaj smo obiskali vrsto naših turističnih krajev, se srečavali s prijatelji, ki jih imajo mladi Angleži v Kranju neizmerno veliko in navsezadnje so pri nas na kmetiji tudi radi pomagali. Vsak dan z njimi je bil pester in zanimiv.« bomo še prišli Vilma Debeljak, 27-letna gradbena tehničarka Susan Carter, 22-letna vzgojiteljica »Mesto Oldham je pobrateno še z mestoma Gaischak v Nemčiji in Candsburgom v Franciji, vendar so najbolj pristni stiki ostali vseskozi s Kranjem, saj je to sodelovanje na občinski ravni, medtem ko z drugima dvema mestoma sodelujemo le preko naših srednjih šol. Pred tremi leti smo v Oldhamu ustanovili Oldham-Kranj klub, v katerega se lahko včlanijo vsi tisti, ki so že bili v mladinski koloniji v Kranju. Naša klubska dejavnost je pretežno š|x>rt-nega značaja. Hodimo tekmoval na razna športna tekmovanja in s tem dobimo denar, ki ga potem uporabimo za prirejanje zabav in izletov, kadar pridejo k nam Kranjčani. Sicer pa nekaj denarja dobimo tudi od članarine. Drugače pa sem v Jugoslaviji že četrtič. Ko sem m pred tremi leti odpravljala na pot v Jugoslavijo, niti slutila nisem, da bom pri vas naletela na tolikšno prijaznost in gostoljubnost. Zdaj imam vrsto prijateljev v Kranju in prizadevala si bom, da jih obiščem vsako leto « Heather Seth, 21-letna računovodkinja »V Jugoslavijo rada pridem, saj sem tu spoznala vrsto mojih vrstnikov. Se posebno mi ugaja vaša glasba. S ker pa je glasba sestavni del mojega življenja V Oklhamu sem se včlanila v operno društvo, ki združuje okoli sto članov. Tu prepevamo pretežno operete modernejših avtorjev. Drugače pa igrani tudi kitaro in pojem pretežno pesmi iz Škotske. Tam sem bila deset let. ko je moj oče delal v tovarni bonbonov in tam cm se prvič srečala z glasbo« Potem mi je povedala, da je letos drugič v Jugoslaviji. Vprašal sem jo, če lx> še kdaj prišla k nam. pa so kar vsi trije naenkrat vzkliknili v slovenščini. »Jasno, saj imamo tu prijatelje!« Vilma pa se je tedaj ponovno nasmehnila. In zakaj se tudi ne bi. saj jo imajo Susan. Peter in Heather radi in dobro se počutijo pri njej. Dobra gostiteljica je To dovolj zgovorno pove že to. da so se Angleži pri njej v treh tednih, kolikor je trajal njihov letošnji dopust v Jugoslaviji, kar precej Zredili. S tem so se mladi Oldhamčani med mojim obiskom še hinji in v domu nasploh. Moga je temu tako tudi zaradi tega,k mi istrska klima izredno pri-Rada imam morje, večerne str hode ali prijetno posedanje gosti po opravljenem delu.« Sredi septembra bo vrvež v por niskem domu tržiških kovao zamrl. Najverjetneje prenovijo> počakal naslednjega poletja. Za? s le ni v Tovarni kos bi sipo« njihovi svojci želijo, da bi bilo t* še leta in leta. Vedno pogoste? namreč sliši, da bo počitniška! movom v Umagu od k len kalo i bodo področja, kjer zdaj stoje,* menjena v donosnejšo, tako pnv turistično industrijo. Ce se bt uresničilo, bo to izredna šksfc cenen m prijeten oddih delavce« morju. Za Tržič, ki je že tak* slabem s počitniškimi domovih ta ukrep še bolj boleč. Vedno Tržičanov želi v Umag, p« Xu^ bivaki tega dela mesta so * poletne goste, ki jim prinašaj pristno tržiško vedrino. že 2di vzeli za svoje prijatelje. Besedilo in slike: J. Košnjek Marija Meglic, n*pogrv&iji*i kuhinji, ki ji je zvesta ie setletji posebno radi pohvalili. p0 strani pa je Vilma tudi dober* slovenščine, zato ni čudno, da' trije mladi Angleži naučili it precej našega jezika. In ker IP v Jugoslavijo še prišli, sn,,, »' prepričani, da ga bodo kmaJi spregovorili. S tem se bo njihe* jateljstvo z Jugoslavijo še po«hv Zato kmalu spet na svidenje. Peter Mullington, 23-letni turistični vodič »Zelo rad potujem po suK obiskal sem že velik del Evrtr" Afrike, vendar sem prijatelc prav tu pri vas, kjer mi je tuo ' w K" ..; ..l„l,X.,--- bolj prt ost. tudi pO imaš tu K.. ---- všeč. Najslabše sern * v Rusiji. Nemčiji - sicer pa r ni važno. Morda je vzrok za leljstvo vaša gostoljubnost" Zdaj v Jugoslavijo rjiJ* dvakrat na leto, Vaj ■ „„„.-, prijatelje, vedno rad li" Pred tremi leti sem spregovor slovensko besedo. No, to ni bi več lahko, a se s trudom vse ki je z zidovjem tako obdan, da bolj sliči trdnjavi kot mestu. Trdnjave, ki je branila srednjo Istro, tudi Turki niso mogli zavzeti. Posebnost Buzeta je cerkev v bizantinskem slogu. Na poti od Buzeta do Motovuna s* bomo za nekaj hipov ustavili v Istrskih toplicah, ki veljajo za *e!o zdravilne. Ves čas pa se bomo Vozili ob reki Mimi, ki izvira pod Buzetom in se izlije v Jadransko biorje pri Novem gradu. Motovun ima prav tak trdnjavski položaj kot Buzet, le da je grič, na katerem stoji mesto, ves v zelenju. **rvotno, v prazgodovinski dobi je tu ^talo gradišče. Na njegovem mestu *o Rimljani pozidali trdnjavico, poznejšo beneško -last. Grad z ložo in številnimi napisi kažejo na ta čas. Z Motovuna je prekrasen razgled po vsej Zahodni Istri. C. Z. Naročniki žrebajo Naročnike W f * *Iftli Andrej, i-«tence 4, bolnik ^Jrh Filip, S. Gregorčiča nh. >Radovljica avčar Franc, Sp. Danje 14, Sonca Norman Franc, Bašelj 16, Preddvor Bizjak Jakob, Vrbnje 20, Radovljica Markeš Rudolf, Gorenjesavska 50 a, v Kranj f are Ivan, Vaše 27, Medvode .Vdovč Boris, Naklo 193 ^gris Andrej, Trojarjeva 9, K rani ^ijnonič Peter, Gosposvetska 11. v Kranj ^icman Peter, Britof 47, K ranj lomil rebra in nogo. Ne, nisem bil žrtev planin. Padel sem v klet. Smešno, kajne?« se posmehne svoji nerodnosti. Maja letos so ga gore spet zvabile. Ponovno je oskrbnik Valvasorjevega doma, ki stoji na 1180 metrih nadmorske višine pod Stolom. »Všeč mi je tu, ker lahko večkrat mimogrede skočim do doma. Dela je največ ob sobotah in nedeljah, ko je čez poletje dom v glavnem poln. Imamo 18 skupinskih ležišč in 25 sob. Dom je odprt od 26. aprila do 10. oktobra, nato do 1. novembra samo ob sobotah in nedeljah, kasneje pa še ob prazniku republike, novem letu, med zimskimi šolskimi počitnicami in 20. februarja, ko je tradicionalni planinski pohod na Stol. Mlajši, ki prihajajo sem, gredo skoraj vsi na Stol, starejši pa uživajo v krajših sprehodjh in opazujejo ga ms je črede.« Uživa tudi Miha, to se mu bere z obraza. »Rad imam planine,« .pravi in se zazre proti vrhu Stola. H. J. TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ (4. zapis) Glede na dobromisleče »blejsko sporočilo« prijatelja Vovka o še starejšem blejskem zdraviliškem turizmu izza časov švicarskega doktorja Amolda Riklija, velja povedati, da ti kratki zapisi veljajo le za stoletnico kranjskih turističnih pobud, nikakor pa ne splošno gorenjskih, ki so seve, še dosti starejše. — Seveda bi kazalo v pripovedi o »čistih« turističnih pobudah, prezreti zdraviliški in romarski turizem, ki imata pač drugačne smotre kot je, na primer, tujski promet in olepševalne akcije. Saj bo sčasoma celo »turizem« sam prešel v območja hotelskih in agencijskih organizacij; klasična turistična društva pa bodo verjetno prevzela spet prvotno skrb starih olepševalnih društev. Seve v tesni delovni povezavi s hortikulturnimi društvi, z društvi za varstvo naravnega okolja, s taborniško, planinsko, lovsko in ribiško organizacijo. In ne nazadnje s šolami in z občani dobre volje. C. Z. Z Glasom in Alpetourom na izlet Dragi bralci! Spomladi smo vam obljubili, da bomo to jesen zagotovo pripravili še izlet na Koroško. Z Alpetourom smo se domenili, da bi šli na pot v soboto, 30. septembra. Program za ta dan pa bo naslednji: Ob 7. uri zjutraj se bomo zbrali pred hotelom CREINA in se zapeljali proti Ljubelju in dalje skozi slovenske vasi Bistrico v Rožu, Št. Jakob in Rožek do Vrbe ob Vrbskem jezeru. Iz Ribnice v bližini Vrbe se bomo potem povzpeli na sloviti Pvramidenkogel, kjer je razgledni stolp s čudovitim razgledom po Vrbskem in okoliških jezerih. V Sekiri ob Vrbskem jezeru bomo imeli kosilo v slovenskem hotelu KOROTAN. Popoldne pa se bomo odpeljali skozi Celovec do Gosposvetskega polja, kjer si bomo ogledali vojvodski prestol in Gospo sveto. Vračali se bomo skozi Veliko-vec, Doberlo ves (tu boste lahko pri Rutarju tudi nakupovali za dinarje), Železno kaplo in se preko mejnega prehoda Jezersko v večernih urah vrnili v Kranj. Izlet bo za vsakogar pravo doživetje, posebno še, ker bo izlet vodil dober poznavalec Koroške, koroški borec Silvo Ovsenk iz Kranja. Cena izleta je 330 din na osebo. V ceno je vračunan prevoz, kosilo, vstopnine. Prijave sprejemajo vse Alptourove poslovalnice na Gorenjskem — v Kranju v hotelu CREINA (telefon 23-883). Gasilske zanimivosti V Tovarni avtomobilov Maribor so pri koncu s pripravami na proizvodnjo novega gasilskega vozila TAM 5500 D 6. Novo vozilo bo imelo plastični rezervoar za vodo, namesto vrat pa dvižne aluminijaste rolete. Od svojega predhodnika, ki ni ustrezal več zahtevam gasilstva, bo novo vozilo za tono lažje in bo lažje premagovalo ovire, s katerimi se srečujejo gasilska vozila na nujnih vožnjah. Gasilci iz zahodnonemškega mesta Bonna so z več kot 100 poskusi dokazali, da goreč avtomobil ne eksplodira. Napačno prepričanje o eksplozijah je terjalo že veliko življenj, izvira pa iz najrazličnejših kriminalnih in pustolovskih filmov, kjer goreči avtomobili najpogosteje eksplodirajo. Gasilci namreč zaradi nevarnosti eksplozije niso upali v bližino gorečega avtomobila s potniki zaradi bojazni, da vozilo ne bi razneslo. I. Petrič Pohod »večno mladih« Radovljica — Skupina 44 fantov je leta 1975 organizirala rekreacijski pohod na Stol in domenili so se. da se odslej zberejo vsako leto ter tudi ustanovijo svoj klub. Leto kasneje so ga res ustanovili in ga imenovali Rekreacijski klub večno mladih fantov. Od 44 članov se je število povečalo nad 500 fantov vseh starosti in poklicev. Tudi letos so krenili na Stol, že četrtič. Prvič so odšli preko Valvasorjeve koče na Stol, drugič s smeri Smokuške planine, tretjič od Ljubelja preko Zelenice in letos iz Zabre-ške planine na vrh. Zbrali so se na avtobusni postaji v Radovljici, kjer so podelili udeležencem značke, bloke in nageljne, nato pa krenili proti Zabreški planini. Pohoda se je udeležilo okoli 200 članov kluba, ki so se med potjo ustavili pri spominski plošči padlega partizana in planinca, ki ga je zasul plaz. Spomnili so se ga s šopkom cvetja. 2al je bila proti vrhu megla, ki pa ni mogla vplivati na dobro razpoloženje, ki je bilo ob Prešernovi koči na Stolu. Sledil je planinski krst novih članov, ker, na srečo, gorski reševalci niso imeli kaj reševati in so se tu »izkazali« in demonstrirali še drugo stran uporabnosti vrvi. Prav vsi udeleženci so bili s pohodom izredno zadovoljni, vsi so sklenili pohod s pohvalo: »enkratno, še pridem!«. Tako med drugimi Drago Zvokelj, ključavničar, Albert Horvat, ključavničar, Peter Zula, član Gorske reševalne službe. Kari Her-cher iz Beljaka, Franc Globočnik, predsednik kluba, Otto Medvešček iz Trsta in drugi. Po vrnitvi v dolino so se odpravili v gostišče Turk na Črnivec, kjer jih je čakalo obilno kosilo ter veselo srečanje po uspelem pohodu. M. Murko Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (86. zapis) O Mencingerju — pisatelju bi se dalo še mnogokaj napisati, toda hiteti moram, da napišem še kaj o Mencingerju-Bohinjcu. O človeku — svetovljanu, ki je vse življenje nosil Bohinj v srcu, ki se domači deželici nikoli ni odtujil. In ki je ostal, kljub svoji obsežni izobrazbi in razgledanosti, v svojem mišljenju vselej le bohinjski kmet. MENCINGERJEVO DELO Na hitro pa moram vendarle vsaj našteti nekaj pomembnih pisateljevih del: Jerica, Zlato pa sir, Vetrogončič, Človek toliko velja, kar plača, Bore mladost, Skušnjave in izkušnje, Zgubljeni pa spet najdeni sin. Vsi ti spisi so bili — kot vse kaže — le nekaka priprava za dve obsežnejši, zares literarno-filozofsko pomembni deli. To sta bili roman Abadon, »bajka za starce«, in življenje-pisni potopis Moja hoja na Triglav. (Ta »potopis«, značilen za Mencingerjevo modrovanje o sveh življenjskih vprašanjih, je prav letos, znova izšel v posebni knjigi — kot svojevrsten prispevek k slavju 200-letnice prvega pristopa na vrh Triglava.) MOJA HOJA NA TRIGLAV Zato najbrž ne bo napak, če le nekaj več povem o tem »potopisu«, ki pa, seve ni noben potopis pač pa globoko razmišljajoče delo, zajeto v »hojo na Triglav«. Vendar pa pisatelj in njegova družba niso nikoli prišli na vrh Triglava, le do planine Konjščice... Mencinger je svoje pisanje in svojo hojo uporabil le zato, da bi strnil svoje spomine od mladosti do poznih zrelih let in da so le nekako življenjsko sporočilo z motrišča starega moža, pisatelja samega. V vseh osebah, ki nastopajo v potopisu, je delec Mencingerjeve posebnosti, s prepričevalno silo izraziti stremljenje kvišku, k idealizmu, optimizmu, pravemu človečanstvu — simbol vsega tega mu je hoja na naš najvišji vrh, na Triglav. Seveda je vsebinsko zajet v zanimivem spisu ves Bohinj, s svojimi odlikami in napakami. Zabavno in poučno so prikazani nekateri njegovi znanci, bohinjski posebneži — seve z izmišljenimi imeni (zakaj že tedaj so Bohinjci hoteli, da jih le hvališ — nikakor pa ne, da bi jih grajal!). Najzanimivejša — v bistvu tragična — oseba v Hoji na Triglav je Melkijad ali Mlehojed. Čudaški mož, po rojstvu kmet, po izobrazbi intelektualec, je poosebljeno bohinj-stvo, z dobrimi in slabimi lastnostmi. — Vprašanje pa je (to je sicer že stvar literarne znanosti!), če je Men- cinger Me 1 ki jada ustvaril delno po podobi treh takrat znanih bohinjskih boemov in duhovitežev (kmetov Trinosa in Smuka ter berača Svajer-čka) ali pa je v nenavadni osebnosti treba iskati pisatelja samega? Seveda brez onega žalostnega izteka Melkijadovega življenja. V Hoji na Triglav tudi zvemo, zakaj je Mencinger po četrtem razredu gimnazije izstopil iz Alojzije-višča, češ, sklenil sem, da ne bom duhovnik. Na resno-šaljiv način nam pisatelj pove, da mu je njegova nekdanja bohinjska sošolka Minica jeznorito zabrusila v obraz (ker ni znal prav spremljati njenega petja): »Oj, štor ti štorasti! Kako me bo sram, ko boš novo mašo pel, pa peti ne znaš!« — Seveda se je Mencinger odrekel duhovniškemu stanu iz drugih, globljih vzrokov. Ne le zaradi petja ... ZAGLEDAN V BOHINJ Kjerkoli je dr. Janez Mencinger živel — povsod je v mislih imel svoj ljubi Bohinj. Zavestno ali nehote, je koprnel po vrnitvi na svoj rodni dom. Tako zrelega in modrega presojevalca sebe in ljudi — so slejkoprej prevevali pri-jetno-otožni, skoro romantični občutki, kadar se je le zamislil v svoj Bohinj. Ni in ni mogel pozabiti onih počitnic v letu 1860, ko je kot mladenič poletne dneve preživljal na Brodu. Sam pravi: »Zdi se mi, da mi je bil Bohinj najprijetnejši kotiček vse zemlje, kar sem je videl to tedaj.« In ko si je v letih, ko je že do dna prepoznal svet in njegove prevare, v tihih urah zaželel nazaj v domačo preprostost in prisrčnost, je izpovedal: »V teh blaženih dolinah, v tem raju, obkroženem in obvarova-nem z visokimi gorami, bi mi bil odmerjen očetni dom in jaz bi bil na njem najsvobodnejši gospod: kmet, da, tisti kmet, ki ga ne ukloni, ne zlomi nobena sila; ker črpa svojo moč iz matere zemlje.« Mencinger je presojal ljudi, človeštvo, ves svet — s stališča bohinjskega kmeta. Nejprej pravega kmeta, ki pozna in prizna le svoj Bohinj. Potem pa s stališča svetovljansko . izobraženega kmeta, kakor je bil Mencinger sam. Da! Pisatelj dr. Janez Mencinger, učen človek, izveden pravnik, uglajen družabnik — je bil in je ostal v bistvu pravi kmet 1 izrazitimi njegovimi lastnostmi, kajpada v vnanji obliki izobraženca: kar pove, kar preudarja. kar uči in piše — vse je naravno neprisiljeno, preudarno, iz življenja zajeto; odkrito, včasih navidez grobo a prepričevalno; pa tudi šaljivo in zbadljivo, a ne žaljivo in zabavijivo. Nobene prenagljene sodbe, vse trezno in resno, kar se pove — to drži! Brod pod Budnico v Bohinju — rojstni kraj pisatelja dr. Janeza Mencingerja Dnevi slovenske zabavne glasbe Celje '78 Planinski krst za nov9 člane Rekreacijskega kluba večno mladih fantov na vrhu Stola. Celje — Sportno-rekreacijski center Golovec in Zavod RTV Ljubljana prirejata tokrat že 17. mednarodni zabavno glasbeni festival Dnevi slovenske zabavne glasbe Celje '78. Prireditev, ki izhaja iz nekdanje Slovenske popevke, bo tudi letos potekala v dvorani Golovec v Celju, in to od 5. do 7. oktobra. Poleg RTV Ljubljana letos na festivalu sodelujejo še radijske postaje iz Berlina, Berna, Bratislave. Bruslja. Dublina. Hamburga. Helsinkov. Rima. Londona, Luxemburga, Prage, Varšave in MBA Malta, kar pa še ni dokončni seznam. Festival so letos premaknili s poletja na začetek jeseni. Novi datum bo najbrž razveselil predvsem poslušalce, sai je veliko primernejši kot konec junija, ko že vsi razmišljamo o počitnicah. 