Pnfttntna plačana v potovtnL Leto LXrV., št. 70 Ljubljana, sobota 28. marca 1W Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. —» Inserati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica M. 6 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg it. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 19U. NOVO MESTO. Ljubljanska c. tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. FIASK0 SVETOVNE ŽITNE KONFERENCE Argentina se solidarizira s Sovjetsko Rusijo proti Evropi — Oster konflikt med francoskim in argentinskim delegatom — Konferenca bo bržkone že v par dneh zaključena Rim, 28. marca. Na svetovni žitni konferenci v Rimu, in ki je bila sklicana v sporazumu med Društvom narodov in mednarodnim agrarnim zavodom, je prišlo včeraj do tako ostrih debat in nasprotij, da smatrajo v merodajnih krogih konferenco že za več ali man] razbito. Na eni strani nastopa v opoziciji Rusija, na drugi strani pa pobija evropske predloge za sanacijo agrarne krize Argentina, ki se smatra ogroženo po ev-rovskih stremljenjih. Pravo senzacijo je izzvala izjava voditelja ruske delegacije profesorja Kric-mana, ki je svečano izjavil, da se Sovjetska Rusija ne bo dala vezati po nobenem sklepu rimske konference, čeprav je pripravljena sodelovati pri reševanju vladajoče agrarne krize. V konferenčnih krogih smatrajo to izjavo za dokaz, da namerava Rusija nadaljevati z žitnim dumpingom in tako še nadalje ogrožati evropske agrarne države. Do zelo ostrega konflikta je prišlo med francoskim državnim podtajnikom za kmetijstvo Ponceom in argentinskim delegatom Lebretom. Ko je poljski delegat ministerijalni direktor Rose izjavil, da nima smisla razpravljati še nadalje o vzrokih vladajoče krize, ker jih je proučil In ugotovil že mednarodni agrarni zavod, ter naglašal, da smatra za edino sredstvo, ki more omiliti vladajočo agrarno krizo, preferenčne carine in boljšo organizacijo poljedelskega kredita, in je francoski državni podtajnik Ponce pojasnil sklepe nedavne pariške agrarne konference in izjavil, da je francoska vlada že izdala navodila, naj se kupujejo agrarni pridelki predvsem v južno-vzhodnih evropskih državah, je planil pokonci argentinski delegat Lebreto ter ogorčeno napadel Francijo, češ, da je njeno postopanje v nasprotju z mednarodnimi običaji in pogodbami. Kaj bi dejala Francija, če bi Argentina izdala odredbo, naj se kupuje samo italij. ali angleško blago namesto francoskega? To bi bilo isto, kar je storila Francija s svojim priporočilom za kupovanje agrarnih pridelkov. V ostri filipiki proti evropskim stremljenjem, je argentinski delegat zastopal stališče, da so vse govorice o vzrokih agrarne krize prazne marnje in da je to splošen povojni pojav. Tu ne pomaga nobeno evropsko zdravilo za agrarne države, ker bi se s tem samo poostrila svetovna agrarna kriza. Preferenčne carine Evrope ne bodo rešile, marveč bodo gospodarsko krizo samo še poostrile. Končno je Lebreto nastopil proti govoricam o sovjetskem dumpingu in izjavil, da trpi Evropa zaradi ruskega izvoza samo zato, ker je njeno gospodarstvo desorganlzf-rano In se vse preveč bavi s politiko namesto s pametnim gospodarstvom. Govor argentinskega delegata je izzval med evropskimi člani konference veliko ogorčenje in splošno prevladuje prepričanje, da bo žitna konferenca v par dneh zaključena slično kakor gospodarska konferenca Društva narodov brez uspeha. Nemiri v Španiji Nemčija bo morala popustiti Anglija bo vztrajala na zahtevi, naj se načrt nemSko-avstriiske carinske unije predloži v proučitev svetu Društva narodov — čsL socialni demokrati odobravajo zunanjo politiko čsl. vlade — Amerika samo gospodarsko zainteresirana London, 28. marca. Zunanji mini* ster Henderson je imel snoči takoj po svojem povratku iz Pariza dolgo kon* ferenco z vodilnimi uradniki zunanjega ministrstva o odklonitvi njegovega predloga od strani Nemčije in Avstrije ter o položaju, ki je nastal vsled tega. Diplomatski korespondent »Daily Heralda« poroča, da za enkrat še niso bili sprejeti nikaki sklepi glede na na* daljno stališče Anglije. V diplomat* skih krogih smatrajo za verjetno, da bo angleška vlada ne glede na stališče Nemčije in Avstrije zahtevala, naj se vprašanje avstrijsko nemške carinske unije postavi na dnevni red majskega zasedanja sveta Društva narodov. V Londonu še niso opustili nade, da bo Nemčija končno vendarle sprejela an* gleški predlog, ker smatrajo, da v Ber* linu še niso prišli do spoznanja, da Anglija ne zasleduje pri svojem pred* logu političnih ciljev, marveč samo že* li, da se vsa zadeva prouči s pravnega stališča in da se ugotovi, ali je nemški avstrijski dogovor v skladu z obstoje* čimi mednarodnimi pogodbami. Pre* vladu je tudi mnenje, da se bo morala vsa zadeva predložiti mednarodnemu razsodišču. Hendersonu je mnogo na tem, da bi se ta mednarodni konflikt čimprej likvidiral, ker se boji, da bi na* petost, ki je nastala zaradi postopanja Nemčije in Avstrije, kvarno vplivala na potek svetovne razorožitvene kon* ference. Praga, 28. marca. Tajništvo socialno demokratske stranke je objavilo snoči komunike, v katerem objavlja, da se je parlamentarna frakcija stranke na svoji snočnji seji bavila z nemško*av* strijsko carinsko unijo. O tem sta poro* čala poslanca Tomašek in Hampel. Po temeljiti debati je klub soglasno skle* nil, da v polni meri odobrava oficijelno zunanjo politiko vlade ter izrazil mne* nje, da mora služiti ta dogodek za po« globitev češkoslovaške gospodarske po* litike. New Vor/c, 28. marca. V razgovoru, ki ga je imel v četrtek z državnim taj* nikom Stimsonom, je nemški poslanik obrazložil nemško stališče glede na ca* rinsko vprašanje. Po njegovih izjavah carinska unija Nemčije in Avstrije ne bo uveljavljena pred prihodnjim le* tom. Do tedaj se morajo odstraniti vsi dvomi in težkoče, ker se morajo po* drobnosti šele izdelati m bo zato do* volj časa, da se problem prouči vse* stransko. Vprašanje carinske unije Av* strije in Nemčije je po zatrdilu nem* škega poslanika povsem nepolitičnega značaja in se ima rešiti v okviru tega, kar je Evropa v poslednjih desetih le* tih razpravljala in po čemer je stre* mela. Stimson je sprejel tudi francoskega, italijanskega in češkoslovaškega posla* nika, ki so prišli, da se informirajo o ameriškem stališču. Stimson ni podal nobene določne izjave, češ, da še nima zadostnih informacij in da zato še ni mogoče označiti ameriškega stališča. Proučevanje zadeve bo trajalo še dalje časa, v splošnem pa je Amerika intere* sirana samo na gospodarskih posledi* cah za ameriško trgovino. Odgoditev avstrijskega parlamenta Poletno zasedanje bo otvorjeno sredi aprila, ko se bo Narodni svet pričel baviti z reformo socialnega zavarovanja in državne brambe Dunaj, 28. marca. Narodni svet je bil včeraj odgođen preko velikonočnih pralni* kov. Zimsko zasedanje bo sitcer zaključe* no formalno šele 2. aprila, toda par lam eru tamo delo je že ustavljeno in bo počivalo do pričetka poletnega zasedanja, ki bo otvorjeno bržkone sredi aprila in za kate* ro je pripravljeno važno zakonodajno delo. Prva seja novega zasedanja je nameravana