2e lani smo lahko opazili nekaj bistvenih sprememb v primerjavi s prejšnjimi petnajstimi prireditvami. Tokrat pa so organizatorji stopili še korak naprej. Oglejmo si le grobi obris treh večerov. Prvi večer bo na vrsti prvi del tekmovalnega sporeda (deset novih popevk v domači in gostujoči izvedbi) in retrospektivni koncert v počastitev 50-letnice slovenskega radia in 20-letnice televizije. Drugi večer bo prinesel še deset novih popevk v dveh izvedbah in koncert dvanajstih slovenskih šansonov. Za tretji večer pa je predviden finalni spored nagrajenih popevk in revialni nastop gostov iz tujine. K .Mohar GLAS 10. stran Torek, 12. septembra Značilni viaoški motiv s Kulturnim domom, ki je razen osnovne šole v Olševku središče družbenopolitičnega življenja krajevne skupnosti. V domu imajo prostor kulturniki, gasilci in vse druge organizacije, spodaj pa je še trgovina, kije že pretesna in krajani želijo novo. Ob gradnji nove ceste od Visokega do Preddvora nastaja pri Hotema-žah moderno križišče. Nova cesta bo razbremenila nevarno cestišče skozi Visoko, Hotemaže in Tupaliče. Besede krajanov urejenost .vasi. pri najrazličnejših akcijah pa složno poprimemo za delo. Predvsem bi radi večjo in sodobnejšo trgovino in asfalt na cestah in poteh, ki so za zdaj še makadamske.« Jože Anžič iz Luž, zaposlen pri Gradbincu: »Asfaltiranje cest, urejevanje javne razsvetljave in gradnja gasilskega doma na Lužah so naše največje akcije. Upam. da bo dom letos že nared. Lotevamo se tudi kanalizacije, vendar nam povsod primanjkuje denarja. Krajani pogrešamo trgovino, saj moramo sedaj na Visoko, v Šenčur ali Srednjo vas, pri Jakovcu na Lužah pa bi bilo treba zasuti jarek ob cesti, v katerega se pogosto prevračajo osebni avtomobili. Težjih posledic za zdaj še ni bilo, lahko pa se vsak trenutek pripeti težja nesreča.« Slavko Rozman iz Olševka, zaposlen v Iskri: »Med največje probleme Olsevka in vse visoške krajevne skupnosti uvrščam neurejeno telefonsko omrežje, zastarelo osnovno šolo v Olševku in premajhno trgovino na Visokem. Teh stvari bi se morali najprej lotiti in nadaljevati z urejevanjem cest ter razreševanjem drugih komunalnih problemov. Veliko pa smo že naredili in ro predvsem po zaslugi prispevkov in dela krajanov.« Jože Korošec z Milj, kurjač v Oljarici: »Zadovoljni smo z javno razsvetljavo, ki smo jo uredili lani. Prav tako smo asfaltirali nekaj vaških cest in potov. Pogrešamo pa boljšo kanalizacijo, bolj razvejano trgovsko mrežo in asfaltiranje ter pokritje avtobusnih posta jališč. Velika pridobitev za kraj je protipožarni bazen, radi pa bi Čim prej urbanistični načrt, saj je zanimanje za zidavo precejšnje. Razveseljivo je, da krajani vedno bolj skrbe za urejenost svojih domov in okolico.« Ivi Sodnik iz Hotemaž, kme-tovalka: »Predvsem s pomočjo samoprispevka in prostovoljnega dela nam je uspelo zadnja leta zadovoljivo urediti ceste in jav -o razsvetljavo. Vedno bolj skrbimo za Mari Sekne z Visokoga, prodajalka v trgovini na Visokem: »Nujno bi bilo treba na Visokem zgraditi sodobnejšo samopostrežno trgovino in v krajevni skupnosti izpeljati akcijo za napeljavo telefona. O tem je bilo že govora, vendar ne vem, kako daleč so priprave. Radi bi tudi otroški vrtec in streho nad številna avtobusna postajališča. Vsi skupaj si moramo prizadevati, da bo kraj napredoval, se širil in lepšal.« i Praznični obisk v krajevni skupnosti Visok Dobro zastavljeno dele Zadnja štiri leta so bila v marsičem prelomna za visoško krajevno skupnost. Marsikatera nadloga, ki je pestila krajane, je bila odstranjena, še posebne vrednosti pa je složno delo vseh ljudi in njihovih organizacij V torek zvečer, na sestanku s predstavniki krajevne skupnosti Visoko, družbenopolitičnih organizacij in društev, smo spoznali, da o napredku te skupnosti, ki v vaseh Visoko, Olševek, Luže, Milje in Hotemaže združuje nad 1600 ljudi, premalo vemo. Veliko se je premaknilo v teh delavskokmečkih vaseh ob cesti proti Preddvoru in Jezerskemu. To niso le kilometri vaških cest in potov, ki jih je prekril asfalt, kanalizacija in javna razsvetljava, temveč ni nič manj pomembno dejstvo, da se je skupnost strnila pri delu in akcijah ter premagala težave. Krajevna skupnost je tudi zaradi tega. ker v njej ni delovnih kolektivov, prevzela breme napredka večinoma nase in znala za napredek ob pomoči družbenopolitičnih organizacij navdušiti ljudi. Samoprispevki in prostovoljno delo so postali stalni spremljevalci prizadevanj za napredek. Prav zaradi tega so na Visokem še bolj veseli vsakega prispevka ali pomoči družbene skupnosti. Generacija ljudi, ki jim je bila leta 1974 in kasneje zaupana skrb za razvoj skupnosti in življenja v njej. se je spoprijela z nalogami iz preteklosti, razen tega pa je imela korajžo za načrtovanje novih. Precej je bilo uresničenega. Težko pričakovani asfalt je prekril cesto od Visokega proti Šenčurju, ceste, pota in priključke v Olševku, pota v Hotema-žah in ceste na Lužah. Krajani so se lotili zemeljskih del na cesti Srednja vas—Luže. čeprav cesta ni v pristojnosti krajevne skupnosti, skupaj z Živili poskrbeli za asfalt pred domom na Visokem in vgrajevali asfalt na Miljah. Z Živili in Elektrom dobro sodelujejo. Vzporedno so skoraj po vseh vaseh ljudje obnavljali kanalizacijo in javno razsvetljavo in skrbeli za kulturni dom na Visokem, ki je razen olševskega šolskega poslopja edini prostor za shajanje krajanov. V Olševek vozi trikrat dnevno avtobus, krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije pa skrbijo za delovanje poravnalnih in drugih svetov, za razvoj športa (v Olševku so zgradili skakalnico in uredili igrišča na Visokem in v Olševku). kulturo in razvoj najrazličnejših oblik pomoči krajanom. Vzpodbudno je vključevanje podružnične šole v Olševku, saj ni akcije ali prireditve, kjer ne bi bilo olševskih šolarjev ali otrok iz teh krajev, ki hodijo v preddvorsko matično šolo. Vendar je tudi na visokem tako. da problemom ni videti konca. Eden je odstranjen, pojavita pa se dva druga! Krajani terjajo napeljavo telefona. Le nekaj jih je v krajevni skupnosti. Kdaj bo ta želja uresničena, ne vedo. Zanesljivo je. da obljubljene centrale na Visokem do leta 1980 ne bo! Treba bo torej čakati, zato v skupnosti ne vedo. kje in kako začeti akcijo, kako zbirati denar, saj točnega predračuna ni itd. Na Visokem, v Olševku, na Lužah. Hotemažah in Miljah pričakujejo, kaj bodo pokazale analize o gradnji šole z vrtcem v krajevni skupnosti. Naloge čakajo pri varstvu okolja in odvozu smeti in odpadkov. Veliko je bilo že govora o tem in razmišljanj, kje urediti odlagališča smeti, kako organizirati odvoz, ali kupiti kontejnerje ali pa ljudem priporočiti smet- Miha Kozefj, s veta krajevne shupr Visoko njake. V skupnosti imajo že tera odlagališča sm«ti, pa bo v morala svoje reči komunalna resna skupnost skupaj s kom nim podjetjem. Predvsem bo kršilce reda ostreje kaznovati, v vaseh in njihovi bližini poja nova in nova odlagališča smeti K prizadevanjem za lepše sodi tudi urejevanje potoka ščica. Struga je bila na pobuc že delno regulirana. Urejeva.v zastalo in kmalu se utegnejo' viti stare nadloge. K temu pa dodati še želje po novi sam1 strežni trgovini in podrobnem d nističnem redu. Ljudje bi radi doma in tu ostali. Zajeten je spisek potreb. ] se jih ne lotevajo bojazljivo vsem sami ne bodo kos. Pričaka da bo kmalu zaživelo načelo po^v vanja krajevnih skupnosti in nega dela! J- K I kil* Živahna družbena dejavnost S preobrazbo in novim pojmovanjem krajevne skupnosti, ki je natančno opredeljeno v ustavnih in drugih določilih, so tudi družbenopolitične organizacije in društva dobile nove naloge. Na Visokem so se hitro prilagodili novim zahtevam, zato je tudi družbenopolitično življenje v zadnjih letih postalo zelo živahno. SZDL kot frontna organizacija je vseskozi uspešno organizirala in usmerjala politično aktivnost in akcije delovnih ljudi na vseh področjih družbene dejavnosti. Izvedla je spomladanske volitve, sedaj pa jih čakajo še volitve v organe krajevne skupnosti in SZDL. Učinkovito se je vključila tudi v reševanje krajevnih problemov, predvsem vprašanja šolskih prostorov in otroškega varstva, na njeno pobudo pa so uredili tudi avtobusne zveze z Olševkom. Sele v zadnjih letih se je okrepilo sodelovanje z ostalimi organizacijami in društvi, delegacijami in krajevno skupnostjo. S tem pa je socialistična zveza postala resnična fronta, kjer se izražajo in usklajujejo hotenja in interesi vseh delovnib ljudi oz. krajanov. Ze dlje časa se v visoški SZDL pojavljajo težnje po odcepitvi Olševka in Hotemaž. Seveda tu ne gre za neka nasprotja, temveč uveljavljanje načela čim bolj neposrednega izražanja potreb krajanov. V ta namen obstajajo že dvojne delegacije, sicer pa morajo o tem odločiti krajani na svojih zborih. Vedno večjo vlogo ima v krajevni skupnosti Visoko tudi osnovna organizacija ZK. ki ima 21 članov. Razveseljivo je zlasti, da se je v organi- zacijo v zadnjih treh letih vključilo kar 13 mladih. Neposredno se vključujejo v reševanje krajevnih problemov in sodelujejo na akcijah v svojih vaseh. Kot vodilna idejna in politična sila v svojem okolju sodelujejo pri volitvah in evidentiranju kandidatov za delegate in funkcije v društvih, z obravnavanjem resolucije. Kardeljeve študije o političnem sistemu in drugega obveznega programa idejnopolitičnega dela pa so visoški komunisti dali pomemben prispevek k slovenskemu in jugoslovanskemu kongresu komunistov. Obilo delovne vneme je opaziti tudi pri visoških mladincih, ki se v teh dneh vneto pripravljajo na kongres slovenske mladine. Tudi njihova sredina bo tokrat zastopana z delegatom. V organizirano delo je vključenih 40 mladih. Povprečna starost članov je 22 let. ki zato želijo v svoje vrste privabiti čimveč mladih po končani osnovni šoli. Morda jim bo to uspelo z mladinskim klubom, v katerem bodo lahko razvili bolj pestro dejavnost in z drugimi dejavnostmi, ki jih v letošnjem letu pripravljajo. Ob začetku kongresa hodo skupaj s preddvorskimi mladinci zakurili kres in pripravili kulturni program, njihov načrt pa vsebuje tudi razna predavanja, tekmovanja stave in reševanje krajevnih blemov. Izredno množična je bonV organizacija s 104 člani. Niena javnost je usmerjena v prenašj borbenih tradicij in revolucioar ga duha na mlade. Prav \ ter borci visoške organizacije na storili, saj je sodelovanje "z m\$: zelo tesno. Skrbijo tudi za 10 -minskih obeležij. Pogosto onzar rajo izlete in se udeležujejo prv> ob pomembnih mejnikih naše fl lucije. Ne smemo pozabiti tudi c> zaščite, ki postaja vse pomenih dejavnik v krajevni skupnosti k tudi ne splošnega ljudskega tf? in družbene samozaščite. Tud: zadevah so krajani Visokega Milj. Hotemaž in Olševka poučeni in primerno organizira: C. Zaplotnik V nedeljo bodo na Visokem odprli novo nogometno igrišče in pripravili tekmo med debelimi in suhimi. V torek popoldne so na novem igrišču ob Kokri opravili še zadnje meritve. Novo nogometno igrišče V krajevni skupnosti Visoko i** dve športni društvi: TVD Pare: Visoko in športno društvo Gnr: iz Olševka. Visoško društvo zdr-Č preko 50 članov - nogometaše^ šarkarjev. namiznih tenisaiV bojkarjev. šahistov in orodnih vadcev. Pohvaliti velja zlas: metaše. ki v teh dneh kontu i ureditvijo novega igrišča ob Kokri. Na Visokem so nagocX igrišče pred leti sicer že imeli, •«■ ga jim je Kokra ob neurju o***" oz. poplavila . in nasu!« s Sedanj«' igrišče so uredili pore prostovoljnim delom, pogrešan1 še narderoho in sanitarije Veliko zagnanost kažeu orodni telovadci m s tenn M~ j,.,o dolgoletno tradicijo, ki ifl j,, korenine v prvih povojnih Tudi športno društvo Grk* spada med najbolj aktivne \ ski občini. Poleg nogometaša žuje še šahiste, občasno pa vijo t rim akcije, pohode v V zimskih športov ima ugodne za razvoj skakanje, saj So CM do nedavnega imeli v »la Kokri otvoritev novega nogometnega igrišča, ki ji bo sledila tekma med debelimi m suhimi • V ponedeljek. 1H. septembra, ob \H. uri bo na Lužah skupna vaja gasilcev iz krajevne skupnosti Visoko. • V sredo. 20. septembra, <>b desetih bodo borci skupaj s pionirji podružnične osnovne šole v Olševku obiskali spominska obeležja v kra jevni skupnosti. • Dan kasneje, 21. septembra, se ho ob 17. uri pričel v osnovni šoli Olševek hitropotezni šahovski t urnu za ženske in moške. • V petek. 22. septembra, ob I!', uri, prireja KCI) Valentin Kokalj v visoškem Zadružnem domu večer partizanske poezije • Sobotni program. 2.5. septembra, pripravljajo borci. Oh 17. uri se bo na nogometnem igrišču začelo partizansko srečanje oh tabornem ognju. Praznovanje pa bo zaključeno v nedeljo. 21 septembra Na nogometnem igrišču v Olševku bo nogometna tekma -jk OSAMLJEN Priporočamo poldnevne planinske izlete Iz Kokre čez sedlo Davovec Iz Kranja krenemo ob nedeljah ob 8,25 in v delavnikih ob 9,25 do postaje Amež v Spodnji Kokri, kjer zavijemo po markirani poti prek mostu nasproti postaje in hodimo mimo kmetije Toma2ek. Po dobrih 100 metrov hoda preči pot potoček in se v okljukih začne vzpenjati v strmino Babe. Pobočje je peščeno in redko poraščeno z drevjem. Pot obide vrh Babe na vzhodni strani, nato pa preide v zahodno pobočje Slemena. Ker je pobočje valovito, se pot vzpenja čez manjše robiče, nato pa položno pridrži do križišča na sedlu Davovec. Po prečenju poti Štefanja gora — Krvavec se po stezi spustimo do ruševin Davovca in hodimo mimo bližnjega vikenda v grapo Reke in po njej do spodnje postaje žičnice. Avtobus za Kranj odpelje ob 14,25. Skupaj je poldrugo uro hoje. Ta poldnevni izlet, ki je hkrati tudi zadnji v seriji naših zapisov, je najkrajši. Zato pa bomo ob tej priložnosti na Davovcu lahko obiskali še tri obeležja NOB ob trasi stare krvavške žičnice. Pri razvalini po-žgane domačije zavijemo na kolovoz med dvojnim kozolcem mimo vikenda. Ko kolovoz nad studencem s koritom pridrži na manjšo ravnico, zavijemo na desno na senožet in pred seboj že vidimo med redko zaraščenim pobočjem drug položen kolovoz. Brž smo na trasi stare žičnice, kjer so spominska obeležja. Obisk spomenikov terja le 15 minut. K.^Bajd GLA812 stran Petek, 15. septembra Naši enakovredni Američanom VINTGAR - Dolina Radovne pri Vint-garju je bila po uspešnem izvedenem državnem lokol strelskem prvenstvu v.disciplini Hunter-Field v ponedeljek in torek ponovno prizorišče kvalitetne mednarodne lokostrelske prireditve. Med pripravami na svetovno prvenstvo v tej disciplini, ki bo 16. in 17. septembra v Ženevi in Švici, se je nafta lokostrelska reprezentanca pomerila z eno od najmočnejših reprezentanc v tej športni disciplini, lokostrelci ZDA. I.e-ti so na priprave k nam prišli pod pokroviteljstvom Jugobanke. Vsi so bili izredno priletno presenečeni nad prizoriščem dvoboja in samim treningom, saj doma nimajo takih terenov za ta sport. Lokostrelstvo je v Ameriki izredno razvito, saj imajo kar dvanajst milijonov registriranih lokostrelcev. Pred javno razpravo Član LK Exoterm Kranj Franci Oblak-Aci je dvakrat izpolnil normo za svetovno prvenstvo v Ženevi. Le-ta bo v Švici v soboto in nedeljo. Na to prvenstvo bi od naših morali nastopiti Postrui-nik, Fock, Oblak ter Perko in Kuster. Na pot pa so odšli pod vodstvom predsednika LZ Jugoslavije Urbana Dermastia le Postružnik, Perko in Oblak. Oblak je ujel »zadnji vlak« za prvenstvo, saj so šele tik pred odhodom zbrali denar. Med pripravami na svetovno lokostrelsko prvenstvo v disciplini HUNTER IN FIELD ter instinktivnem streljanju sta se v Vintgarju pomerili reprezentanci Jugoslavije in ZDA. V disciplini HUNTER-FIELD je zmagal reprezentant ZDA Richard M c Kinney. Američani so priAli k nam in na svetovno prvenstvo z najboljšimi. V njihovi reprezentanci so namreč tekmovalci, ki so v svetovnem lokostrelskem vrhu. Tu so bili Darrel Pace, dobitnik zlatega odličja z montrealske olimpiade, svetovni prvak iz zadnjega svetovnega prvenstva v dvojni Fiti Richard Mc Kmne.v ter Richard Ben-der, ki j« bil član reprezentance, ki drži svetovni rekord v enojni Fiti s 3812 krogi. Dvoboj je pokazal, da se naši lokostrelci M ariborčan Bojan Postružnik, člana lokostrelskega kluba Kvoterm Miha Fock in Franci Oblak iz Kranja ter njihov mladinec Marjan Podriaj ter Ljubljančan Tomaž Perko ter drugi, lahko enakomerno kosajo z najboljšimi. Ta mednarodni dvoboj je bil za nase najboljše lokostrelce hkrati potrditev norm za nastop na svetovnem prvenstvu v Ženevi. Postružnik. Oblak. Fock. Podržaj in Perko so bili takoj za prvim in drugim Američanom Mc Kinne.v in Pace-jem v disciplini Hunter-Field ter Perko v instiktivnem streljanju za Krausejem in Dietzlerjem. Lokostrelci ZDA pa imajo boljše pogoje za trening in pri tem imajo na voljo Se boljšo opremo kot nasi. Uspehi naših, ki so jih dosegli na tem dvoboju, so pokazali, da imamo dober lokostrelski kader, ki zna streljati, vendar so pri samem treningu preveč osamljeni. Nimajo ne amaterskih, kaj sele poklicnih trenerjev ter vse ostale »mašinerije«, ki ponavadi spremljajo najboljše lokostrelce na svetu. Rezultati - moški Hunter-Field — 1. Mc Kinnev 467-1-231 (929). 2. Pace (oba ZDA) 460 + 232 (924). 3. Postružnik 465 + 214 Bojan Postružnik je bil na dvoboju lokostrelcev SFRJ ZDA najuspešnejši jugoslovanski predstavnik. Bojan bo branil tudi naše barve na SP v Ženevi. (893), 4. Oblak 441 + 220 (881). S. Fock (vsi Jugoslavija) 441 +215 (871), 6. Bendar (ZDA) 446+206 (858). 7. Podržaj 422+ 198 (818), 8. Milinkovič 407+ 192 (791), 9. Legi-fta 391 + 192 (775). 10. Cufer 311 + 122 (555). 11. Bukovec 243+ 107 (457). 12. Vengust (vsi Jugoslavija) 251 + 76 (403): ženske - 1. Johnson 367 + 200 (767), 22. Daubenspeck (obe ZDA) 366; instiktivno — moški — ]. Krause 391 + 145 (681). 2. Dietler (oba ZDA) 352+ 161 (678). 3. Perko 309+ 150 (609). 4 Kuklec 323 + 136 (595), 5. Bieivvess (vsi Jugoslavija) 299+ 129 (557). 6. Szilvassv 287+ 123 (533), 7. Ferkulj 261 + 110(481); ženske - 1. VVallace 243+ 110 (463). 2 Anderson (obe ZDA) 259. D. Humer Foto: .). Zaplotnik Nesreča ne počiva VINTGAR - Smolo na mednarodnem lokostrelskem dvoboju Jugoslavija ZDA je imela predstavnica ZDA Irena Daubenspeck, drugouvrščena na zadnjem svetovnem prvenstvu v Fieldu, saj si je že prvi dan zlomila roko. Po uspelem streljanju prvi dan je pri odhodu iz prizorišča tako nesrečno padla, da si je zlomila roko. Tako ne bo mogla braniti drugega mesta v Ženevi. Tudi lokostrelski sport je lahko nevaren, če nisi vešč hoje. PIK OSE Tudi druga predstavnica ameriške reprezentance v instinktivnem streljanju Andersonova je imela drugi dan pred tekmovanjem izredno smolo. Tik pred startom streljanja v prvo tarčo jo je pičila osa. Tako simpatična Američanka ni mogla nadaljevati s tekmovanjem. Vendar bo Andersonova lahko nastopila v Ženevi. BOS NA PROGI Američani so na tem dvoboju imeli trikratno smolo. Tekmovalcu ZDA Szilvassv, star je blizu šestdesetih let, je prvi dan tekmovanja v teniskih copatah na strmi vintgarški progi tako drselo, da ni mogel ne naprej in ne nazaj. Toda uporni, po rodu Poljak, Szilvassv se je znašel, sezul je copate in kar v nogavicah dokončal tekmovanje. Drugi dan je bilo bolje, saj mu je Aci (Oblak) posodil galoše. Pomoč v pravem trenutku. -h Postružnik, Perko in morda Oblak VINTGAR - Po uspelem mednarodnem dvoboju z lokostrelci ZDA so nasi reprezentant je 'imeli tudi se zadnjo potrditev norm za svetovno prvenstvo v Ženevi. Normo — 870 krogov — so potrdili Postružnik, Oblak, Fock, Perko in tudi Kuklec. vendar se je tehnična komisija LZ Jugoslavije s predsednikom Urbanom Dermastio odločila, da gredo na pot pod vodstvom predsednika LZJ le Postružnik in Perko ter morda Oblak. Blagajna lokostrelske zveze Jugoslavije je namreč prazna. Za prva dva bo za pot denar založila lokostrelska zveza Slovenije, za Oblaka — 1,2 milijona dinarjev — pa ga bodo v teh dneh poizkusili dobiti iz drugih virov. Tako bosta zaradi »suše« v blagajni jugoslovanske lokostrelske zveze morala ostati doma Fock in Kuklec. Ali je pri tem sploh smiselno izpolnjevati norme? Zaman so tudi vse priprave, draga oprema in vsi treningi, ki pa • jih ni bilo malo ... -dh Prvi sledovi strokovnega dela LJUBLJANA - V petek dopoldne je bila v Ljubljani prva tiskovna konferenca Rokometne zveze Slovenije v letošnji sezoni za predstavnike tiska, radia in televizije. Namen konference je bil seznaniti slovensko javnost o tekočih dogodkih v slovenskem rokometu, pregled uspehov v preteklih dveh sezonah in načrti za prihodnjo tekmovalno sezono. Dosedanje dvoletno strokovno delo na področju rokometa je že dalo rezultate. Sedaj imamo v prvi in drugi zvezni rokometni ligi že šest ekip, lepe uspehe pa je dosegla mladinska selekcija Slovenije na turnirju Alpe-Adria, na turnirju Bratstva in enotnosti itd. Ti rezultati niso slučajni, ampak so rezultat strokovnega dela in s takšnim načinom bo potrebno Ae nadaljevati. Sedaj v Sloveniji nastopa v 105 ekipah blizu 2000 igralcev, z rokometom pa se ukvarja kar 10.000 ljudi. Povprečna starost članov je bila lani 21, letos pa 23 let. članic pa lani 17,5 in letos 18 let. fle naprej bo treba posvečati veliko pozornost množičnosti v rekreaciji in zgodnjemu selekcioniranju, saj bi najmlajše, ki dosegajo dobre rezultate, že zgodaj spremljali in sicer po osnovnih šolah. Pred časom je bilo tudi nekaj komisij in občinskih telesno kulturnih skupnosti, ki so imele odklonilno stališče do portoroških sklepov,' vendar se je sedaj stvar že bistveno popravila. Do konca leta namerava ustanoviti RZS 14 območnih rokometnih zvez. Pohvalili so tudi delo sodniške organizacije, kije napredovalo, saj ima sedaj dva sodnika za sojenje prve in 18 sodnikov za sojenje druge zvezne rokometne lige, medtem ko pa z vzgojo novih sodnikov niso preveč zadovoljni. Že konec tega meseca bo informativno propagandna komisija pri RZS izdala svojo prvo številko biltena, ob 30-let-nici Rokometne zveze Slovenije pa bo izdala poseben almanah. Na koncu konference ho »pregovorili tudi o novih tekmovalnih sistemih, ki bodo stopili V veljavo prihodnjo tekmovalno sezono. Obstajala naj bi spet enotna rokometna liga za ženske in moške z 10 do 12 članskimi ekipami, ter dve drugi republiški rokometni ligi z osmimi oziroma z desetimi ekipami. Do izraza bo spet prišlo izpadanje ekip in tako bo prvouvrščenim ekipam z občinskega tekmovanja spet dana možnost napredovanja v višji rang — republiško ligo, kajti v zadnjem letu se je videlo precejAnje upadanje ekip v Sloveni- J'" .J Kuhar Telesno-kulturne organizacije so temelj, na katerem uresničujemo politiko telesne kulture, ki je bila sprejeta v raznih družbenopolitičnih in samoupravnih organih. V telesni kulturi želimo doseči in uresničiti dva temeljna cilja: čim večjo množičnost in v selektivnem Aportu čim večje vrhunske dosežke. V knjižici »Samoupravna preobrazba telesne kulture v SRS in nekatera načela organiziranosti« je jasno povedano, kaj je to vrhunski šport. Vrhunski dosežki Aportnikov ali ekip so le rezultati, ki so primerljivi v mednarodnem merilu. Vsi drugi (športniki v selektivnem procesu) pa so le možni kandidati za vrhunske športnike. Vsebinske smotre telesne kulture v naši samoupravni družbi uresničujejo telesno-kulturni dejavniki, v katerih naj občani organizirano, načrtno in stalno sodelujejo v različnih Aportnih dejavnostih. Take organizirane oblike so: 1. Šolska športna društva na področju vzgoje in izobraževanja, kjer se združuje mladina do 24. leta. 2. Delavska športna društva v OZD, kjer se združujejo delavci do upokojitve. 3. Telesnokulturne organizacije v krajevnih skupnostih, kjer se združujejo občani pred zaposlitvijo in po njej do pozne starosti. Dolžnost vseh oblik povezovanja občanov, je, da skrbijo za množičnost in da s svojimi telesnokulturnimi načrti in vzgojnim ter idejnopolitičnim delom uresniču- jejo temeljne cilje te dejavnosti, ki so opredeljeni v zakonu o telesnokulturnih skupnostih in drugih dokumentih, ki govorijo o uresničevanju nalog telesne kulture v samoupravni socialistični družbi. Razen te temeljne usmeritve so nekateri telesnokulturni dejavniki posebej zadolženi, da se ukvarjajo s selektivnim športom, ki naj da tudi več vrhunskih dosežkov na tem področju. Takim organizacijam je naložena večja skrb za selektivni šport. Selektivni šport je področje šolskih športnih društev v osnovnih šolah in v usmerjenem izobraževanju telesnokulturnih organizacij v krajevnih skupnostih. Na vseh ravneh organiziranosti pa je treba dosledno uveljaviti delegatsko načelo konstituiranja samoupravnih organov, kar pa tudi ne pomeni, da mora imeti vsak dejavnik svoje delegatsko mesto v organu upravljanja. Upoštevati moramo, da je na področju telesne kulture mnogo temeljnih nosilcev, zato je treba delegatski sistem izpeljati po konferencah delegacij. Organiziranost dejavnikov v rekreacijskem športu je nekoliko drugačna kot v vrhunskem športu. Tisti, ki se ukvarjajo s selektivnim in vrhunskim športom, morajo biti bolj povezani. Delo mora biti razdeljeno od temeljnih nosilcev do raznih zvez. Dejavniki, ki skrbijo za športno rekreacijo, pa načelno ne potrebujejo take trdne organiziranosti. Zanje je zlasti pomembna dobra organiziranost v občini, še posebej pa v krajevni skupnosti. J.Javornik I. zvezna vaterpolska liga Darilo za reprezentanta KRANJ — Pred pričetkom prvenstvenega srečanja prve zvezne vaterpolske lige med domačim Triglavom in Primorjem iz Reke je predsednik VK Triglav Mate Bečič izročil reprezen-tantoma Reke Musturju in Roju bronasti plaketi kluba. Oba Rečana sta bila namreč v naši izbrani vrsti, ki je na svetovnem prvenstvu osvojila bronasto odličje. ^ __^ Pričakovan poraz z dobro igro KRANJ - I. ZVL Triglav : Primorje 7:16 (2:2, 1:4. 2:4. 2:6), letni bazen, gledalcev 300, sodnika Ivkovič (Zagreb), Oman (Koper). Triglav: Novakovič, Kuhar, Vukanac, Čalič, Švarc, Stariha, Velikanje. Malava-Aič, Svegelj, Balderman, Vidic. Primorje: Risek, Grbac, Matic, Dabovič. Miškovič, Roje, Mustur, Afrič, Ban, Brala, Bučar. Strelci za Triglav: Balderman 2, Švarc 2. Velikanje 1. Čalič 1, Malavašič 1, za Primorje: Miškovič 5, Roje 3, Afrič 3, Mustur 2,-Matic 1. Ban 1, Dabovič 1; izključitve — Triglav (Malavašič, Stariha, Malavašič); Primorje (Roje, Dabovič, Dabovič. Mustur, Roje, Roje, Matic, Brala); kazenski streli — Triglav 2(1). Primorje 2(2). Kranjski prvoligaš je v igri s Primorjem, ki se še vedno bori za državni naslov, saj za vodilnima KPK in Partizanom zaostaja samo za točko, pokazal dobro igro. Gostom je bil enakovreden, če ne tudi boljši v prvi in polovici druge četrtine. V preostalih pa so jih gostje iz Reke nadigrali in zasluženo visoko zmagali. -dh Vaterpolisti kranjskega prvoligaša so danes in v nedeljo pred odločilnima srečanjema za obstanek v prvi zvezni vaterpolski ligi. Danes ob 17. uri se bodo srečali z neposrednim tekmecem za slovo od lige Jadranom iz Splita, v nedeljo pa goste Jadranovega mestnega tekmeca Mornar. Ker sta tudi Jadran in Solaris izgubila v sredinem kolu, še ni nič gotovega, kdo bo moral od trojice Jadran, Solaris in Triglav zapustiti prvo ligo. Kranjčani morajo torej jutri in v nedeljo osvojiti vse štiri točke, (h) — Foto: D. Humer V nedeljo Jelovica : Varteks KRANJ — Jutri in v nedeljo bodo odigrali v drugi zvezni rokometni ligi tretje kolo. V ženski konkurenci ho osrednja pozornost ljubiteljev rokometa veljala vsekakor slovenskemu derbiju med Krko in Alplesom. ki bo v Novem mestu. Obe ekipi sta Se brez točk. vendar imajo rokometašice Alplesa veliko možnosti, da osvojijo prvo prvenstveno točko. V nedeljo dopoldne se obeta na igrišču Puštal v ftkofji Loki izredno zanimivo dru-goligaško srečanje. K Jelovici prihaja v goste eden od favoritev letošnjega prvenstva, ekipa Varteksa, ki je zaradi slabSc razlike v golih na drugem mestu skupaj z Zagrebom. Fkipa Jelovice bo proti Vartek-su nastopila v najmočnejši postavi, zato lahko ob podpori domače publike računamo na novi dve prvenstveni točki. Srečanje bo ob 10. uri. Da je ekipa Jelovice dobro pripravljena na letošnje prvenstvo pove podatek, da so se zelo dobro v drugem kolu upirali proti ekipi Senja, lanskim jesenskim šampionom in celo večkrat vodili, nazadnje pri rezultatu 18:15. V ženski slovenski rokometni ligi — zahod se v nedeljo ob 10. uri obeta zanimiv gorenjski derbi v Preddvoru med ekipama Preddvora in Tržiča. Ker sta v drugem kolu obe ekipi zmagali, se obeta v nedeljo izredno borbeno rokometno srečanje. Fkipo Preddvora sta pred pričetkom prvenstva zapustili kvalitetni igralki Dur ja in Malijeva zato je bil uspeh proti selekciji obale Se več vreden. Pred tekmo je Božo Crijevič, trener RK Preddvor povedal: »Tržičanke so mlada in perspektivna ekipa, ki lahko preseneti Se tako izkušeno ekipo. Vendar Tržičank ne bomo podcenjevali, če hočemo zmagati in se obdržati v vrhu prvenstvene lestvice«. V moški republiški rokometni ligi — zahod bodo v tretjem kolu rokometaši Tržiča gostovali v Ilirski Bistrici, rokometaši Kamnika pa se bodo na domačem igrišču pomerili z ekipo I nlesa V mladinski republiški rokometni ligi ho derbi srečanje v nedeljo oh 11. uri v Križah med ekipama Tržiča in Slovana. *e jutri pa bo srečanje Kranj : Prule ob 19. uri. Ostali srečanji sta Olimpija : Jelovica in I n les : Kamnik. Med mladinkami pa bodo v republiški rokometni ligi prvo tekmo na domačem igrišču odigrale rokometašice Dupelj v nedeljo ob 10. uri proti ekipi Kodeljevega. kajti v dosedanjih dveh srečanjih so gostovale, ostala tri srečanja pa bodo jutri in sicer Preddvor : Kamnik ob 16.30 uri. Tržič : Polje ob 17.30 uri in Kranj : Alples ob 18. uri J. Kuhar Uspeh mladih odbojkarjev iz Kranja Kranj — V prvem kolu slovenske mladinske odbojkarske lige so odbojkarji Triglava gostovali v Žirovnici in Igrali z Železarjem. Za Železarja so nastopali Legat, Cerne. Jemec. Kos. Mirtič, Langua in Prešeren, za Triglav pa Gunčar, Sodin, Ti-linger, Ambrožič, Sifrer. Zakotnik, Pertot, Srečnik, Zadražnik in Turel. Kranjčani so z gostovanja prinesli prvi točki. Igra je bila enakovredna le v prvem setu. v drugem in tretjem pa so domačini popustili. Pri Železarju je dobro igral Kos, pri Triglavu pa Matjaž Pertot. Trener Kranjčanov Sajovic je na tekmi preizkusil vse igralce, ki so upravičili zaupanje. V naslednjem kolu igrajo Kranjčani doma z Bledom. Mladinke Triglava pa so dobile srečanje z Jelovico 3:0 brez boja, ker igralke Jelovice niso imele zdravstvenih pregledov. Moštvi sta klub temu odigrali prijateljsko srečanje, v katerem so Skofjeločankc popolnoma nadigrale neizkušene Kranjčan-ke. ki so v treh setih osvojile le devet točk. Za Jelovico je škoda, da si je privoščila la spodrsljaj, saj ao vse igralke igrale dobro, pri Triglavu, ki je grešil predvsem pri serviranju, pa sta delno zadovoljili le Ribnikarjeva in Arnšknva. R Zakotnih /- Hokej---- Brez možnosti v nadaljevanju Jesenice — Hokejisti našega državnega prvaka Jesenic ao v torek igrah prvo tekmo evropskega pokala v švicarskem mestu Bieiu in bili nepričakovano visoko poraženi a 1S:1 (*-• 7:1, 2:0). Častni zadetek za Jeseničan« je dosegel Pavlic. Jeseničani so *g—y še posebno slabo v prvi in drugi tretjini. Predvsem je škripalo v obranv bi. Z visokim porazom so naši prvaki zapravili vse možnosti v nadaljevanja tekmovanja za evropski pokal. Pred tem so Jeseničani sodelovali na turnirju v Luganu. Premagali ao Gar-deno z 8:5, v finalu pa zgubili z domačinom 8:6 in zasedli drugo mesto. Na ledu so tudi že igralci Kranjske gore. V torek so igrali s Celjem iB zgubili 7:3. Najboljši igralec tekme je bil Bine Felc. Včeraj pa ao Kranj ako-gorci odšli na turnejo po Češkoslovaški, .bef * Rokomet Le trije rezultati KRANJ - V prvem kolu občinske metne lige skupina A so od petih rezultatov na tekmovalni komisiji prejeli le tri. Edino zmago v gosteh so zabeležili rokometaši K rižev v Dupljah, rokometaši Stortiea so premagali Krvavec s štirimi goli razlike, r neodločenim rezultatom pa sta ae razšli ekipi veteranov Save in Save. Žal pa si prispel zapisnik z derbi srečanja Preddvor : Žabnica, medtem ko se registracija tektn« Mesnica : Gumar preloži. Letošnje tekmovanje v moški rokometa: ligi — skupina A ima Sportno-teknaovabu značaj in se bo prvouvričena ekip« lahko uvrstila v višji rang tekmovanja. Prvak nt bo prejel tudi pokal v trajno last. Drugo kolo bodo odigrali danes in jutri. Danes bodo tri srečanja in sicer ob lg. ari Preddvor : Sava (vet.), ob 18.30 uri Sav«: Besnica in 19.45 uri Gumar : Storiti, preostali dve srečanji Žabnica : Krite (o> 18. uri) in Krvavec : Duplje (ob l». ari p« bosta jutri. V vodstvu so rokometaši Storiica m Križev z dvema točkama, pred Savo (veti in Savo z 1 točko itd. DREVI DUPLJE : STADION Kranj — Že včeraj so startali tad) rokometaši v občinski rokometni ]jaS -skupina B, ki ima rekreativni značaj V obeh ligah ni starostnih omejitev. Tekate-vanje bo vodila tekmovalna komisija ki is sestavljajo Mitja Krampi, Miro Bazar » disciplinski sodnik Franc Porenta. Omenimo naj, da se bo ekipa, ki ne bo odigral« iz neopravičljivega razloga dveh tekemb-ključila iz nadaljnjega tekmovanja. Najzanimivejše srečanje prvega kola občinske rokometne lige — skupin« R bc nocoj ob 19. uri v Dupljah, ko a« boso pomerili ekipi dupljanskih veteranov in ekipa Stadiona, v nedeljo ob 10. Uri na bo enipn om.«.«.—, . -v----'.