v tretjem tednu meseca aprila Poleg re* forme socialnega zavarovanja se bo Narod? ni svet moral baviti tudi z reformo držav* ne brambe. o čemer so bili predlogi že včeraj predloženi Zbprnica je včeraj odobrila zakone o poštni hranilnici, o odpravi uvoznic in o volitvi zveznega predsednika. V zaključnem govoru je omenjal pred* sednik v navajanju sklepov zasedanja pred* vsem finančne razprave med zvezno upra* vo in posameznimi deželami, ki so se kon* čale s kompromisom nasprotujočih si inte* respv, se čemer je bila ojačena demokrat* ska misel. Parlamentarni odmor v Berlinu Državni svet zavrnil povišanje davka na tantijeme m dohodnine, ki ga je sklenil državni zbor — Demisija berlinskega župana Berlin, 28. marca. AA. Ker je bilo zase- dohodnine, kakor jo je bil sprejel parla-danje državnega parlamenta odgođeno do J ment. S tem so ti novi davki razveljavljeni, jeseni in ker je tudi pruski deželni zbor . Parlament bi jih moral sprejeti ponovno z dvetretjinsko večino, kar pa je pri sedanji sestavi parlamenta izključeno. Berlin, 28. marca. AA. Berlinski župan Scfaoltz, ki je vodil posle župana berlinskega mesta po odstopu %idžupana dr. Boessa, je izjavil pred občinskim svetom, da bo podal ostavko in bo vodil posle samo do imenovanja novega župana. Scholtz se čuti z novelo o preureditvi berlinskega mestnega statuta prizadetega. odšel na velikonočne počitnice, bo preko velikonočnih praznikov nastal v političnem življenju odmor. Državni kabinet je imel včeraj zadnjo sejo pred velikonočnimi prazniki in se bo sestal šele po praznikih. Na tej seji bo razpravljal o ukrepih, ki jih bo vlada storila na osnovi pooblastil parlamenta. Berlin, 28. marca. AA. Državni svet je zavrnil povišanje tant i j emskega davka in Preosnova rumunske vlade Bukarešta, 28. marca. V političnih kro* gih so se zopet pojavile govorice o sestavi koncentracijske vlade, ki naj bi jd načeloval londonski poslanic Titulescu. »Adeverul« poroča, da je že v aprilu pričakovati demi* sijo vlade, nakar bi prišel Titulescu, ki bi sestavil bodisi koncentracijsko vlado ali pa skušal s pornpčjo vlade osebnosti ustano* viti novo politično stranko. Parlament tega poskusa ne bo mogel ovirati, ker bo od za* četka aprila odgođen do jeseni. Trocki o Rusiji London, 28. marca. >Manehester Guardian« objavlja razgovor s Trockim na otoku Prinkupu, ki je med drugim izjavil, da o polomu sovjetskega sistema ne more biti nobenega govora. Trocki je prepričan, da bo gospodarski načrt za pet let, ki je najogromnejše delo v zgodovini, kronan s popolnim uspehom. Očitki proti ruskemu dumpingu so neupravičeni, ker znaša ruski izvoz komaj poldrag ostotek svetovnega izvoza. Industrijalizacija narašča po 20 do HO odstotkov na leto. česar doslej tudi le ni bik) nikjer v zgodovini- Izprememba v madžarski vladi Budimpešta, 28. marca. V političnih krogih govore, da namerava grof Kuno TClebelsberg zamenjati resor prosvetnega ministrstva, ki ga je več let upravljal, z resorom notranjega ministrstva, ki bo zlasti velikega pomena v prihodnji volilni kampanji- Dijaške demonstracije so se vršile po vseh večjih mestih - Odstavitev policijskega direktorja v Madridu Madrid, 28. marca. AA. Generalni poročnik Berquete je objavil včeraj manifest, v katerem pravi, da so sedanji nemiri v spanci nastali, ker se niso popravile krivice, ki jih je zagrešila diktatura Prima de Ftf-vere. General nadaljuje, da je obnovitev diktature v Španiji izključena io da bo pustil aretirati vsakega generala, ki bi kaj takega poizkusil. Vladna krogi smatrajo generalov