—- uri pa bo tekma Bazenarji : Žabnica (vet.), Lo sta bili tekmi Jelovica (vet.) : r ržič (vet.): Veterani Kranj že včeraj Zaradi tehničnih ovir bodo tekme o. Radovlik* Tab* VffiBr rmar Zaradi tehničnih ovir bodo tekme občin-ske mladinske rokometne lige preložene J-Kuhar Dopisniki poročajo KROPA - Jutri se bo nadaljevala rado« Ijiška občinska košarkarska liga za lev 1978. Sodeluje sedem moštev, ki ao « prvem delu tekmovanja pokazala veliko* scipline. Najboljšo igro so pokazali iaraki prvega moštva Plamena, ki še niso izaueft točke, enako pa obljubljajo tudi za drnr del, saj so se vestno pripraqvljali. Pr^d ^ daljevaniem vodi plamen A z u toekan* Veriga jih ima 10, Radovljica 8, p] 6, po dve točki pa so zbrali PK Rac Gorje in Lectar. B- Zupar GODE8IC - ŠD Kondor c Godeaiča * organiziralo nogometni turnir aa pok* Godešiča. Sodelovale so ekipe Tabor M j Vižmarij. Jezero iz Zbilj, Reteče, Polet » Sv. Duha in Kondor, moštvo LTH pa aetar nirja iz neznanega vzroka ni udeležilo. * finalnem delu tekmovanja je Tabor prt gal Jezero, Polet Jezero in Polet T Najboljši strelec je bil član Tabora V*L. zant. J Staimj MKDVODE - Nogometaši Triglava * igrali v Medvodah in premagali domači« «3:1. Pred tekmo se je NK Triglav posle" od igralca Kurtoviča, ki odhaja k voiako* Sodil je mednarodni Hodnik Tavaea izLjet-Ijane. gole za Triglav pa so dosegli StaUr Jakovac in Česen, za Medvode pa je a uspešen Koželj. R. Gras GORJE - V počastitev krajevnega nrar nika je TVD Partizan Gorje priredil odbor karski turnir ženskih ekip. ki sodelujejo' občinski ligi. Dobrava je bila najbob** Druge so bile Gorjanke, tretje pa Blejkf B. Rauh Turnir in simultanka v Komendi Komenda - Jutri, 16. »petembra. n « nedeljo. 17. septembra, bo v Konsendj Ar hovski praznik. Šahovski klub Koa«ea*» in šahovska zveza kamniške obeiae prirr jata nagradna br^afn'71a_ ** člane i» mladin stra Gc. — hiati iz kamniške občine. Simultanka mojstra Germeka a piont-kamniške občine bo jutri. 16. aeptenbr* ob 18. uri. Pionirje organizator obve*č» naj bodo točni. Turnirj« pa se bosta »eela v ned<^ 17 septembra, ob devetih dopoldne v t* rani Prosvetnega društva iz Komende 3i turnirja se je mogoče prijaviti pPed ^ kom tekmovanja, najkasneje pa, do 8,45, » člane znaša prijavnina 20 dinarja, u mladinke, rojene po 1. 1. leta 1»»« ^ ^ iavnlneni. _ „ Organizator je pripravil nagradni ta* in praktične nagrade Nagradni rlanc znaša 5000 dinarjev. Za prvo ^ n" je namenjenih 3100 dinarjev z. ^ „kupino S-hi.tov 1300 dinarjev in „ Jg, ZS dinarjev. Mladinke p. čakajo prmk£ "ft.hov.kl kjub Komenda vabiIn. . i «>reni«ke šahiste, «1 so se *e " i£Xo"udeleževali šahovskih tev v Komendi. inke, razen tega pa simultanko bw Germe ka, ki bo igral z najmlajšimi »■ i- i ..... .,;aL nhčine. Pri red- 1 NESREČE Trčil v pešca Skofja Loka — V nedeljo. 10. septembra, nekaj po 22. uri se je na regionalni cesti na Češnjici pripetila prometna nezgoda. Voznik kombija Drago Tušek (roj. 1950) iz Škofje Loke se je srečeval s skupino pešcev, vendar pa vozila ni mogel pravočasno ustaviti, tako da je dva pešca zadel. Po pregledu v Kliničnem centru so oba. Stojana Delača in Izudina Sabiča, že poslali domov. Padel pod tovornjak Naklo — Na lokalni cesti proti asfaltni bazi se je v ponedeljek. 11. septembra, nekaj po 7. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Janez Hafner (1942) iz Sr. Bitenj je zaradi dveh otrok sredi ceste ustavil. Na desni strani ob živi meji pa je stal 10-letni Robert Posavec iz Naklega s kolesom. Ko je tovornjak spet speljal, je Robert omahnil čez kolo in padel pod tovornjak. Zadnje tovornjakovo kolo mu je zapeljalo čez desno roko in mu jo zlomilo. Nezgoda kolesarke Kranj — V stražiški ulici se je v ponedeljek. 11. septembra, ob 17. uri pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Marjan Križaj (roj. 1954) iz Lesc je vzratno zapeljal z dvorišča hiše št. 8 prav tedaj, ko je % kolesom mimo pripeljala Petra Sa- tevic. stara 6 let. V trčenju si je 'etra zlomila nogo. Neprevidno na cesto Skofja Loka — V sredo. 13. septembra, ob 15.30 se je na regionalni cesti v Sv. Duhu pripetila prometna nezgoda. Osemletni Janez Zontar se ■ kolesu pripeljal s stranske Nevarne igre Strela udarila v telefon Šenčur — Med jutranjo nevihto je v torek. 12. septembra, ob b\15 strela udarila v telefonsko napeljavo na delovišču SGP Gradbi nec v Šenčurju. Prav tedaj se je Ivan Lužar (roj 1944). gradbeni tehnik doma iz Vodic po telefonu pogovarjal iz pisarne delovišča z ing. Milanom Rusom. Med pogovorom je okoli 150 metrov stran v telefonsko napeljavo udarila strela. Njena energija je po napeljavi stekla tudi do telefona, po katerem je govoril Lužar in mu darila v uho. Lužar je med telefonskim pogovorom sedel naslonen na pisalno mizo s kovinskim ogrodjem ter se s telesom dotikal kovine. Strela, ki je udarila iz slušalke je preko njegovega telesa planila v kovinsko ogrodje mize in v tla. Lužar je nezavesten omahnil in so ga prepeljali v Klinični center. Strela je osmodila telefonski aparat, natalila kovinsko ogrodje na mestu, kjer je peskočila z Luža rje vega telesa v mizo. Ognjena kača si je poiskala pot še skozi leseni opaž skladišča, vžgala stiropor in prežgala še nekaj metrov telefonskega kabla, tako da so bile nekaj časa v Šenčurju prekinjene telefonske zveze. Šah Borštar zmagovalec TRŽIČ — Rednega mesečnega Aahnvske-ff> hitropoteznega turnirja za mesec september, ki ga je organiziralo Šahovsko društvo Trtic, se je udeležilo kar 20 šahi-•tov in šahiatk. Po zanimivih bojih je bil vrstni red naslednji: 1. Dušan Borštar 15. 2- Pavel Loc 14,5, 3. Stane Valj avec 14.5, 4. Skrjanc 14, 5. Ravnik 13,5. «. Andrej l.<>< 11.5. 7. Simona Borštar 11,5. 8. Kavar 10.5. 9.1 zar 10 itd. .1 K Tržiška nogometna liga Tržič — Nogometni klub Tržič je organi-ziral prvič občinsko ligo v nogometu. Vabilu seje odzvalo kar 11 moštev osnovnih organizacij sindikata, ki bodo igrala vsako « vsakim. Igrajo na nogometnem igriAču, tekme pa trajajo eno uro. Po prvem kolu vodi NK Tržič, ki je premagal ZLIT s 8:1. Razen njega so v prvem kolu zmagala še moštva TK8, BPT in Metalke, po eno točko 6a imata Peko-Obutev in Peko-Orodjarna. rez točke so Peko-Gumoplast, SGP, Tiko. ZLIT in BPT-Tkalnica, ki je bila v prvem kolu prosta. ■1. Kik.-I Otroci v svoji igri resnično ne izbirajo ne kraja ne predmetov, s katerimi se igrajo. Na žalost izberejo tudi neprimerne kraje in predmete, s katerimi se tudi poškodujejo, da ne pomislimo niti na druge hujše nesreče, ki so se malim neprevidne-žem že pripetile. Ze res, da jim starši, ko jim dovolijo ven na dvorišče, na zelenico ali kam drugam, napolnijo ušesa z ■ nasveti, toda to je pozabljeno takoj, ko otrok steče k druž-bici. Niti ne tako malokrat smo že opazili otroke na velikih smetnjakih, ki jih komunalna podjetja odvažajo s kamioni le nekajkrat na mesec ali še redkeje — odvisno od tega, ali so že polna smeti. Čeprav so običajno kje v kotih ne preveč na očeh, pa otroke to prav nič ne moti. Plezajo na te ogromne kovinske smetnjake, pri katerih običajno odprtina ni zaprta. Radovedne otroške roke brskajo med smetmi, norčavo razbijajo steklenice, včasih poskušajo celo z vžigalicami. Otroci seveda ne vedo, da so v smetnjakih tudi nevarne snovi, med njimi vnetljive, strupene ali kako drugače nevarne zdravju. Odrasli to vemo, zato bi nas vedno moralo kar zazebsti pri srcu ob pogledu na otroke ob velikih smetnjakih. Proč je treba napoditi tako svojega kot tudi sosedovega. Najbolje bi bilo seveda, če bi bilo možno te velike smetnjake, kakor so sicer zaradi velikosti ekonomični, zamenjati za nekaj manjše, a zaprte smetnjake. Ponekod jih že imajo: iz njih se ne širi smrad, brskanje po smeteh ni možno in tudi na oko so bolj lični. Imajo le eno napako — dokaj dragi so, zate bo verjetno trajalo še kar nekaj časa. preden se bodo zanje ogrele komunalne službe. Primerni so predvsem za naselja, kjer je vedno premalo običajnih hišnih smetnjakov. L. M. KOVINOTEHNA T TEHNOMERKATOR Kovinotehna — Tehnomercator TOZD Tehnična trgovina Razprodaja! Izredna priložnost za nakup glaziranih keramičnih ploščic LABINPROGRES — Potpićan v prodajnih enotah Kovinotehne — Tehnomercator - ŽELEZNINA Jesenice - OPREMA Mengeš - LABOD in GALEB Cel|e - KOVIT MARKET Maribor od 1 5 do 30. septembra 1 978 Cena: 1 28 din za kv m Širok barvni in v/orčni i/bor je pnlago|en vsakemu okusu Uporabnost keramičnih ploščic LABINPROGRES je vsestranska /a tla m stene Ploščice so pr.merne tud. /a hleve mlekarne veže kleti garaže in drupe prostore Tržni pregled KRANJ Solata IHdin, špinača 28 din, eve-tača 28 din, korenček 14 din. česen 40 din, čebula 12 din, fižol 24 din. pesa 10 din, kumare 25 din, paradižnik 14 din, paprika 14 din. slive 18 din, jabolka 10 din, hruške 20 din. grozdje 20 din. breskve 22 din. buče 10 din, ajdova moka 20 din. koruzna moka 10 din, kaša 22 din, surovo maslo 80 din. smetana 38 din. skuta 25 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 16 din, klobase 25 din. orehi 150 din, jajčka 2,20 din. krompir 5 do 0 din. lubenice M do 10 din. med 60 din. JESENICE Solata 13 din. cvetača 20,40 din. korenček 10,50 din, česen .'16 din, čebula 6,60 din, fižol 20 din, pesa 8 din. kumare 10 din, paradižnik 15 din. paprika 10 din. slive 13 din. jabolka 15,90 din. hruške 18 din. grozdje 19,20 din, limone 19,90 din. ajdova moka 18.87 din, koruzna moka 8.86 din. kaša 15,53 din. surovo maslo 79 din, smetana 35,70 din, skuta 26,56 din. sladko zelje 5,40 din, kislo zelje 9.60 din, jajčka 1.40 do 2.30 din. krompir 4,50 din. Dežurne trgovine V soboto 16. septembra bodo odprte nasledil je dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 od 7. do 19.30. v nedeljo od 7. do 11. ure. Živila — prodajalna PC Planina, Planina 56. prodajalna SP Pri Nebotičniku. Stoši-čeva 1 TRŽIČ: Mercator - poslovalnica Živila — Lipa. Koroška c. 1 SKOFJA LOKA: Nama Skofja Loka JESENICE: Delikatesa - Kasta 4 na Plavžu Gasilci tekmujejo KRANJ - Gasilci iz kranjske občine so sredi preverjanja znanja in sposobnosti. V nedeljo. 10. septembra je bilo v Olševku gasilsko tekmovanje pionirjev A in B. članic in mladincev. V skupini pionirjev A je sodelovalo 7 desetin, najboljše Da KO se odrezali pionirji iz Mavčič, Prim-skovega in Vogelj. V skupim H. kjer j«' tekmovalo 10 desetin. pa so prva tri mesta zasedli pionirji Mavčič, Primskovega in Kokrice. Članice so zastopale štiri desetim*, najbolše pa so bile gasilke tovarne Sava. Med mladinci, tekmovalo je pet desetin, pa so bili najuspešnejši tekmovalci Primskovega pred Koknco in Nakloni Najmlajši pionirji tekmovanja še niso zaključili. Ze jutri. 16. septemh- ra, bo v Stražišču kvi/. na temo »Preprečujmo požare«. V nedeljo. 17. septembra, bo enaka prireditev na .Jezerskem. 21. septembra pa v Šenčurju. Dvajset najboljših ekip se bo na finalnem tekmovanju 8 oktobra potegovalo za najboljšega. Tekmovalni preizkusi praktičnega znanja pa bodo v kranjski občini zaključeni I oktobra, ko bo v Olševku občinsko tekmovanje gasilskih desetin. Za zdaj je svojo udeležbo prijavilo 27 društev, posebej pa bodo tekmovalna teritorialna gasilska društva, industrijska in veterani. Slovesna podelitev odličij najboljšim pa bo v Tednu požarne varnosti, ki bo letos med 23. in 29. oktobrom. -ik Razpisna komisija KOVINSKEGA PODJETJA KRANJ razpisuje proste delovne naloge za 1. VODJO TEHNIČNEGA SEKTORJA Pogoji: — visoka šola strojne smeri in najmanj .3 leta delovnih izkušenj ali — višja šola strojne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj — moralno politična neoporečnost — organizacijska sposobnost za vodenje tehničnega sektorja 2. VODJO KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pogoji: — visoka šola ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ali višja šola ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj — moralno politična neoporečnost — organizacijska sposobnost za vodenje komercialnega sektorja Delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bo imenovan za 4 leta in bo po preteku mandata lahko ponovno imenovan. Za delo v proizvodnji objavljamo proste delovne naloge: 1 VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: — poklicna šola ključavničarske stroke in najmanj 8 mesecev delovnih izkušenj — občasno terensko delo 2 STRUGARJA Pogoji: — poklicna šola in najmanj 8 mesecev delovnih izkušenj 3. PLESKARJA Pogoji: — poklicna šola in najmanj eno leto delovnih izkušenj 4 2 VRATARJEV - ČUVAJEV Pogoji: — osemletka — delo je štiriizmensko — lahko je upokojenec 5 VEČ NK DELAVCEV ZA PRIUČITEV Pogoji: — popolna ali nepopolna osemletka — občasno terensko delo « Za opravljanje navedenih nalog velja dvomesečno poskusno delo. Pismene ponudbe z dokazili pošljite na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva 27, kadrovska služba. Rok za prijave je 15 dni po objavi. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 14. člena Zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni list SRS, št. 28/71) in Odloka o sestavi, nalogah in načinu dela komisij in drugih teles občinske skupščine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21 /74) prosta dela in naloge ravnatelja vzgojno varstvenega zavoda Radovljica Pogoji: — vzgojitelj z opravljenim strokovnim izpitom, ali — diplomirani pedagog, sociolog ali socialni delavec, — da ima vsaj 5 let prakse v vzgojno varstvenem ali vzgojno izobraževalnem delu. Poleg navedenih splošnih pogojev mora biti kandidat pedagoško in družbenopolitično razgledan, imeti mora sposobnosti za organizacijo dela ter ustrezne moralno politične lastnosti. Pismene prošnje z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, potrdilom o dosedanji zaposlitvi in kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, Radovljica. Velika vinska trgatev po starih narodnih običajih v soboto, 16. septembra 1978, ob 19 uri na razstavišču v Savskem logu v hali A v Kranju Za ples in zabavo igrajo TRGOVCI Postregli bomo /. domačo hrano in točili pristno metliško rdeče vino. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vstopnice po 30 din se dobe v predprodaji v gostišču Kuhar Adergas in v soboto, 1(5. septembra, od 15. ure dalje pri blagajni ob vhodu v halo A v Savskem logu. Za obisk se priporoča Gostišče Kuhar Adergas RIBJI BRODET DRUŽINSKI POMENKI PORABA za 1 osebo: 5 g olja, 50 g čebule, 50 g paradižnikove mezge, 150 g svežih rib, česen, rožmarin, žlica belega vina. IZDELAVA: Pražite na olju drobno zrezano čebulo, na koščke narezano ribo, paradižnikovo mezgo, rožmarin in česen. Dušite do mehkega, vino smete dodati šele tik pred uporabo. Pri bolezensko preobčutljivem organizmu za beljakovine žitaric mora biti dietna hrana povsem brez glutena ali lepka. Ta dosti redka kronična bolezen črevesja, spremljana z driskami in pomanjkljivo prebavo maščob, beljakovin in škrobnih snovi, sodi pod zdravniški nadzor, objavljeni recept za ribji brodet pa spada k dovoljenim živilom za bolnike z navedeno boleznijo. Premišljena preskrba s toplo vodo ( Prizadevanja proizvajalcev pogonskih goriv so rodila nove zvrsti, saj jim je uspelo izdelati gorivo z zapleteno predelavo krompirja, sladkorja in etilena. Poskusna vožnja z vozilom, ki ga je poganjalo gorivo z dodatkom osemdesetih odstotkov alkohola, se je baje uspešno končala v splošno zadovoljstvo znanstvenikov in predstavnikov avtomobilske industrije. Za naše razmere novost ne predstavlja nikakršne senzacije, zlasti če upoštevamo, da naši vozniki vozijo z odgovarjajočo količino alkohola — v krvi. Ista energija z različnim učinkom Dokazano je, da na preskrbo s toplo vodo odpade približno tretjina vseh stroškov v gospodinjstvu, največji potrošnik energije pa še kljub temu ostane drago ogrevanje stanovanja. Če želite brez velikih investicij omejiti potrošnjo tople vode, ki brez haska uhaja skozi odtok, se morate pred nakupom naprav najizčrpneje poučiti o njihovem delovanju. V naslednjih sestavkih se bomo torej nekoliko podrobneje ukvarjali z vprašanjem, kako najracionalneje gospodariti z električno energijo in vodo. Predlogi, ki jih boste verjetno upoštevali, se bodo nanašali na boljše gospodarjenje, ne da bi pri tem morali vložiti veliko sredstev v izboljšave. Potrebovali pa boste dobršno mero energije in dobre volje ter seveda nekaj denarja, da boste v prodajalnah poiskali vse potrebno in potem doma sami ali s pomočjo izvedenca izvedli vse načrtovane izboljšave. PRVI NASVET: PRHANJE NAMESTO KOPANJA Za prhanje navadno porabimo okoli 40 litrov tople vode, za kopanje v kadi okoli 150 litrov. Voda je obakrat ogreta na 37 stopinj Celzija. Z energijo ene kilovatne ure lahko ogrejete 30 litrov vode na 37 stopinj Celzija. Za kopanje v kadi potemtakem potrošite 5 kWh, za prhanje le 1,3 kWh. Pod prho torej prištedite 110 1 vode in 3,7 kWh. Če se boste prhali tri- do štirikrat tako pogor kot ste se prej imeli navado kopic v kadi, potem seveda ne boste it boljšem, ampak kvečjemu bolj čic MARTA ODGOVARJA Maja — Radovljica Iz priloženega blaga bi rad« imela nosečniško obleko z dolgjn; rokavi. Stara sem 24 let, visoki pa 169 cm. Predstavljamo vam sodobno, čeprav ne avantgardno moško športno oblačilo, sestoječe iz zelo iskanih materialov — bombaža in volne ter krzna — ukrojeno v prostorno oblikovan in predvsem uporabnejši bluzon. Novi modeli se namreč razlikujejo od prejšnjih po tem, da so udobnejši, nekoliko daljši in večplastni. Kupovali jih bomo predvsem za šport in rekreacijo. Model na posnetku je sešit iz lakirane ovčetine in večplastnega bombaža v naravnem peščenem odtenku. Zraven sodijo barvno ubrane žametne hlače, čeprav jih nekatere modne hiše ne propagirajo več ter bel, grobo pleten pulover z V izrezom. Na tešče pojedena breskev je najbolje izkoriščena, vedo povedati strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo z vprašanjem zdrave prehrane. Tovarnarji zobnih ščetk imajo v načrtu proizvodnjo higienskih zobnih ščetk, ki jih boste po nekajkratni uporabi lahko zavrgli. Glede na ceno in kvaliteto obstoječih zobnih ščetk pa izvedenci za zobno in ustno higieno svetujejo nabavo nove ščetke po največ dveh mesecih uporabe. v/ugu ii/i Obleka ima kratek z gufc naložen životek spredaj in zadai zapenja se z gumbi, ovratnik it manjši. Pod prsmi je spred« obleka prerezana in naguba« čez šiv pa prešita s trakom £5 ca 2,5 cm. Trak se zadaj zavefc Rokava so širša in poglobiienc vstavljena, v zapestju pa stisnie-na z manšeto širine kot je Dolžina je Chanel. P&.Š Si Bolničarka Bila je pomlad. Sončni žarki so že toplo greli in narava je kipela v zelenju. Nika, devetnajstletno dekle, je bila takrat partizanska bolničarka na Primorskem v vasi Krnica nad Čepovanom. Tu je bila oficirska šola. Neke noči je odšla z dvema tovarišema — partizanoma v izvidnico. Na poti so zaslišali Nemce, ki so se bližali po hribu navzdol. Nika je skočila v jarek pod cesto in odhitela opozorit štab na nevarnost. Kmalu nato se je začel težak boj s sovražnikom. Partizanka je izmučena ostala sama, boj pa se je že nadaljeval na drugem hribu. Medtem je odšla pogledat, kaj je s stražarjem. Tam je zašla v zasedo. Izdal jo je sovražnikov pes. Pognal se je za njo z renčanjem. Sprožila je puško in pes je obležal mrtev, sama pa se je skrila pod skalni previs. Tu je čakala do jutra, ko je sovražnikova patrulja odšla. Vrnila se je na stražarsko mesto. Zagledala je grozen prizor. Sedem tovarišev je bilo obešenih. Bili so brez, oči, sovražnik jih je grozno mučil. Bolničarka je hotela odrezati vrv, vendar ni uspela. Nato so se vrnili partizani z ranjenci in ujetimi Nemci. Ranjence so pozdravili v bolnici Pavla. Grob v Čepovanu nas spominja na težke dni. Tatjana Pintar, osn. šola Cvetka Golarja v Skofji Loki Šest oper KNEZ BUTTERFLY ERO IZ SERAJA MADAMEIGOR ČAROBNA NEVESTA BEG Z ONEGA SVETA PRODANA PI8CAL To naj bi bili naslovi šestih znanih oper. Stavec pa se, kot kaže. na to zvrst glasbe kaj slabo spozna in je besede po svoje pomešal. Pa vendar bodo dobri poznavalci oper hitro sestavili prave naslove. Poskusite za nameček še s priimki skladateljev. Rešitve SEST OPER: Knez Igor (Boro-din), Ero z onega sveta (Gotovac), Madame Butterflv (Pucci-ni), Čarobna piščal (Mozart), Beg iz seraja (Mozart). Prodana nevesta (Smetana) JANEZ: Silhueta številka 5 Uganki Sedem nog ima, a eno samo glavo. Nič ni trupa, nič nog, ko pa jo prestrašiš, ti črnila da. Na cesti stoji z glavo navzdol; Šofer se jezi, ko guma spusti. Emil (Zebelj) Roman Sturm, 6. a r. son. šole Cvetka Golarja, Skofja Loka — Mar se ne bi bolje obvaroval pred gripo, če ostanem kar doma? Bil sem kaznovan Pri lipi sredi vasi smo se igrali otroci iz vse okolice. Nenadoma sem kar tako vrgel kamen. Priletel je v sosedovo okno. Steklo se je razbilo. Sosed je bil zelo hud. Ko sta se ati in mami vrnila z dela, sta zvedela, kaj sem storil. Ujezila sta se in mi naročila, da se moram sosedu opravičiti in poravnati škodo, ki sem jo storil. Steklo sem moral plačati iz svojih prihrankov. Ni mi ostalo veliko denarja za sladoled, ki ga ga imam zelo rad. Primož Hartman, osn. šola Cvetka Golarja v Skofji Loki Emil se je dolgo v noč pogovarjal s sestro. Bila sta razburjena, saj se še vedno nista odločila, kaj bosta vzela s seboj na morje. Ko so se po temeljitih pripravah le odpeljali, se je Emil zatopil sam vase. Zvedel je, da bodo počitnice na morju preživeli skupaj s sosedovimi. Že dolgo je bil zaljubljen v sosedovo Tjašo. Le kaj bo prineslo naslednjih štirinajst dni? Ves čas je priganjal očeta, naj vozi hitreje. Končno so se pripeljali na morje. Še preden si je ogledal kraj, je opazil Tjašo. Odpravljala se je v mesto. Poni- MOJ DEDEK Moj dedek je star enainosem-deset let. Ko je bil mlad, se je izučil za kovača in mesarja, nato pa je po starših prevzel dom in kmetijo. Vse življenje, kar se zaveda, je trdo delal. Med vojno je veliko pomagal partizanom. Nosil jim je pošto in zbiral zanje hrano in vse, kar so sploh potrebovali. Po osvoboditvi je nadaljeval delo na kmetiji, kjer zdaj živimo tudi mi. Postaral se je ta naš dedek. Lasje so mu osiveli, opešal je sluh in tudi vid, pa vendar še skrbno prebira časopise. Zanimajo ga novice po svetu. Rad gleda televizijo. Najraje ima tiste filme, kjer je dosti konj, saj tudi sam še zmeraj rad napreže našega konja v gumi voz. Pozimi, ko je mraz, poseda ob topli peči, pije čaj in pridno pazi, da se ne prehladi. Ko se vreme izboljša in je sonce bolj toplo, pa ves dan brklja okrog hiše. Popravlja grablje, brusi sekire in tudi travo za živino še včasih nakosi. Poleti ko mi delamo na polju, se nam pridruži, dokler se ne utrudi, potem pa počasi odide domov, da se spočije. V svoji omari ima vedno bonbone. Včasih ga poprosim zanje, največkrat pa mi jih kar sam da. Želim, da bi moj dedek še dolgo živel. Jana Duh, osn. šola A. T. Linharta v Radovljici tel je za njo. V prijetnem pogovoru sta prišla do trgovine. Tu jo je počakal. Ko sta se vračala, jo je povabil v kino. Tjaša je odklonila, češ da nima časa, da bi hodila v kino. Te besede so Emila zelo razjezile. Vprašal jo je, če ga nima več rada. Tjaša je odgovorila, da kino ni v zvezi z ljubeznijo. Ko ji je rekel, da je z njima konec, če ne gre v kino, mu je pri mazala klofuto in zbežala. Sklenil je, da je nekaj dni ne bo pogledal. Zvečer je sam odšel v kino. Potem je še nekaj časa jezen taval okoli. Naslednji dan sta se s Tjašo srečala na stopnicah. Odšel je mimo kot da je ne vidi. V ogledalu pa je opazil, da se je Tjaša za trenutek ozrla za njim. Ni se več pretvarjal. Skočil je k njej in jo prosil, naj mu oprosti. Iz glasila Studenec, osn. šola bratov Žvan v Gorjah Iz mojega otroštva Tri dni po mojem četrtem rojstnem dnevu mi je mamica v šali dejala, da sem dovolj stara in velika, da kaj skuham. Bila sem bolna. Mamica je šla po zdravila. Oče je delal, babica pa je mislila, da spim, zato je šla k prijateljici v sosednjo vas. Ko sem se prepričala, da sem sama, sem zaklenila vrata, ključ pa vrgla kdo ve kam. K štedilniku sem pristavila stol. Hotela sem skuhati jajce. Najprej sem vključila štedilnik, nato sem na ploščo postavila skodelico. Vanjo sem vrgla jajce, da se je razbilo. Ko sem gledala rumenjak med lupino, sem postajala utrujena. Komaj sem sedla na posteljo, že sem zaspala. Vrnili so se ati. mamica in babica. Našli so zaklenjena vrata, kuhinjo pa vso v dimu. Mislili so, da sem mrtva. V spalnici je bilo odprto okno. Zlezli so skozenj, mene pa so zagledali živo Jana Eržen, osn. šola Lucijami Seljaka v Kranju Zgrabil me je rak Bila je sreda. Odpravili gm0 « k obali. Sli smo se kopat. Bili sn* dvanajst metrov od obale. Damjan je predlagala, da se odpočijemo. Pr jela sem se je za roko. Nekaj č*s» smo še plavali, nato smo bili spet j» istem mestu kot prej. Plavala & čez morsko travo. Takrat pa n* ) v nogo uščipnil rak. Od strahu s* se potopila, a sem bila kmalu nad vodo. Potem pa me je mor* trava ovila okoli noge. Zakrit sem. Damjana je priplavala do n** in me rešila trave. Rekla je. iw gremo iz vode. Brž smo odplavi V nizki vodi sem se nato udarila« na prst. S težavo sem prišla ven T koj sem se preoblekla v suhe tv palke. Igrali smo se »gumit\i> kmalu pa smo odšli v tabor. Ko me je drugi dan zopet oplat-morska trava, se nisem več ustrs< pa tudi rak me ni presenetil. Nuša Rožič. 5. r. osn. šole bratov 2 van v Gorjah Janez l«neza vidite na sliki v zgoraj«* levem kotu. S številkami oš i do smo označili sedein silhuet S«r en* je doceIa Podobna J*»* Katera? TELEVIZIJA sobota 16. SEP. 9.00 Poročila 9.05 Profesor Baltazar - risanka 9.15 Čarobna žoga, otroška oddaja 9.30 Trinajstletniki - oddaja TV Sarajevo 10.00 Pisani svet 10.35 Po sledeh napredka 11.05 A. Newman: Šopek z bodečo žico, TV nadaljevanka 11.55 Poročila 15.20 Poročila 15.25 Nogomet Zagreb : Velež — prenos 17.15 Obzornik 17.30 Boks Ali : Spinks. posnetek 18.15 Robin Hood junior. mladinski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 W. S. MaugharfK Kolači in pivo TV nadaljevanka 20.50 Moda za vas 21.00 Muppetshovv: gost Averv Schreiber 21.30 Madamede ... celovečerni film 23.05 TV dnevnik 23.20 625 Oddajniki H. TV mreže: 17.20 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Poglej me v oči. otroška predstava 18.45 Trije pod isto streho - humoristična oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Feljton: Branko Maksimovič 20.25 Košarka Jugoslavija : Italija 22.00 24 ur 22.10 Športna sobota TA TEDEN NA TV Sobota Angleški književnik WilUom Somerset Mau-gkwn (1874 -1966) je bil rojen v Parizu; prej kot materin jezik je govoril francosko, kar se je ka-"ieje čutilo v njegovem pisateljskem stilu, predvsem v duhovitih dialogih. KOLAČI IN PIVO je eden najbolj priljubljenih njegovih romanov. To je zgodba o Rosie Gann, o lepi, živahni in dobrosrčni točajki v vaški krčmi. Ted Driffleld je bojevit mlad romanopisec, s katerim se Rosie poroči, ker jo potrebuje. Kasneje ga zapusti in pobegne v Ameriko z Oeorgeom Kempom, svojim naj z ves tejšim občudovalcem. Njegovi posli propadejo in potrebuje jo bolj kot Ted, ki se začenja uveljavljati v literarnem svetu ... Kratko nadaljevanko je posnela angleška televizija v treh delih. Lepa in mlada M ADAME DE se je zadolžila, vendar noče presiti za denar moža. Ne preostane ji nič drugega kot da proda uhane, moževo poročno darilo. Da bi opravičila svojte dejanje, uprizori lažni dogodek, češ da jih je izgubila v gledališču. Zaradi tega pride do vrste zapletov. In slučaj nanese tako, da dobi »Madame de« iste uhane spet v dar, tokrat od častilca, italijanskega barona. — V glavnih vlogah: Da-nielle Darieux, Charles Boyer, Vittorio de S i ca. Nedela Film NAJDALJŠI DAN je bil brez dvoma filmski podvig leta. Veličastna igralska zasedba, več režiserjev ter predloga Corneliusa Ryana predstavljajo osnovo spektakularni filmski reprodukciji »najdaljšega dne«, ko se je začela invazija v Normandijo 22. junija 1944. leta. Seveda /Um danes gledamo kot uspel posnetek znanih dogodkov, v katerem zaman iščemo protivojne osti ali celo poglobljeno psihološko razčlenitev TV Zagreb — I. program: 10.00 TV v Soli: Sri>ski muzeji, TV ijbor 11.05 TVvšoli: Bioritmika. Zdravila 12.05 TV v šoli: Poglejmo še enkrat 15.25 Nogomet Zagreb : Velež od 17.20 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Topcapi - film 22.00 Festival kajkavske popevke 23.10 TV dnevnik 23.25 Šahovski komentar nedelja 17. SEP. 7.55 Poročila 8.00 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor 78 - I. de 8.25 625 8.45 V. Kovačevič: Kapelski kresovi, TV nadaljevanka 10.00 Viking Viki - serijski film 10.25 Hunterjevo zlato — serijski film 10.50 Osrednja slovenska proslava 25-letnice sklepa AVNOJ o priključitvi primorske matični domovini, prenos iz Komna 12.20 Šahovski komentar 12.50 Poročila (do 12.55) 14.15 Čudovita leta filma 14.40 Poročila 14.45 Okrogli svet 15.00 Festival kajkavske v popevke — Krapina 78 16.10 Dosje našega časa: Leto 1950 17.15 Športna poročila 17.20 Moda za vas 17.30 Tajni agent -celovečerni film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 P. Kočič: Sodna obravnava, drama TV Sarajevo 21.15 V ospredju — dokumentarna oddaja TV Zagreb 21.40 TV dnevnik 21.50 Športni pregled 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.20 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Konj, moj prijatelj — dokumentarna serija 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Zepar, celovečerni film (do 22.35) TV Zagreb - I. program: 9.45 Poročila 9.55 Tehtnica za natančno tehtanje 10.45 Flandrijski pes — serijski film 10.50 Vukov sabor, prenos iz Tršiča 12.30 Kmetijska oddaja 13.30 Gledalci in TV 14.00 Otok srebrnih ptic - mladinski film 15.20 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dolga pot, TV nadaljevanka 21.00 Potovanja 21.30 TV dnevnik 21.50 Športni pregled ponedeljek 18. SEP. posameznih likov. Sicer pa v tovrstnih spektak-lih tega niti ne pričakujemo. Dramo SODNA OBRAVNAVA pisatelja Petra Kočiča je pripravila sarajevska televizija ob stoti obletnici avtorjevega rojstva. V tem delu Kočičev blagi humor prerašča v žolčno satiro proti avstroogrski oblasti. V oddaji V OSPREDJU bomo videli portret enega najbolj znanih mojstrov kiparstva Antuna Augustinčiča. Film je bil posnet v njegovem domu in ateljeju v Klanjcu. Ponedeljek EN DAN je dramsko delo, posneto po scenariju Vesne Jankovič. Odkriva vsakdan mlade žene, ki živi na videz urejeno in uspešno v svojem poklicu psiholo-ga-svetovalca. Z nasveti skuša reševati težave drugih, ne more pa rešiti svojih. Bolehna je in pogreša ljubezen in podporo moža, ki je v tujini. Tako nenadno srečanje z nekdanjim prijateljem vnese nemir v njen sicer ustaljeni način življenja. Sreda DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE je bil posnet po literarnem delu pisateljice Sue Kauffan. V ospredju dogajanja je zgodba odvetnikove žene, ki živi dokaj odmaknjeno ob ambicioznem, a neuspešnem možu. Da bi se osamosvojila, si najde ljubimca, ob katerem pa doživlja same poraze. Vrne se k možu, da bi skupaj poskušala nadaljevati življenje, zdaj na drugih, novih osnovah. Četrtek Tretja dimenzija nekega rekorda je tokrat tema razgovora oddaje V ŽIVO. V oddaji bomo skušali poiskati razloge in vzgibe za množična turistična popotovanja, saj je prav letos medsebojno spoznavanje sveta doseglo tak vrhunec kot že dolgo ne. 9.00 10.00 11.10 15.00 16.00 16.20 17.20 17.25 17.35 18.00 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 21.10 21.50 22.05 T V v šoli: Odnosi v skupnosti, Hrvatska v Jugoslaviji, Delitev celice TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis TV v šoli: Za najmlajše TV v šoli — ponovitev TV v šoli — ponovitev Kmetijska oddaja TV Sarajevo Poročila Vrtec na obisku: Slikajte z nami Čudovita leta filma — III. del Obzornik Svobodna menjava dela - III. del cikla Pota samoupravljanja Mladi za mlade Risanka TV dnevnik V. Jankovič: En dan, drama TV Beograd Kulturne diagonale TV dnevnik Ročk koncert v Essnu. I. del Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v Madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Vrabec Letko 18.00 Pravljica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Dokumentarna oddaja 21.00 24 ur 21.10 Chiquago. celovečerni film TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar od 17.45 do 20.00 isto kot odd. II. TV mreže 20.00 TV drama 21.05 Glasbeni trenutek 21.10 Panorama 21.55 TV dnevnik 22.10 Dokumentarni film torek 19. SEP TV v šoli: Naš kraj. Ali ste videli. Fizika Nina in Ivo, Dnevnik 10 TV v šoli: Prirodoslovje Risanka, Glasbeni pouk TV v šoli — ponovitev (do 16.15) Poročila Glasbeni pejsaži Srbije: Aleksandrovačka župa Obzornik Pisani svet Trimska televizija — smučarska gimnastika Risanka TV dnevnik Mi med seboj: Mladi danes za jutri A. Tolstoj: Trnova pot — TV nadaljevanka TV dnevnik Glasba takšna in drugačna Poročila 8.45 10.00 14.45 17.20 17.25 17.55 18.05 18.40 19.10 19.30 20.