proglas za hudo kršitev vojaške discipime. Ni še znano, kaj bo storil v tem primeru vojni minister Berenguer. Madrid, 28. marca. AA. Iz raznih Španskih mest poročajo o novih izgre-dih. V Valenciji so se dijaki in redarji medsebojno obstreljevali. Dijaki so se polastili univer- ze, ki so jo oblasti zaprle. Tudi v Barceloni so biJi spopadi med dijaki in redarji, ker so dijaki hoteli preprečiti tramvajski promet. V Sevilli je morala policija dvakrat razgnati delavske demonstante. Med pretepom je bilo več oseb ranjen h. Madrid, 28. marca. A A. Policijski direktor v Madridu Mola je bil odstavljen. Dijaki so ca obdolžili, da je zakrivil nerede in so že dalje časa zahtevaili, naj ga vlada odstavi. Pariz, 2& maroa. V dobro poučenih krogih potrjujejo, da bodo ameriške banke podpisale 40 milijonov, francoske banke pa 20 milijonov dolarjev španskega stabilizacijskega posojila. Poincare o boljseviški nevarnosti Bivši francoski ministrski predsednik poziva k enotni fronti prod bolj- ševrš« Rusiji Pariz, 28. marca. Bivši ministrski pred* sednik Poincare je napisal predgovor knji* gd nekdanjega ruskega ministrskega pred* sednika Kokovceva o ruskem boljševizmu, v katerem pravi med drugim: »Z obžalovanjem je treba ugotoviti, da ostajajo narodi §e nadalje razdvojeni, ne da bi se zmenili za zaroto, ki so jo skovali Sovjeti proti njihovi varnosti. Se bolj ne* navadno je dejstvo, da se skušajo posa* mezne evropske države naslanjati na Rusijo z namenom, da bi preje dosegle svoje egoistične cilje. Taka zaslepljenost je ne* razumljiva. Kako morejo verjeti te države, ki so ponosne na svojo neodvisnost, da same ne bodo propadle skupaj z drugimi državami v katastrofi, ka jo pripravljajo s svojo neprevidnostjo. Ruski dumjpmg ne bo prizanesel nobeni evropski državi. Skrajni čas je, da se evropski narodi konč* no zedinajo, proti nevarnosti, ki jim vsem grozi, m organizirajo miTovno enotno fronto civilizacije proti agresivnemu barbar« stvu.« Macdonald grozi z odstopom Pred važno odločitvijo v angleški spodnji zbornici — Nor konzervativni predlog nezaupnice delavski vladi London, 28. marca. Na zborovanju, na katerem je govoril Llovd George, libe* rami kandidati niso glasovali o izjavi za podpiranje delavske vlade pod gotovimi pogoji, temveč so prepustila rešitev tega vprašanja liberalnemu p ari ara eaita rn ©mai klubu. Liberalna parlamentarna frakcija bo odločila v teku enega tedna, ali naj Mac> donaldovo vlado še nadalje podpira. Brž* kotne bo prihodnjo sredo konzervativna stranka vložila napovedani predlog za ne* zaupnico delavski vladi zaradi nezadostne akcije za omiljenje brezposelnosti. Po odgovoru MacdonaMa na ta predlog bo liberalna parlamentarna frakcija sklepala o svojem stališču. Macdonald je že namignil, da bo vlada v primeru sprejetja konzervativnega predloga nezaupnice bržkone od* stopila ali pa se zavzela za razpis novih volitev. 36.000 žrtev gladu Berlin, 28. marca. Po brezžični brzojavki »Berliner Tageblatta« iz Sanghaja je po uradni statistiki v teku enega leta umrlo v Sanghaju nič manj kakor 36.000 oseb za lakoto. Pomanjkanju živil kljub vsem pri* zadevanjem vlade ni mogoče o d pomoči in ruda sedaj umira vsak dan neverjetno veli» ko število ljudi zaradi pomanjkanja hrane. Demonstracije prod Dreyfusovemu filmu v Parizu Pariz, 28. marca. Kljub demonstracijam, ki jih uprizarjajo rojalisti proti til-mu »Drevfusova afera«, ga je gledališče Ambigue snočd postavilo zopet na spored. Gledališče je bilo nabito polno, toda takoj po začetku predstave so začeli rojalisti