(K) 20.55 22.15 22.30 23.20 Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Nove knjige 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali - aktualna oddaja 20.50 Akcije 21.00 24 ur 21.35 Znanost 22.20 Muppet show 22.50 Kronika bitef-a (do 23.40) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali - aktualna oddaja 20.50 Akcije 21.00 Celovečerni film 22.30 TV dnevnik 22.45 Šahovski komentar ffltm 20. SEP. 9.00 TV v šoli: Čedo Priča, Prvi lovci. Slikanica 10.00 TV v šoli: Kocka, Kocka. Risanka. Film 16.45 Šahovski komentar 17.15 Poročila 17.20 Deklica Delfina in lisica zvitorepka 17.35 Poskočna domišljija 18.00 Obzornik 18.10 Hribovci v dolini — reportaža 18.40 S. Mokranjac: Rukoveti — 5. del 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna, Dnevnik jezne gospodinje 21.25 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.35 TV dnevnik 21.50 Ročk koncert v Essnu - II. del Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Med domom in šolo 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasba starega Jadrana: Split 19.30 TV dnevnik 19.50 Proslava ob 35-letnici priključitve Istre in otokov matični domovini — prenos 21.30 TV dnevnik 21.45 Mehika pod svojim nebom — dokumentarna serija T V Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Med šolo in domom 18.15 Kitajska — naftna velesila — dokumentarna oddaja 19.15 Profesor Baltazar — risanka od 19.30 naprej isto kot na odd. I LTV mreže petek 22. SEP. 9.00 TV v šoli: Slovenščina, Ruščina, Od petka do petka Pravljica TV v šoli: Angleščina. Risanka, Zgodovina TV v šoli — ponovitev Šahovski komentar Poročila Velika predstava na dnu morja Norosti Maje Skovvron Obzornik Domači ansambli: Veseli planšarji Supraprevodniki, Mehanizacija sadjarstva, tehnična filma Risanka TV dnevnik Vesela jesen — zabavno glasbena oddaja Razgledi: Dve družini, standard in mi TV dnevnik Baretta — serijski film Poročila 10.00 15.00 16.40 17.10 17.15 17.30 18.00 18.10 18.40 19.10 19.30 20.05 21.10 21.50 22.10 23.00 Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Obramba in zaščita 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Dick Cavett vam predstavlja Freda Astairea 21.05 Včeraj, danes, jutri 21.25 Portreti 22.10 Koncert z dubrovniških poletnih prireditev T V Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Baretta — serijski film 21.55 Dosje našega časa: Leto 1956 23.05 TV dnevnik četrtek 21. SEP. 8.55 TV v šoli: Matematika. M. Krleža: V Agoniji, Zemlja in ljudje 10.00 TV v Soli: Francoščina 10.30 TV v šoli: Umetnost. Risanka. Kemija 14.55 TV v šoli — ponovitev 17.20 Poročila 17.25 P. Golia: Jurček - III. del 17.55 Obzornik 18.05 Profesor Baltazar — risanka 18.15 Planine sveta — III. del 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 V živo: Tretja dimenzija nekega rekorda pribl. ob 22.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Znanost 18.45 Vabilo na potovanje 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.15 24 ur 21.50 Ženski spol — moški spol, dokumentarna serija TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Pes. človekov prijatelj 18.45 Vabilo na potovanje 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 78 - aktualna oddaja 20.50 Rubežniki - TV nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 22.15 Koncert na splitskem polletju 78 22.40 Šahovski komentar i Iz Vzhodne Nemčije so uvoženi ekonom lonci, ki jih prodajajo pri FUŽINA RJU na Jesenicah. Imajo tudi tri notranje posode, tako da lahko kuhamo po več jedi hkrati. Cena: samo 353,20 din Pri Murkini MODI v Radovljici se dobe lepi moški suknjiči: blago ima droben pepita vzorec in je čisto volnen. V velikostih od 46 do 56 in v rjavi, drap in sivi barvi jih imajo. Cena: 1363 din Ta lahek prehodni plašč, ki bo dobro služil tudi v dežju, smo posneli na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU. Model je športen, izdelek Modne konfekcije Ljubljana. Velikosti: od 36 do 46. Barve: rjava, zelena, drap, umazano roza. Cena: 985 din ^ Medeni namaz — novost za naše otroke: Mojca z okusom kakaa in Kekec z okusom vanilije. Kot vsi Izdelki iz medu, tudi ta pospešuje rast in kre pi organizem. Ta najno vejši izdelek Medexa smo videli pri ŽIVILIH v GLOBUSU. Cena: 60,03 din Kljub vsem modnim mu- * njim. ham je rebrast žamet še tonih, vedno priljubljen in rdeči, iskan. V Zarjinem TEK- barvi STILU na Jesenicah so 90 cm. se na novo založili z V vseh rjavih oker, zeleni, sivi, črni* in rumeni ga imajo. Širina CENA: 70,80 DIN ZA M RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 8.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00, 4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 18.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.60. 16.8EP Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za na&e goste iz tujine 11.03 Lucijan Marija Skerjanc: Kvintet za pihala 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Spanring: Spremembe v sortimentu pšenice v zadnjih letih 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Od arije do arije 15.30 Vedre melodije 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 (kulturni magazin) 18.05 Poletni divertimento 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss 20.00 Koncert iz naftih krajev 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 16.00 Nas podlistek 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17 40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (Radio Koper! 18.40 Z ansamblom Janez Gregorc-18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Za vas muzicirajo ... 20.00 Znani skladatelji - sloviti izvajalci 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času — K. Szvmanovvski. K. Penderecki 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Stereofonski operni koncert 23.00 Simfonični nokturno 23.55 Iz slovenske poezije 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 20.35 »Labrador« (pesmi Kajetana Kovica in zborovske pesmi slovenskih skladateljev) 21.00 NaSi znanstveniki pred mikrofonom 21.15 G.Charpentier: Odlomki iz opere »Luiza« 23.00 Iz slovenske solistične literature (Kogoj, Lipovšek. U Krek) 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 18. SEP. 17. SEP Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke Mirjana Brune Deklica in metulj 8.42 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna 10.50 Glasbena medigra 11.00 Poročila- Turistični napotki za nase goste iz tujine 11.15 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — Studio Ljubljana 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Mozaik glasov in ritmov 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Nasi kraji in ljudje 16.00 Izmusicalov in glasbenih revij 16.33 Melodije po posti Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naSe goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ' ing.Tatjana Brumat: Presajanje iglavcev 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Nas radio 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigrn 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kult urni mozaik 16.05 Jazz na i I programu 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail (radio Koper) 18.40 I^hka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.45 Schumann in Brahms >035 J. S. Bach: Brandenburški koncert st. 5 v D-duru 21 (KI Literarni večer 1.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 3.00 Iz slovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije 19. SEP. Prvi program 4.30 Dobro jutro' K.OH Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 9..30 Iz glasbenih Sol Glasbena šola Franc Št urni — Ljubljana 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.40 Turistični napotki /a nase goste iz tujine 1103 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali I2..M) Kmetijski nasveti — ing. Ivan Veber: Resonančni les i/. gorenjskih gozdov 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 V korak z mladimi 15.30 Mozaik zvokov 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Poletni sprehodi z našimi solisti (Alenka Maver-Popova, violina: Mitja Gregorač — tenor; Andrej Jar« — klavir) 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Slavko Znidar.šič 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra 21.34 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT —% Studio Novi Sad Jugoslovanska glasba 23.06 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrsi i jo 0.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo 14.30 Iz naših sporedo\ 14.33 Z vami in za vas 10.00 pet minul humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Disco podnevi I 7..30 Zrcalo dneva 1 7.40 Z ansamblom Andrej Arnol 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 G. Verdi: Odlomki iz opere Othello 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 A. Vivaldi. prir. Milan Munclinger: Koncert za flavto, oboo. violino, fagot in basso continuo vg-molu 20.35 Slovenska komorna glasba nekdaj in danes .. . Viktor Parma. Lojze Lebič 21.20 Berlinski koncertni večeri 22.25 Iz albuma tonskih zarisov življenja 23.55 Iz slovenske poezije 20. SEP. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem M PZ Vesna Zagorje 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Majda Sef: O kontroli mlečnosti in mlečne vztrajnosti 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma 16.00 ^x>to vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Mladi mladim Koncert ansambla tolkal ZGBI Ljubljana, dir. Boris Surhek 1H.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z Ljubljanskim jaz/ ansamblom 20.00 Naš orkester v minuli sezoni 21.30 Solistična in ansamblska glasba 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23 15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo I ponovitev ) Metka .Špes: Celjska kotlina 14.25 Z vami in za vas Ifi.OO Toko,. neuvrščenosti 16.10 Lahke note I 0.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 1 7.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba (Raditi Koper) IN.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 Glasbena xoareja 20.00 Martinoiev klavirski kvintet 20.35 Iz manj znane - operne literature 21.40 Sodobni literarni |x>rtret I ponovitev) Danilo Kiš 22.00 Razgledi po sodobni glasbi Obisk v Belgiji 23.20 Beethoven: Godalni kvartet. op. 74 — »Harfm, 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK [21. SEP. Prvi 4.30 8.08 905 9.:15 10.15 10 40 11.03 12.10 12.30 12.40 1 3.00 13.30 14.05 program Dobro jutro! Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Andrej Vovko: Šolstvo Ilirskih provinc Narodne in ponarodele Kdaj. kam. kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine Uganile, pa vam zaigramo. .. Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti — dr. Jože Ferčej: Kako naj bi prodajali in kupovali plemenske krave m telice Od vasi do vasi Danes do 13.00 Priporočajo vam . . . »Pri vodnjaku« (študentski zbor Gaudeamus iz Bucureste in ženski zbor Akademije znanosti iz Estonske SSR) 14.40 15.30 16.00 17.00 IH.05 19.35 19.45 20.00 21.00 21.40 22.20 23.00 23.30 0.05 Koncert za mlade poslušalce Mehurčki Paleta ritmov / ansambli Vrtiljak ■ Studio ob 17.00 Iz sveta pravljic iti l^.itazije Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Bojan Adamič Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Iz opusa Franka Martina V gosteh pri tujih radijskih posta jah Zdravko Colič naš nocojšnji gost Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.(K) Aktualni problemi marksizma (ponovitev) 14.20 Za mlade radovedneže 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori (ponovitev) 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji I 7.00 En mikrofon /a dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjal novi 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Ljubljanski festival: Vaclav Hudeček (violina) in Stanislav Bohunia (klavir) 22.60 Glasbeni klub Sodobni koncerti za orkester 23.55 Iz slovenske poezije 22. SEP. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Lepo je poslušati glasbo 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeni 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Andrej Salehar: Selekcija prašičev v Sloveniji 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporoča jo vam . 13 50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica 14.14 Naši umetniki mladim poslušalcem 14 30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19 35 I.ahkc> noč. otroci! 19 45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23 05 Literarni nokturno 23.1.) Jazz pred polnočjo I .a Vem Baker Clara VVard Oospel Singer.-o.o5 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Glasba iz socialističnih dežel 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev I Lepo je poslušati glasbo 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora — Planinstvo in alpinizem v sodobnem svet u — I 17 50 Prijetni zvoki 18.00 Stereoja/.z 18.40 Glasba za vsakogar Tretji program 19.05 Radijska igra 20.01 Kratek sprehod po našem glasbenem arhivu 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 S pevci od včerai in danes 23.55 Iz slovenske poezije Rešitve poSljite do 20. septembra na naslov: Glas Kranj, Mose Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. 1 2 3 4 5 6 7 8 l 9 10 11 12 13 14 1 15 16 m 17 18 19 20 m 21 22 m 23 24 25 26 27 1 28 29 30 m 31 £ 32 33 34 35 36 £ 37 m 38 39 40 m 41 42 n 43 44 45 L n 46 Vodoravno: 1. prebivalka našega največ jega polotoka, 9. čekan, cepinov okel, 13. am. pisatelj, Nobelov nagrajenec 1962 (John Ernst, »Vzhodno od raja«), 15. pripadnik novozelandskih domačinov, 16. košara, cekar (ljudsko), 17. evropska država v zap. delu Skandinavije, 19. prva slov. filmska igralka (Ita, pravo ime Ida Kravanja), 20. veletok v sev. Italiji, 21. izdelovalec sladkega peciva iz biskvitnega testa z raznimi nadevi, 22. staro pristan, mesto v Izraelu, sev. od Haife, 23. vinorodna rastlina, 25. franc. pesnik romun. rodu (Tristan, 1896-1963), 26. rastlinoslovje. nauk o rastlinah, 28. hotelski delavec, 31. ž. skr. ime iz Frančiška ali Štefanija, 32. ena od dolin v triglavskem pogorju, 35. zabaviščni park na Dunaju, 37. kem. simbol za barij, 38. priprava za kajenje, 39. rimski vojskovodja, leta 77 konzul, od 77 — 84 namestnik province Britanije (Gnej Julij, 40—93), 41. kot jerebica velika gozdna kura Evrope in Azije, leščerka. 42. prepir, prerekanje, pretep (nav. v zvezi z ravs), 43. pasivna pokrajina brez industrije v vzhodni Sloveniji, 45. franc. romanopisec (Claude. »Ariana«), 46. kdor ima ali dobi pooblastilo (mandat), pooblaščenec. Navpično: 1. svetel drobec goreče, žareč* snovi, 2. (duševno) miren, ravnodušen člove* 3. pri loteriji: trojica, tri izžrebane ali zadet* številke. 4. vodna žival, 5. ime ruske balerin? Pavlove, 6. kem. simbol za niobij, 7. spomenik nagrobnik umrlemu v tujini, postavljen v d» movini, 8. srbsko m. ime, 9. st. slov. skladate (Mihael, 1679- 1742), 10. prostor ali stavba u shranjevanje žita; kašča (starinsko), 11. slo* pisatelj, zdravnik (Danilo, »Sodni dan na v* si«), 12. vrsta dolgorepe papige z močnim kln. nom, 14. manjši sesalec s črnim kožuhom, t živi pod zemljo, 18. prečne niti v tkanini. ? namizno pregrinjalo, 23. topotanje, čepet! Š* opis bojnega pohoda, 26. fina lanena aH bor ' bazna tkanina, 27. ime nem. pisateljice Sekfc 28. pokveka, nakaza, 29. ud ali telesni del. i opravlja določeno funkcijo, 30. sredstvo a barvanje (množ.), 32. nemSki književni (Hellmut), znan po romanu (trilogiji) »0615« 33. gradbeni material, 34. začasno rekreacijah naselje (navadno s šotori), 36. termin, določer čas, 38. pojav na razburkani vodi, 40. lom}*. nje, zlom, 41. žalost, trpljenje, bolečina (str rinsko), 44. nedeljiva soglasniska skupin* (v obrnjenem vrstnem redu). Rešitev nagradne križanke z dne 8. septembra: 1. item. 5. stava. 9. omaz. 13. kantata. 15. Arabc* 17. Stritar. 18. lord mer. 19. VI, 20. mrtvost. 22. Ot. 23. Mica. 25. Talia. 26. Ezav. 28. anoda. 30 31. blato. 32. ja. 33. eks. 35. Lee. 36. IL. 37. spora, 39. slama. 41. skat. 43. Erika. 45. lika. 48. tap. 4 Snežana. 51 kal. 52. anemija. 54. lokvanj. 56. veronal. 57. Astarta. Prejeli smo 106 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) prejme Igor Gabrič. Naklo 'v 64202 Naklo, 2. nagrado (60 din) prejme Drago Goričan. Naklo 121. 64202 Naklo, 3. nagrado' i din) prejme Marija Mihelcič, C. 1. maja 59. 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po poŠti. KINO Kranj CENTER 15. septembra hongkon. barv. karate SRDITA PEST ob 1«.. 18 in 20. uri 16. septembra hongkon. barvni karate SRDITA PEST ob 1«.. 18. in 20. uri, prem. franc. barv. erot. POCESTNICA ob 22. uri 17. septembra amer. barv. ris. POPA.I IN NJEGOVA DRUŽINA ob 10 uri. hongkon. barv. karate SRDITA PEST ob 15.. 17. in 19 uri. prem. amer. barv. znanstveno fant VOJNA ZVEZD ob 21 uri 18. septembra franc. barv. erot. POCESTNICA ob 1« 18. in 20. uri 19. septembra franc. barv. erot. POCESTNICA ob 1«.. 18. in 20. uri 20. septembra amer. barv. znanstveno fant. VOINA ZVEZI) ob 15.30. 17.45 in 20. uri 21 septembra amer. barv. znanstveno fant VOJNA ZVEZD ob 15.30. 17.45 in 20. uri Kranj STORŽlC 15. septembra ital barv. akcij. ZMEDA V HONG KONGU ob I«. 18. in 20. uri 1« spptembra ital amer. barv. vvest. CJAMANGO ob I« in 18. uri. amer. barv. drama JULIJA ob 20. uri 17. septembra angl. barv. glasb. TOM MY oh 14. in 18. uri. amer barv pust. MANDINGO ob 16. uri. domači barv. VONJ POUSKEGA CVETJA oh 20. uri 18. septembra domači barv. VONJ POUSKEGA CVETJA ob 1«.. 18. in 20. uri 19. septembra amer. barv. pust. MANDINGO ob 16.. 18. in 20. uri 20. septembra franc. barv. erot. POCESTNICA ob 16.. 18. in 20. uri 21. septembra ital. barv. drama NOČNI PORTIR oh 16.. 18. in 20 uri Trtic 16. septembra prem. amer barv. znanstveno fant VOJNA ZVEZD ob 15.30. 17.45 in 20. uri. prem. amer barv. kom ARTISTI IN MODELI ob 22.15 17. septembra amer. barv. znanstveni fanl VOJNA ZVEZD ob 15 in 17.15. amer. barv. krim. POVABILO NA VEČERJO Z UBOJEM ob 19.30. prem franc barv. POCESTNICA oh 21.30 18. septembra prem. hongkon. barv karate SRDITA PEST oh 18 uri. prem. amer. barv JULIJA oh 20. uri 19. septembra ital. amer. barv vvest CJAMANGO ob 18. in 20. uri 20. septembra amer. barv. pust. MANDINGO oh 18. in 20 uri 21. septembra amer. barv. kom. ARTISTI IN MODELI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 16. septembra amer. barv. srhlj. GRIZLY ob 16.. 18. in 20. uri. prem. span barv ZA NOC LJUBEZNI ob 22. uri 17. septembra amer. barv. srhlj. GRIZLY ob 15.. 17. in 19. uri. prem. amer barv kom. ARTISTI IN MODELI ob 21 uri 18. septembra prem. amer. barv. znanstv. fant. VOJNA ZVEZD ob 17.30 in 20. uri 19. septembra amer. barv. znanstveno fant. VOJNA ZVEZD ob 17.30 in 20. uri 20. septembra angl. barv. glasb T0MMY ob 18. in 20 uri 21. septembra prem. fran. barv POCESTNICA ob 18. in 20 uri Duplica 16. septembra angl. barv. glasb. TOMMY ob 20 uri 17. septembra hongkon. barv. karate KARATE V SLUŽBI IN TERPOLA ob 15. uri. jap. barv vojni BITKA ZA OKINAVVO ob 17. in 19. uri 20. septembra ital. barv drama NOČNI PORTIR ob 20. uri 21. septembra amer. ital. barv vvest. CJAMANGO ob 20 uri pust 19. septembra amer. barv DR DIVJAK ob 17. in 19. Uri 20. septembra amer. barv k.M. OPERACIJA HONG KONr 1 17. in 19. uri NE Skorja Loka SORA 15. septembra franc komed DRAKULA - OCE IN SIN ob 18. in 20. uri 16. septembra amer. avantur GUSAR Z JAMAJKE ob 18. in 20. uri 17 septembra amer. avantur GUSAR Z JAMAJKE ob 18. m 20. uri on 19. septembra amer. drama Kl» MANCA NA RIVIERI ob 20. uri 20 septembra amer. drama RO-MANCA NA RIVIERI »b 18. in 20. uri 21 septembra amer avantur SOKOLOVA SENCA oh 20 un Železniki OBZORJE 15. septembra amer. avantur GUSAR Z JAMAJKE ob 20. uri 16. septembra franc drama ZENA NA OKNU ob 20. uri 17. septembra franc. komed DRAKULA - OCE IN SIN - •* 18 m 20. uri 20. septembra ital avantur. NASTAVI SE DRUGO LICE ob 20 Jesenice RADIO 15 septembra franc barv kom. MADAM PIPI ob 17. in 19 un 16 septembra amer. barv. pust K ING KONG ob 17 in 19 uri 17. septembra amer. barv. pust KINO KONC. ob 17. in 19. iiri 18. septembra amer barv pust DR. DIVJAK ob 17. in 19. un Jesenice PLAVŽ 15. septembra amer. barv i POZNANI ZAŠČITNIK ob i{i 20. uri 16. septembra amer barv OR DIVJAK ob 18. in 20. uW 17. septembra amer. barv r>R DIVJAK ob 18. in 20. uri 18. septembra amer. barv Kivr KONG ob 18. in 20. uri 19. septembra amer. barv Kl\v KONG ob 18.J&20. uri 21. septembra franc. barv M A DAM PIPI oBUftin 20. uri Dovje Mojstrana 16. septembra zah. nem. barv PRIJATELJ IZ AMERIKE ob 19.30 17. septembra amer. barv SRF BRNA STRELA ob 19.30 Kranjska gora 16. septembra amer. barv. SRF BRNA STRELA ob 20. uri 20. septembra amer. barv' DR DIVJAK ob 20 uri Radovljica 16. septembra angleški barvni BUKSY MALONE ob i& ^ hongkon. barv. PRIŠEL JE TJ GER ob 20. uri 17. septembra hongkon. barv karate PRIŠEL JE TIGER ob 18, ,„ 20 uri 18. septembra hongk. barv. PRj. SEL JE TIGER ob 20. uri 19. septembra ital. barv. knm TELESNI ČUVAR ob 20. uri 20. septeir.bra angleški barvm BUKSY MALONE ob 20. uri 21. septembra amer. barv. SIN POGLAVARJA M AS A JE V ob »1 uri Bled 15 septembra angleški BUKSY MALONE ob20. uri 16. septembra slov. barv. VDOV STVOKAROLINE ZASi^kr o* 18. in 20. uri 17 septembra amer. barv. LOGA NOV BEG ob 18. uri. jap« barv GOSPODAR SMRTI ob* ""iS septembra angteAki barv« HUKSY MALONE ob 20. uri 19 septembra hongkon bar* PRIŠEL JE TIGER ob 20. uri 20 septembra hongkon. bar« PRIŠEL JE TIGER ob 20. uri •21 septembra ital. barv učite UICA IMA LEPE NOG g .J1 J 1 Petek, 15. septembra 1978 Samoupravna stanovanjska skupnost Tržič - Odbor za druž beno pomoč razpisuje v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju stanovanj, zgrajenih s sredstvi Odbora za družbeno pomoč JAVNI RAZPIS o zbiranju prošenj prosilcev — upravičencev za dodelitev najemnih stanovanj, ki se gradijo v okviru revitalizacije na Trgu svobode (Perkotova hiša) 1. Upravičenci za dodelitev stanovanja so: a) družine z nizkimi osebnimi dohodki. b) upokojenci, c) mlade družine, č) matere samohranilke oz. samohranilci otrok. 2. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za pridobitev stanovanja: a) družine z nizkimi OD imajo pravico do stanovanja, ustrezne velikosti glede na število članov družine pod pogojem, da mesečni dohodek na člana' druž ine v letu 1977 ni presegel 2.000.00 din. b) upokojeni občani imajo pravico do ustreznega stanovanja pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v letu 1977 ni presegel 2.300,00 din, c) mlade družine "imajo pravico do stanovanja največ za dobo 7 let pod pogojem, da: — nobeden od zakoncev ni starejši od 10 let. — od sklenitve zakonske zveze do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo več kot pet let. — namensko varčujejo za stanovanje pri poslovni banki. č) matere samohranilke oz. samohranilci otrok imajo pravico do ustreznega stanovanja pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v letu 1977 ni presegel 2..'1(X).()0 din. Upravičenci do stanovanja morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje: - da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, - da dohodki prosilca in njegovih družinskih članov ne presegajo mesečnega zneska na družinskega člana, ki je določen s tem razpisom, - da prosilec ne stanuje v stanovanju, iz katerega se je izselil prosilec po predhodnih prednostnih listah, - da ima družina stalno bivališče na območju občine Tržič. 3- Dokumenti, ki morajo biti priloženi prošnji: - potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno prebivajo na območju občine Tržič — za mlade družine velja, da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Tržič. - potrdilo o letnem dohodku vseh družinskih članov za preteklo koledarsko leto. Če je bil prosilec ali zakonec na odsluženju vojaškega roka, se upošteva dohodek tekočega leta ali zadnjih treh mesecev, ~ zdravniško potrdilo, ki ga izda na podlagi ugotovitve zdravniška komisija, da prosilec oz. družinski član boluje za boleznijo, na katero posredno vpliva neprimerno stanovanje. Upravičenci iz kategorije mladih družin morajo poleg zgoraj omenjenih dokumentov priložiti še naslednje: - dokazilo zaposlenega o namenskem varčevanju za stanovanje pri poslovni banki, - izjavo prosilca, da ne bo prekinil z namenskim varčevanjem za nakup stanovanja, - izjavo deJovne organizacije, kjer zakonca združujeta delo, da bo skupaj s prosilcem rešila njegovo stanovanjsko vprašanje najkasneje v 7 letih. - poročni list. 4 Rok za vlaganje prošenj: Prosilci morajo vložiti prošnjo za stanovanje skupaj z zahtevanimi Prilogami najkasneje do 30. septembra 1978 na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST - Odbor za družbeno pomoč, Tržič — Cankarjeva 1. Prošnja in ostala dokumentacija, ki bo prispela po tem datumu, se pri točkovanju ne bo upoštevala. Prosilci, ki so bili že lansko leto točkovani in še niso dobili stanovanja, morajo prav tako ponovno vložiti prošnjo in zahtevane priloge. Ker pravilnik za dodeljevanje stanovanj še ni sprejet, si Samoupravna stanovanjska skupnost Tržič — Odbor za družbeno pomor pridržuje pravico, da eventualno spremenjeni pogoji v pravilniku vplivajo na javni razpis. Samoupravna stanovanjska skupnost Tržič Odbor za družbeno pomoč Tekstilna tovarna Zvezda, p. o. Kranj Savska cesta 46 objavlja prosta dela in naloge na delovnem področju ORGANIZACIJA IN VODENJE APRETERSKE IZMENE v tehnično-proizvodnem sektorju Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - da imajo srednjo strokovno izobrazbo tekstiIno-kemijske ali kemijske smeri - da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah v apreturi oziroma plemertitilnici - da imajo odslužen kadrovski rok. Kandidatom nudimo ugodne delovne pogoje, dinamično delo in osebne dohodke, ki so v skladu s prizadevnostjo in vestnostjo posameznika. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj oddajo pismene Priglasitve s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni usposobljenosti na splošni sektor DO. Oglas velja do zasedbe del in nalog. 17. stran O LAS Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J E T JE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. PRVA IDEJA ZA VAš DOM RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA Ajdovščina G>| GORANPRODUKT čabar ^ ORI OLIK Onovac MIG Mesna industrija na Gorenjskem o. sub. o. TOZD KLAVNICA Jesenice objavlja prosta dela in naloge MESARJA -PRODAJALCA Pogoji: kvalificiran mesar z 1 letom delovnih izkušenj v prodaji mesa Delo in naloge se razpisujejo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazilom o izobrazbi sprejema MIG TOZD Klavnica Jesenice, Spodnji Plavž 14. Razpis velja do zasedbe dela in nalog. Na BLEDU v Festivalni dvorani od 11. do 21 seD-tembra 1978 (tudi v nedeljo) od 1 0. do 19 ure P Murka razstavlja, svetuje in prodaja novo pohištvo 1 • U*A kShi°n0JF ~ Pr°-9ram dneVmh 505 Jedlln,c spaln.c do**nS kuh'"< *etna *o*aa • KOLON^|SedeŽnl9armtUre ~ ****** »Panter« sPa?mće ~ * Za kuhmje Jed"n,ce dne^e sobe • GORANPRODUKT m ORIOLIK - sedežne garniture Tovarna pohištva ^jppl LIPA Ajdovšč ina pO 0*> Osnovna šola FRANCE PREŠEREN KRANJ razpisuje po sklepu DS ponovno licitacijo za prodajo avtomobila ZASTAVA 430 K lux (kombi) vozen, začetna cena 7000 din. Licitacija bo 19. septembra 1978, ob 9. uri v šoli, Kidričeva 49. Pred pričetkom licitacije je treba plačati 20-od-stotno varščino od izklicne cene. Kadrovska komisija Kemične tovarne EXOTERM Kranj, Struževo 66 objavlja razpis za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. DVEH STROJNIH IZDELOVALCEV IZOLACIJSKIH PLOŠČ 2. STROJNEGA PAKETIRCA AL-ODPADKOV 3. PREDELOVALCA FE-LEGUR 2 4. STROJNEGA IZDELOVALCA BRIKET Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, je za opravljanje razpisanih del in nalog potrebno imeti 6 mesecev delovnih izkušenj. Prijave sprejema splošni oddelek 15 dni po objavi, to je do vključno 30. septembra 1978. MERKUR n. sol. o. TOZD Prodaja na drobno n. sub. o. Kranj, Koroška 1 prodajalna DOM Naklo SOZD SAP VIATOR DO Golfturist TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek objavlja proste naloge in opravila ZA NOČNO DELO V RECEPCIJI Pogoji: nepopolna srednja šola, pasivno znanje enega tujega jezika, tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih opravil in veselje do dela s strankami, poskusno delo dva meseca. Rok za prijave je 15 dni po objavi. NUDIMO VSE ZA GRADBENO IN OBRTNO DEJAVNOST Prodajni program • gradbeni material • črna metalurgija — barvne kovine • vodovodno inštalacijski material • sanitarna oprema — centralna kurjava • elektroinstalacijski material • bela tehnika • orodje in stroji za gradbeno in obrtno dejavnost 2PAgStOVUNENNAKLADALN1 PR0ST0R MERKUR VAS VABI IN PRIČAKUJE MALI OGLASI telefon 23-341 prodam Prodam več VViehler GOBELINOV, neokvirjenih, dimenzij do 75 cm. Naslov: Prime Ankica, Zlato polje 14/a, Kranj 6751 1 leto stare KOKOŠI lahko dobite vsak dan popoldne pri Pavlin. Pivka 45, Naklo 6897 Prodam BALKONSKA VRATA 100 x 210(3 kom.). Rupa 33 6897 Prodam rabljen LES ZA OSTREŠJE in 30 kom. salonitnih PLOŠČ (5 1/2 valnih). Šimenc. Betonova 38. Kokrica, tel. 21-846 6929 Prodam tri KRAVE po izbiri. Aljančič Anton. Kovor 16, Tržič 6930 Prodam 4 leta staro KOSILNICO BCS 127 in zbiralne VILE za traktor. Blenkuš, Kranjska gora. Gasilska 12 6931 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Beleharjeva c. 33. Šenčur 6932 Prodam 81 CEMENTA Anhovo. Sp. Bitnje 21, Žabnica \ 6933 Prodam dve novi KOVINSKI CISTERNI po 16001 za tekoče gorivo (Ribnica) ter malo rabljeno kuhinjsko pohištvo. Tel. 74-048 6934 Prodam SEKULAR železne konstrukcije na dveh kolesih, motor 11 KS, rezilna klina 65 cm. za 6000 dinarjev. Peternelj Viljem, Bistrica 38 pri Tržiču 6935 Prodam KRAVO tik pred drugo telitvijo in dve telički, stari 3 mesece. Šenk Franc, Predoslje 84 6936 Prodam KAVČ. Pipan Viktor. Luznarjeva 11, Kranj 6937 Prodam semenski KROMPIR Igor. Sp. Brnik 66, Cerklje 6938 Prodam TELEVIZOR, črno beli. po zelo ugodni ceni. Tel. 064 24-137 6939 Garnituro KAVČ in DVA FOTELJA, odlično ohranjena, ugodno prodam. J.Primožič, Krani. XXXI. divizije 7. Tel. 24-862 6940 Čevljarski ŠIVALNI STROJ prodam kot eksponat. Ponudbe pošljite pof šifro: »Starina« 6941 Prodam izdelane DESKE za na-pušč. Zorman Karol, U tik 17. Vodice 6942 STROPNO OPEKO - Monta, 3000 kom., prodam. Ambrož Franc. Komenda 12/č, Tel. 061 841-034. 064 42-064 6943 Prodam leseno LOPO 3 X 4 m, primerno tudi za garažo. Bizjak, Pristava 58, Tržič 6944 Poceni prodam trodelno OMARO, komodo in dve NOČNI OMARICI. Puštal, Skofja Loka 6945 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem telila, dobra molznica. Jamnik 15, Kropa 6946 Poceni prodam otroško POSTELJO s presito ODEJO. Rus, Planina 24, Kranj, tel. 24-466 6947 Prodam težko KRAVO pred telitvijo. Kržan, Selo 23, Žirovnica 6948 Prodam rabljeno stresno OPEKO, cena po dogovoru. Koblar Marija. Zagoriška 19. Bled 6949 PRODAMO hišo v središču mesta Kranja, primerno za poslovne prostore. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek Glasa pod »Onter«. Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogi jem. Kokalj. Jezerska cesta 138 a, Kranj 6979 Prodam večjo količino PUNT in BANKIN ter .drobni KROMPIR. Srednja Bela 16. Preddvor 6980 Prodam kombinirani ŠTEDILNIK - 2 pl. + 2 elek.. dobro ohranjen. Ljubljanska 19 a. Kranj 6981 Prodam večjo LESNO STRUŽNICO in GRADBENO BARAKO 3 X 4 m. Metlikovič Peter. Šolska 4. Kranj, tel. 23-404 6982 Prodam trajno žarečo PEČ Gorenje, dobro ohranjeno, po nizki ceni. Horvat, Koroška 51, Kranj 6983 Prodam nov OPAŽ (šolngo). K ranj. Smledniška 23 6984 Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJICO. Fleišer. Ruči-gajeva 34, K ran j 6985 Prodam termoakumulaciisko PEČ Aeg 5 kw. Telefon 26-393 6986 Prodam el. kom binirani ŠTEDILNIK. Inf. tel. 23-595. Moša Pijade št. 48, st. št. 2 6987 Prodam skoraj nov globok italijanski prenosni OTROŠKI VOZIČEK - zelen žamet. Dolinar Marija, Retnje 8. Križe Pri Tržiču, telefon 064 50-037 6988 Prodam OTROŠKO POSTELJICO in STAJICO. Gruber, Gubčeva 7, Kranj, Planina 6989 Prodam nemški BARVNI TELEVIZOR Saba. Kokrica, Cesta na Rupo 20 6990 Prodam črno bel prenosni TV 220 - 12 V in BRIVNIK Braun. uvožen. Gorenjskega odreda 18/10 stan. 65, Kranj ' 6991 Prodam 1 leto stare KOKOŠI nes-nice in za zakol. Naklo. Cegelnica 1 Tel. 47-226 6992 Prodam PEČ - ŠTEDILNIK na olje in opremljeno OTROŠKO POSTELJICO. Zupan. Pot na Jošta 11, S t raž išče - Kranj 6993 Prodam PLINSKO PEČ in ZIB-K3. SmOlej Jože. Bistrica 99. Tržič 6994 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Gorenja vas - Rete-če 42. Skofja Loka 6995 Prodam IZKOPALNIK krompirja Petinger in GUMI VOZ 15 col. Volčič, Gorenja vas — Reteče 54. Skofja Loka 6996 KRAVO, drugič visoko brejo, prodam. Papirnica 9. Skofja Loka 6997 Poceni prodam dobro ohranjeno: 2 ŠTEDILNIKA na trda goriva. 2 električna ŠTEDILNIKA. ŠIVALNI STROJ cik-eak. nekai sobnega POHIŠTVA. raztegljiv KAVČ s predali ter suhe smrekove DESKE in ŠPEROVCE. Stara Loka št. 47, Skofja Loka (5998 Po nizki ceni prodam JABOLKA za mošt ali žganje. Trček Jože. Račeva 11, Žiri 6999 Prodam od 4000 do 5000 kg CEMENTA. Naslov v oglasnem oddelku 7000 Prodam odlične hrastove STOPNICE. Avguštin Janez, Gorenja vas - Reteče 48. Skofja Loka 7001 Prodam samohodni avstrijski OBRAČALNIK Reform 11. Tušek. Rovt 10, Selca 7002 Prodam KRAVO po drugem teletu. Brezje 42 pri Tržiču 7003 Prodam KRAVO za zakol (za skrinjo). Ziganja vas 21 7004 Slikopleskarske LESTVE, dvojne, nove, primerne za vsa hišna dela. ugodno prodam. Dolenc. Gasilska 16, Kranj - Stražišče 7005 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. C. na Klanec 8/b. Kranj, tel. 25-878 7006 Prodajamo vsak dan 1 leto stare KOKOŠI. Strahini 38. Naklo, telefon 47-183 7007 Ugodno prodam KAMERO 8 su-per s PROJEKTORJEM. 