demonstrirati in metati v dvorano smrdljive bombe. Gledalci so rojalistične demonstracije nekaj časa prezirali, ko pa je postal smrad neznosen, so napadli demonstrante v gledališču se je vnela pravcata bitka Policija je končno gledališče ispraznila. Po temeljitem zračenju se je po dveh urah predstava nadaljevala. Preden so smeli ljudje zopet v dvorano, se je moral vsakdo podvreči telesni preiskavi, da bi na ta način preprečili dostop roj ali stičnim demonstrantom. Nemški lektorji na francoskih univerzah Pariz, 28. marca. AA Pri razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva je senator Honorat zagovarjal nastavitev novih nemških lektorjev na francoskih univerzah. Na nemških univerzah je 26 francoskih lektorjev, ki prejemajo plače od 2000 do 8000 mark. na francoskih univerzah na delujejo samo štirje nemtSki, ki pa so slabše plačani. Prosvetni minister je obljubil, da bo temu predlogu ugodil. Amold Bennett umrl London, 28. marca. AA. Snoči je umrl v 63 letu znani angleški novelist Arnold Bennett. Aretacije komunistov na Finskem Hetsingfors, 28. marca. Vodja laponske-ga pokreta in glavni urednik strankinega glasila > Aktivisti c Erolainen je bil istočasno z več komunisti aretiran. Aerslame-na obtožujejo, da je bil v ruski službi. Potres v Smiriti Smirna. 28. marca. AA. V okolici Je bil silen potres. Podrle so se tri hiBe, mnogo poslopij pa je močno poškodovanih. Pflsudslri v Franciji Pariz, 38. marca. Na povratku s svo* jega potovanja po Sredozemskem morju je maršal Prlsudski včeraj prispel na poljski torpedovka v Gherbourg. Tu ga je priča* koval in pozdravil poljski poslanik Kia* powski. V diplomatskih krogih govore, da bo prišlo po povratku Pilsudskega v Var* šavo do velikih izprememb v vladi in v poljski diplomaciji. Med drugim se govori, da bo odstopil tudi zunanji minister Za* leski. Razpust turškega parlamenta Angora, 28. marca. AA. Ker bodo ▼ kratkem nove volitve, se je turška skupščina razpustila. Na zadnji seji je bila med drugim ratificirana pogodba med Nemčijo in Tučijo o izročanju zločincev. Polet »Zeppefirta« v Budimpešto Friedriehshafen, 28. marca. AA. Včeraj je zrakoplov >Grof Zep»perin< napravil svoj letošnji polet. Bil je poldrugo uro v zraku. Danes odpluje zrakoplov v Budimpešto. Pogajanja nemških in angleških finančnikov Basel. 38. marca. V finančnih krogih razpravljajo o zanimivem kreditnem načrtu, o katerem sta svoječasno govorila predsednik Angleške banke Norman in predsednik Nemške državne banke dr. Lu-rher. Norman je mnenja, da je pogoj za odstranitev svetovne gospodarske krize obnova kreditne pripravljenosti. Norman namerava pridobiti najmočnejše finančnike Amerike za sporedno kred-itno akcijo. Ti Američani nai bi pri Baetzu otvorili konjo s 50 milijoni dolarji. Na podlagi tega fonda hi bila banka upravičena izdajati posebne bone. 2e v prihodnjih dneh bodo baje o Normanovem načrtu objavljene podrobnosti. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslavaJa. V prostem prometu so n-otirali: Amsterdam 22.83, Berlin 15.5725, Bruselj 7.9266, Budim, pešta 992.61, Curih, 1095.6, Dunaj 800.66. London 276.67, Newyork 56.83, Pariz 222.74, Praga 168.72, Trst 298.28. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.32625, London 25.25, New York 51966, Bruselj 72-30, Milan 27.22, Madrid 56.50, Amsterdam 208.335, Berlin 123.866, Dunaj 73.08, Sofija 3.765, Praga 15.405, Varšava 58.20, Budimpešta 90.60, Atene 6.72. Ljudsko štetje v Ljubljani 154 popisovalcev — Glavne določbe pravilnika o ljudskem Štetju LJubljana. 