80 basno HARMONIKO Melodija Violeta III in komplet BOBNE Amati. Sku-mavc. Žiganja vas 51. Tržič 7008 Prodam 14 tednov brejo SVINJO in mlado KRAVO s teličkom ali menjam za jalovo. Lahovče 17. Cerklje 7009 Prodam malo rabljeno KUHINJO Gorenje-. Naslov v oglasnem oddelku 7010 Prodam termoakumulacijsko PEČ Elind 3kw. Podbevšek. Kutinova 8 (Orehek) 7011 Zelo ugodno prodam nova GARAŽNA VRATA. Ribnikar. Kokrica. Betonova 20 7012 Prodam skoraj novo Triglav samsko LEŽIŠČE z vzmetnico in 90-litr-ski HLADILNIK. Informacije po telefonu 23-895 7013 Prodam KRAVE frizijke in mlade PAVE. Blejska Dobrava 72. Jesenice 7014 Poceni prodam del SHIEDEL dimnika O 20. Praprotnik. Loka 5. Tržič 7015 Prodam ali menjam KONJA. 6 let starega, vajenega vseh poljskih in gorskih del. za kravo. Lesce. tel. 74-058 7016 Poceni prodam rabljen PRALNI STROJ Gorenje, italijanski OTROŠKI VOZIČEK in otroško POSTELJO z vložkom, vse dobro ohranjeno. Sretenoski. Gorenjskega odreda 14/11. Kranj 7017 Prodam OTROŠKO POSTELJO z jogijem velikost 0.90 X 1.90 m. Naslov v oglasnem oddelku 7018 Prodam ODER za fasado. PUN-TE, BANKIN K in DESKE Zalog 61. Cerklje 7019 Prodam vprežno motorno KOSILNICO in PLUG obračalnik. Zg. Brnik 48. Cerklje 7020 Prodam 60 kg težkega PRAŠIČA Dvorje 54, Cerklje 7021 Prodam 3 breje K HA VE po izbiri. Apno 8. Cerklje 7022 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem telila. Voklo 26 7023 Prodam droben KROMPIR Luže 34. Šenčur 7024 Prodam CEMENT Za vršan. Pod-reča 45. Kranj 7025 Prodam rabljeno KUHINJSKO POHIŠTVO. Ogled od 15. ure dalje. Snediceva 1. Kokrica 7014 kupim Kupim dobro ohranjeno MIZARSKO DELOVNO MIZO (hoblponk). Ponudbe s kratkim opisom ohranjenosti ter ceno pošljite na naslov: Matjaž Brojan. Domžale. Zorma-nova 14 6950 Kupim OTROŠKO PISALNO MIZO. Naslov v oglasnem oddelku 6951 Kupim ČEBELE v panjih ali samo družine. Naslov v oglasnem oddelku 6952 Kupim PRIKOLICO za osebni avto. nosilnosti okrog 700 kg. Ponudbe na tel. 061 841-049 H«M _____ vozila ■■■■ Poceni prodam avto I)KW F 11. celega ali po delih. Hudobivnik Jože. Cirče 31 a. Kranj Prodam VW 12(K) (tudi po delih), letnik 1961. malo karamboliran. Ogled: Balantič Janez. Hotemaže pri Kranju Prodam MOTOR po generalni za FIAT 750. Ogled vsak dan popoldne. Homan Jože, Kidričeva 11, Skofja Loka 6911 Prodam OPEL MANTO tip A SR 16. letnik 1975. Perko. Savska loka 10 6913 Zelo ugodno prodam AUSTIN 1300. delno karamboliran. Informacije po tel. 77-521, Bled. Rožna 5 6917 Prodam novo ČZ ENDURO 250. Telefon 68-321 6954 Prodam 7 101, letnik 1973, registrirano do avg. 1979. Informacije po tel. 26-969 od 6. do 12. ure 6955 Prodam ZASTAVO 101, letnik 73. Ogled vsak dan, razen sobote in nedelje. Krnc Evald, Kropa 125, 64245 Kropa 6956 Prodam ŠKODO 1000 MB. letnik 1968, po delih. Zg. Bitnje 24. Telefon 21-390 6957 Ugodno prodam R 4. letnik 1974. Klančar. Bistrica 190. Tržič 6958 Avto ŠKODA, letnik 1973. prodam. Kranj, telefon 21-666 6959 RENAULT 8 po delih prodam! Jagodic Brane. Zgoša 46. Begunje 6960 AUDI 60 prodam, tudi na kredit. Škofjeloška 29, Kranj 6961 Prodam ZASTAVO 750, letnik 71. registrirano do februarja. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Sever Danijel. Lesce, Koroška 4 6962 Glavni dobitek tržiške tombole TRAKTOR Ursus C-335 ugodno prodam. Informacije dobite na naslovu Borič Zdenko, Bistrica 95. Tržič, ali na telefon 50-180 6963 Zelo ugodno prodam KOMBI Zastava 430 K. Mulej Stane. Bled. Val-vazorjeva 2 6964 Prodam R 4, letnik 1968, v voznem stanju, neregistriran, za 15.000. Telefon 23-097 6965 Prodam FIAT 124. letnik 1969. Štalc Jože. Vodnikova 25. Bohinjska Bistrica 6966 Prodam VVV hrošča stareiši letnik. Sr. Bitnje 25. Žabnica 6967 Prodam FIAT 1300 L. 70 v nevoznem stanju. Erjavec. Cankarjeva 17. Kranj 6968 NSU 1200 C registriran do 9. 1979 prodam. Predoslje 134, Kranj 6969 Prodam RENAULT 4. letnik 1974. Jezerska cesta 92. Kranj * 6970 Prodam Z 101. let. 1976, in GRUNDIG 6000 C. Lebar. Gubčeva 3, tel. 26-747 od 14. do 15. ure in od 20. ure dalje 6971 Prodam ZASTAVO 101. let. 1975. Ogled od nedelje naprej. Oražem. Kranj. Ručigaieva 44, tel. 26-146 6972 Prodam karamboliran RENAULT 8 in RENAULT K). Golob. tel.24-712 6973 Prodam ZASTAVO 101. let. 1973. Šenčur. Partizanska ul. 28. Ogled v nedeljo dopoldne 6974 Prodam ŠKODO 1000 MB po delih. Stular Jože. Galetova 22. Kokrica 7026 PEUGEOT 404 karavan, dobro ohranjen, prodam in ZASTAVO 750. Vahtar Anton. Bled. Triglavska 10 7027 Prodam FIAT 750 L. 72 potreben manjšega kleparskega popravila. Kavar Franc. Cadovlje 4 pri Tržiču — cesta proti Jelendolu 7028 Prodam KOMBI IMV letnik 1972 in osebni avto NSU Prinz letnik 1972. dobro ohranjen, registriran za 1 leto. K veder. Sr. vas 35. Šenčur 7029 Prodam R 4 letnik 77. kovinske barve, zaščiten in rezervno kolo za GOLFA / Michelin gumo. Telefon 26-393 7030 NSU 1200 C letnik 71 december, prodam ali menjam za FIČKA. Prebace vo 40. K ran j 7031 Poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 letnik 1973. Pristava 90. Tržič 7032 Prodam VVV 1200 letnik 1965. registriran do avgusta 1979. Draga Brezarja 30. Kranj 7033 Prodam avto SKODA letnik 74. Interesenti naj se javijo na telefon 23-126 Kranj " 7034 Prodam ZASTAVO 750 let. 1972. registr. do marca 79. Ogled vsak dan. Kožar Jože. Zg. Senica 26 a. Medvode 7035 PEUGEOT 304 prodam, registriran za 1 leto. Žepič Janez. Križe 65. Informacije na tel. 50-021 7036 Prodam karamboliran avto ZASTAVA 750. letnik 1971. motor brezhiben. Pristavec, Sp. Otok 10 7037 Prodam ZASTAVO 750. Naslov v oglasnem oddelku 7038 Ugodno prodam ZASTAVO 101. Podrekar Ivo. Bistrica 66 a. pri Tržiču 7039 Prodam ZASTAVO 101 letnik 72. registrirano do 28. 7. 1979. za 40.000 dinarjev Telefon 064 22-158. Ogled v soboto 7040 Prodam ZASTAVO 101 letnik 1973. Zg. Bitnje 143. Cena 48.000 din. Ogled v f>etek in soboto popoldne 7041 Poceni prodam VW letnik 1972 in TRAKTOR Zetor 25 s kosilnico Mortl. Rozman. Poljšica 3. Podnart Prodam FIAT 124, zadaj karamboliran. Zrim, Gasilska 4, Šenčur 7043 Prodam VW 1300 letnik 1974. V račun vzamem FIAT 750 novejši letnik ali material za centralno kurjavo. Izidor Mrak, Delnice 6, Poljane nad Škofjo Loko 7044 Prodam FIAT 850 S letnik 1971. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Križaj. Trstenik 19 7045 Prodam dobro ohranjen R 12 letnik 1975. 34000 km. Informacije popoldne po telefonu 064 61-465 int. 19. Ogled popoldne razen v petek. Spodnje Bitnje 2. Žabnica 7046 Prodam dobro ohranjen APN 4 in MOTOR na 3 brzine. Habjan. Brez-nina 11. Skofja Loka 7047 Prodam ohranjen AMI 8 letnik 1972. Informacije po tel. 064 61-157 dopoldne ali po 19. uri 7048 Poceni prodam ŠKODO 110 MB. neregistrirano, v voznem stanju. Ogled od 17. ure dalje. Grohar Ivan. Partizanska 43. Skofja Loka 7049 Prodam JAWO 350 letnik 1965. Sesek Miro. Partizanska 45. Skofja Loka 7050 Prodam AUSTIN 1300 letnik 1971. Ogled v soboto ali v nedeljo. Telefon 064 61-423 7051 ZASTAVO 750 letnik 68 ugodno prodam. Papler. Zasavska 48. Ore-hek 7052 Poceni prodam FIAT 1100 R v voznem stanju 1. 68, registriran do aprila 1979. Stojan Leban. Bistrica pri Tržiču 191. Ogled od 14. do 19. ure 7053 Prodam FIAT 850 special 1. 69. pri Prestor. M. Korbareve 1. Kranj, na Primskovem 7054 RENAULT 4 let. 74 , 55.000 km. dobro ohranjen, prodam za 40.000. Bled, tel. 77-280 7055 Prodam ELEKTRONIK 90 letnik 1978. Prebačevo 42, K ran j 7056 Ugodno prodam FIAT 850. Likar. Ul. Mladinskih brigad 9. Kranj Prodam dvosobno komfore STANOVANJE z garažo in vrcali zamenjam za enosobno lastni* STANOVANJE v Kranju, po m nosti v bloku — ni pa pogoj. Nas-' v oglasnem oddelku V Kranju prodam trosobno op«? Ijeno stanovanje. Vrt, garaža. » fon. Ponudbe pod Takoj varijr Mlada zakonca z enim otre* iščeta enosobno stanovanje \ I nju ali bližnji okolici in eno sam* stanovanje. Ponudbe pod EnoJfr predplačilo Novo trisobno STANOVAS v bloku s telefonom v Radoviu; menjam za dvosobnega s telefon v Kranju pod Potrebujem POSESTI 7057 stanovanja Prodam lastniško STANOVANJE v Kranju v drugem nadstropju s telefonom in centralno kurjavo. Naslov v oglasnem oddelku 6871 Študent in študentka iščeta SOBO v Kranju, Šifra Predplačilo 6921 Študent išče SOBO s centralnim ogrevanjem in souporabo kopalnice v bližini centra Kranja, pod Plačam vnaprej 6975 SOBO z možnostjo kuhanja ali GARSONJERO išče miren dipl. ing. elektrotehnike, zaposlen v Iskri. Ponudbe oddajte pod Nujno — v Kranju 6976 Kupim starejšo HIŠO do 15ki Kranja. K lavora Fedja, Na ska: Kranj Ugodno prodam enostanovai -HIŠO. Naslov v oglasnem odde V bližnji okolici Kranja kur novejšo HIŠO. Ponudbe pošljite: širfro Plačam v gotovini Ugodno prodam 2 ha dorašcec* GOZDA k.o. Šenturska gora. p kije. Naslov v oglasnem odde *• Iščem primerno GOSPOD\R>; POSLOPJE ali HLEV 2 vode elektriko za opravljanje mirne čem so se sporazumeli, /'liano je le. da so največji problemi zaradi pnhodnosti zahodnega hrega reke Jordan. Beograd — Na 2. konferenci evropskih in severnoameriških ministrov 7.8 znanost in tehnologijo, ki se Se vedno nadaljuje, so se pogovarjali •> sodelovanju med državami in o izmenjavi izkušenj Sprejeli so nekaj koristnih predlogov, med drugim so podprli i udi pređloj; ingoslovanske delegacije. Nevarnost malarije - Svetovna zdravstvena organizacija ie sporočila, d« ogroža nevarna malarija S80 milijonov ljudi v 1(7 državah. Najbolj so izpostavljeni tropski kraji, nevarna bolezen pa se hitro širi preko državnih rrieja Samo do julija letos so v Jugoslaviji ugotovili več deset primerov malarije D S GREGORČIČEVA ULICA - Stanovalci te ui..-e v torek dopoldne kar niso mogli verjeti, da je toliko voznikov udarjeno s slepoto, saj so vozili v zaprto smer, ki pa je bila še prejšnji večer odprta .. . Center mesta NESREČNI VOZNI RED LESCE - Vinko Okršlar iz Podhoma pravi takole: »V Lescah pri Bledu si krajani skupaj s turističnim društvom prizadevajo za lep izgled kraja. Tako se med drugim pohvalijo z enim izmed najbolje urejenih kampov pri nas, s Šobcem in tudi kraj sam je lepo urejen, v vseh pogledih. Le na avtobusni postaji so brez moči, saj nekateri ne trpijo voznih redov. Na tabli, ki je le spomin na nekdanji vozni red, piše Alpetour. Komaj so vozni red postavili, so bile številke in črke čez noč uničene. Ker pametnejši odneha, so vozni red raje postavili v čakalnico železniške postaje tako visoko, da je stvar zdaj rešena in ga nihče ne doseže. Nerodno pa je le to, da mora vsak krepko stegniti vrat, če hoče zvedeti za odhod avtobusa. Tako me je zadnjič ustavil starejši možakar ter vprašal, kdaj ima avtobusno zvezo za Kropo. Ker sam nisem vedel, sem mu nasvetoval, naj pogleda na vozni red v čakalnici železniške postaje. Možakar mi je dejal: J*a res nisem vedel, da v Kropo vozi vlak!'« ZLATOROGOVA NEPOSTREŽBA BOHINJ - Ne dolgo tega se je mudil spodoben kranjski občan v lepem Alpetourovem hotelu v Bohinju, v Zlatorogu. Prišel je kulturno in se kot tak želel namestiti v enem izmed restavracijskih prostorov te A kategorije. Najprej je čakal dvajset minut, da si ga je strežno osebje sploh ogledalo, nato pa mu je sporočilo, da v tem prostoru že ne bo postre-žen, ker ni njihov stalen gost in ker imajo v hotelu za take goste takšen prostor in za druge goste spet drug prostor. Bil je do kraja presenečen in ogorčen, preselili so ga v restavracijo, k dolgim mizam in k lope m. Pa tam ni hotel ostat'. Rekel si je, naj si Alpetour zapiše to visoko A kategorijo kar za uho in se odpravil v Bellevue, ki po kategoriji sicer močno zaostaja, ima pa zato njegovo strežno osebje visoke vljudnostne in uslužnostne kvalitete. , TITOV TRG - Kot da bi torkov dež spral avtomobile iz parkirnih boksov! Ploščad tega in drugih trgov so že zavzeli otroci z rolkami, kotalkami, nekateri pa so že dognali, da se da mesto hitreje premeriti na kolesu kot peš. KRANJ — Popravilo mostu čez Kokro, ki mu je zob časa že močno načel vrhnjo asfaltno plast in zunanji betonski rob, je bilo nujno potrebno. V začetku tega tedna, v torek, so na mostu že zabrneli delovni stroji in odkrhnili prve kose dotrajane asfaltne prevleke. Dela. ki jih je prevzelo SGP Gradiš z Jesenic, bodo končana okoli 15. decembra letos. Promet sko i mesto proti Planini je zdaj zamrl, saj je stari del mesta že pred Maistrovim trgom zaprt, v mesto pa je dovoljeno le dostavnim avtomobilom, taksijem, vozilom stanovalcev ter seveda vozilom na nujni vožnji. Promet je preusmerjen na Smledniško cesto ter proti Prim-skovemu, nekaj sprememb pa so doživele tudi ulice severno od centra mesta. Zmanjkalo je namreč parkirnih prostorov, saj so zdaj kranjski trgi, poprej polni pločevin?, rezervirani le za pešce in kolesarje ter za redke motorne izjeme. Center mesta zdaj okuša prometni režim drugih mest. ki so se že zdavnaj odločila za »čiščenje pločevine« z mestnih trgov. Zdajšnja zapora centra Kranja bo verjetno dcbrodošla izkušnja pri kasnejši dokončni odločitvi, ki bo izrinila avtomobile iz mestnega jedra. Znaki, ki so se čez noč spremenili na nekaterih ulicah, so povzročili nekaterim voznikom nekaj težav, ne prehudih sicer, vendar pa je bilo prve dni pričakovati nekaj vozniške »slepote«. Tudi za potnike mestnega avtobusa je bil prvi dan bolj težak, saj je bilo treba med prestopanjem pešačiti skoai mesto. Sicer pa je tako : prvi dnevi, prve težave. Ze zdaj je vse drugače; če so pred zaporo le redki v gostem prometu tvegali vožnjo s kolesom po mestu, je zdaj bojazen odveč. Pešci pa, poprej utesnjeni na ozke zarisane pločnike, skoraj še niso dojeli, da lahko zakorakajo malo svobodneje. L.M. GOLNIK - Seje zbora delavcev Instituta na Golniku, na kateri podelili jubilejna priznanja in nagrade, so se udeležili rit predstavniki republiškega in občinskega družbenopolitičnega ljenja. V okvir proslav ob obletnici pa sodijo tudi športne delavcev Kliničnega centra, nastop folklorne skupine Sava Krm*) otvoritev športnega parka Tivoli, kjer bodo jutri, v soboto, šport* igre zdravstvenih delavcev Slovenije. — Foto: L. M. 57 let Instituta na Golniku GOLNIK — Z vrsto svečanosti in prireditev je Institut za pljučne bt-lezni in tuberkulozo, TOZD Kliničnega centra Ljubljana, te dni nre slavil 57. obletnico svojega delovanja. Osrednja slovesnost je bdi v sredo popoldne, ko so na zboru delavcev podelili priznanja in najrrt de za dolgoletno delo delavcem v temeljni organizaciji. Težko bi še kje našli tesne)£i> povezavo temeljne organizacije s krajevno skupnostjo, kot je to primer Instituta na Golniku." Ničesar pomembnejšega za krajevno skupnost ne gre mimo delavcev Instituta, napredek in razvoj Instituta pa je prav tako pomemben za krajane, od katerih jih nemalo dela prav v Institutu. Prav jutrišnji referendum o samoprispevku za ureditev cest na Golniku je le en primer povezanosti temeljne organizacije s krajevno skupnostjo, v kateri Institut razvija svojo dejavnost že več kot pol stoletja. Sedanji obseg, organiziranost in zdravstveni nivo se kajpak ne da niti primerjati s prostori v gradu iz 16. stoletja, kamor so po prvi svetovni vojni prišli prvi tuberkulozni bolniki. Ko pa so zgradili novo modernejšo stavbo, so se prvi bolniki vanjo preselili 1. oktobra 1921, kar je tudi dejanski začetek razvoja sedanje ustanove, ki je imela ne le v Sloveniji pač pa v Jugoslaviji vseskozi pomembno medicinsko in sociaf funkcijo. Tuberkuloza, en*a najta ših socialnih bolezni tudi pri nas.J med obema vojnama pomorila let" po 5000 Slovencev; zdaj so tubert I ozn a obolenja pljuč omejena k * na posamezne primere. Da se je M bolezen praktično umaknila z bsfe ške slike pri nas, gre v veliki »' zasluga prizadevanjem institut* * ko za razvijanje protituberkuk** službe v prvih povojnih letih r vodenju množičnih fluorograf* pregledov prebivalstva. Z \zre vanjem tuberkuloze pa se ie insOf-usmeril v odkrivanje in zdravit ostalih pljučnih bolezni, od kaSf so bile nekatere redke tudi diac sticirane prvič prav na Gobih Takšno usmeritev je Golniku um* gočal tudi stalni nakup sodob* opreme, kar poleg strokovnega »■■ dni uvršča Institut med w-ustanove te vrste v Jugoslaviji L. M OBNOVA MOSTU - Kake tri mesece bodo trajala deta nQ stu čez Kokro, vendar pa bo vseskozi možen prehod za pešce. PREŠEREN JE SAM - V torek zjutraj smo spet po dolgem času zagledali, da pred gledališčem še stoji bronasti freseren . . . STISKA ZA PARKIRANJE - Brez'■ J^^Sml daj stala motorna pločevina, je kar tetno naj /~ Seimišče in Savski log pa so za vozil va/ene noge ^ Je se- rni f>*y*stor