26. marca. T« dni je prejelo vseh 164 popisovalcev prebivalstva, poljedelskih gospodarstev, bivališč in ' domače trvine PravilnHi za to popisovanje e povabilom, da ga prouče v podrobnostih in se tako pripravijo na svoj uradni, vsekako nelahJu posel. Danes imajo vsi ljubljanski popisovalci na povabilo mestnega popisnega urada v mestni posvetovalnici na magistratu to* stanek in sicer v treh skupinah: ob 14., ob 16. in ob 18. Na tem »ostank u prejmo še eventualno potrebna navodila, svoje uradne legitimacije s točno oznaobo popisnega kroga, v katerem bo popisovalec izvrši] popis, in z navedbo vseh hiš in poslopij njegovega popisnega kroga po basnih številkah. Predvsem pa prerjnao za svoj krog potrebne popisne tiskovine: popisnic za vsako osebo, družinskih Listov, dalje listov za poljedelska gospodarstva, Listov o domači živini, listov za zgradbe v mestih, kontrolnih spiskov in sumarnih pregledov za svoj popisni krog. Javnn uslužbenci, duhovniki in sploh pismeni državljani so po zakonu dolžni opravljati brezplačno vsa dela popisovanja. Kdor je za popisovalca določen, mora brezpogojno sprejeti in isvršitl po oblastvu označeno dolžnost. Ako bi se uprl, je po zakonu kazniv. T>ne 29., 30. in 31. marca pojdejo ljub- ljanski popisovalci po sesa ama v ovojih legitimacijah od hote do hote, od vadbe do igradbe ia od stanoavnja do stanovanja ozir. od druttne do drnitae ter jim bodo pustili potratno število tiskovin, ki al Jih zabeloiijo v ovojem kontrolnem spisku. Obenem somi določilo, kdaj ae vrnejo po popisne©« in druge obrasce. Popdsni-ce ftapolni aatn poglavar d mi ine aH njegov namestnik natančno po rojstnih ia domovinskih listin. Ostale obraoce gospodar le prečita, da ae pr+prarvi na odgovore, kd jih bo dol popisovalcu, ko se vrne v ta-iso po pop milice i. dr. Popišejo se le one osebe, ki so živele o polnoči med 31. marcem in 1. aprilom t. 1. A ne popišejo ae one osebe, ki bi umrle Četudi samo malo pred polnočjo aH bi se naredile malo po tej polnoči. Zabeležijo se tudi začasno prisotne in začasno odsotne osebe (dijaki, potniki i. dr.). Potrebne iapieke iz matičnih knjig se dobi brezplačno na posebne tiskanice po mestnih župnih uradih. Pobiranje in končno izpolnjevanje popinsih obrazcev, ostavljenih .po vseh hišah in poslopjih pri vseh poglavarjih družin, se prične 1. aprila Popisovalci pojdejo ponovno v svojih popisnih Irrogib od družine do družine. Popisovanje mora biti zaključeno in ves popisni materijal izročen najkasneje do 20. aprila Pred prazniki na živilske trgu Poezlia fn kruh Kaj vse se dobi na trgu — Kupčija Je v splošnem * slaba LJubljana, 28. marca. Menda bo le navse zadnje konec zime in 40danskeg^i posta, saj bo kmalu velika noč ,kot pravi pratika. Večno ne more trajati vsa ta nepopisna žalost in grenkoba, to je gotovo, saj se je že začelo govoriti o piruhih, kračah in drugih razveseljivih rečeh in stvareh in solnce celo sije v večno megleni in skisani Ljubljani, sije tako. da se nam kar čudno zdi, ter trepetamo pred slabim vremenom kot cigani, ki so žalostni ob lepem in veseli ob grdem vremenu, kajti zaradi te nebeščanske naklonjenosti bomo morali gotovo kaj kmalu trpeti. Sicer smo pa vsega vajeni; zato naj bo kakor hoče, povedati je le treba, da bo menda kmalu v resnici pomlad, kot kaže se pa bo zopet marsikaj izpremenilo in tudi jedilni list ne v najmanjši meri. Poleg tega nas pa še zanima kaj pravijo cene na živilskem trgu pred prazniki. Še mnogo bolj kot vreme in pomlad. Zato pojdimo na našo živilsko borzo, da vidimo, kaj se nam in kaj se ne — obeta. Najprej zagledamo v šolskem drevoredu cel gozd butar, ki jih pa prezremo, ker niso za v lonec, temveč samo za v vazo. Ob Maverjevi hiši prodajajo otroci pomladne dokumente«: — Kupite, šopek »krone« 4 »krone«! Bogme, poezija in proza, da si lepšega primera ne morete misliti! Vidite, pomlad, rože —denar, »kronce« in dinarje, poezija in kruh. In še lepše: mimo jih hodi nešteto, gospe s cekarji, kmetje, branjevci, mestni otroci z materami, ki jim diše pomaranče tako, da jih privabijo iz vseh koncev mesta na trg — toda vsem tem ljudem ?kronce« prav nič ne diše. le slepe jih, zato jih ne vidijo ter gredo mimo naprej. Tudi mi, da vidimo, kaj ljudem bolj diši kot rože. Da, pomaranče že nekoliko, toda včeraj ni bilo posebne gneče. Dišale so pa ribe (ne smrdele!). Pa jih je tudi bilo strašansko mnogo. 4 dolge vrste miz. če smo si pa ogledali blago pobliže, smo videli, da rib ni bilo toliko, četudi jih je bilo mnogo, temveč, da so bile v dolgi vrsti razstavljene — žabe. Res, pravi žabji sejem! Rumeni kraki, kot maslo, krak pri kraku, hm, kje neki je imela žabja smrt tako obilno žetev? Trnovske žabice, seveda, Trnovčani so edini tisti, ki zalagajo# naš trg vedno s svojevrstnimi, nenadomestljivimi specijalitetami. Zabe so pristna postna delikatesa in Ljubljančani so lahko srečni, kajti z žabami so tako založeni kot gotovo malokatero mesto, hvalo so dolžni Trnovčanom, škoda le, da slednjih ne smemo preveč hvaliti, sicer se lahko zopet prevzamejo in napovedo štrajk na sam veliki petek. žabji kraki so po obsegu in barvi precej različni; napihnjeni kot rokavi ženskih oblek rokoko kroja in sloki kot zobotrebci, rumeni kot maslo in višnjevi kot češplje. Komad po 0.50 Din pa tudi 5 krakov se je dobilo že za dinar. Se pravi, stare žabe so dražje, d oči m Je n. pr. teletina dražja kot govedina. Ribe so pa pred prazniki dražje — konjunktura, kajpada. Ribarske afere jih menda niso podražile. Kal ama ri okoli 50 Din kg, sardele od 18 Din naprej, ščuke 40 Din itd. Kupčija je bila še dokaj živahna, četudi so kupci obračali dinarčke na vse mile viže, predno so jih dali iz rok, tudi barantali so v potu obrazov in v oči-vidnih duševnih stiskah. Rariteta so bili morski raki, ki so jih Ljubljančani bolj ogledovali kot kupovali. Pri mesarjih je zadnje čase največ krač, prekajenega mesa, se pač ravnajo po duhu časa, ali pa recimo zopet — konjunktura. Sicer je govejega mesa tudi dovolj; opažati Je celo, da so Je pocenilo, toda samo pri nekaterih mesarjih. Konkurenca, ali Je pa vplival na cene 40 danski post. Kg govedino se dobi že n 14 Din, kdor pa coni boljšo meso in mastno juho tor mu moftnjMek dopušča, bo gotovo rajši kupil meso po 18, 30 Din kg. Prokajeno meso, ali krače za veliko noč se dobi po 23—28 Din kg in nekoliko si ga bodo Ljubljančani gotovo privoščili, četudi te dni ne kažejo prevelike ljubezni do teh in drugih velikonočnih dobrot, kot je soditi po kupčiji. Mesarji zdehajo ter so dokaj čemerni, sami zase, namreč, sicer pa do skrajnosti postrežljivi in vljudni ter ponujajo blago sila prijazno že na pol streljaja bližajočim se ljudem. Zelen jadni trg je zopet zelo živahen, branjevk, kmetic in gospodinj kar mrgoli. Toda kupčija je bila včeraj v splošnem povsod slaba razen pri zeljaricah. Mlekarice. sirarice itd. tiste »flitne« in usitne*' so vedno enako hudomušne, muzajo se tja v en dan. naj bo lepo vreme ali grdo, post ali mastni dnevi; kupčija je bila včeraj slaba tudi pri njih, zdi se, da tudi one žive od izgube, kot sploh mnogi med nami. Posebnih novitet ni med živili, vendar je pa velika razlika med zimskim in sedanjim trgom. Pozimi je bilo vse skisano, mrtvo in pusto, zdaj so pa ljudje živahni, veseli, četudi je naprodaj prav tako le največ zelja, repe in fižola. Da, zelja je še vedno dovolj, vsaj včeraj ga je bilo in je šlo najbolj v denar, ker je bil petek in poceni je, če se vzame — 3 Din kg, to ni mnogo, če pomislimo, kako se je pozimi na vse pretege vlačilo po zobeh, ne sicer zato, ker smo ga jedli, nego zaradi tega, ker smo se — dolgočasili in vzrokov je toliko, kaj bi naštevali in pogrevali stare neslanosti in priskutnosti, zdaj je čas ljubezni, ne pa sporov. — Med novitete pa spada menda italijanska salata, motovileč, radič in druge salate, čeprav so na trgu že več časa, skoraj pol zime. Poceni pa ni nobene stvari na trgu, vsaj kot se zdi kupcem. Italijanska salata je po 14—16 Din kg, motovileč 1 do 1.25 Din, radič pa 2 Din merica. Kmetice in branjevke so Včeraj tožile skoraj solznih oči, da ni kupčije ter se čudile, kaj jedo zadnji čas Ljubljančani; ena je dejala, da so si dali operirati želodce kot slepiče, drugače bi jim ne bilo mogoče vztrajati pol meseca brez vsake hrane. Pustimo to tajnost Ljubljančanom ter jim le raje čestitajmo k rekordu v gladovanju! Kljub temu je pa bilo, kot rečeno, na trgu dokaj živahno, gospe so se prerivale od mize do mize, vse blago po vrsti vestno pretipale ter precenile, a le redka je izpustila vlažen dinarček od sebe brez premišljanja. Na trgu so te dni zopet na razpolago jabolka. Kar naenkrat so jih kmetice zopet pravlekle na dan, češ, zdaj je čas, cvetna nedelja bo, na butare jih bodo navezali in jabolčne štruklje bodo sukali za veliko noč, odnosno na veliki petek. Dobro računajo, toda povsem se jim vseeno ne obnese taksen račun brez krčmarja, zlasti še, ker je račun previsok, odnosno piška-va jabolka po 7 do 12 Din kg ae zde našim prevdarnim gospodinjam le predraga in cvetna nedelja je preveč na koncu meseca. Zato so gospe včeraj sklenile, da rajši delajo sirove štruklje kot jabolčne, ker so prav tako dobri in cenejši. Kupčija je bila torej tudi tu slaba. Kaj pa jajca — piruhi? Saj res, jajca so pa najbrž precej draga, mislite. Jajc je dovolj, kupcev pa izredno malo, a ne zaradi draginje, menda pa zaradi — žepne krize, kako pa drugače; jačka imajo uradno določeno ceno, sveža do dinar komad, osušena pa 75 par, to je poceni, če pomislite, da so bila jajca nekaj časa celo po 3 Din! Najbrž bodo letos Ljubljančani praznovali veliko noč brez plruhov, ali se jim pa jajca zde celo prepečeni; naj le počakajo še nekaj dni. pa bodo že dovolj draga. Tako torej skrbe na živilskem trgu za naš blagor ter velikonočni blagoslov, mi smo pa v opoziciji. Spominjajte se slepih! Ljubljanski občinski proračun Poročilo načelnika finančnega odseka Ivana Tavčarja o proračunu ljubljanske mestne občine za 1. 1931 Din 230.400.— 39.600.— 25.800.— Din 295.800.— Prosveta in umetnost Ljubljanska mestna občina vzdržuje 11 deških in dekliških osnovnih Šol, 4 meščanske in dekliške iole, 2 otroška vrtca, 4 otroška zavetišča, 5 obrtnih nadaljevalnih šol in popolno žensko realno gimnazijo. Vite vsi Ttiaebne iole, iteje osnovno šolstvo v Ljubljani 4070 otrok; ženska realna, gimnazija šteje pa 800 dijakinj. V proračunu je za šolstvo izkazana potrebščina 4,115.049 dinarjev, t. j. za okroglo Din 35.000 manj. Ta prihranek pa je le navidezen, ker izpade v primerjavi s proračunom za leto 1930: a) stanarina za učiteljatvo meščanskih šol z . b) stanarina za učiteljstvo * državne pomožne šole . c) prispevek za centralni šolski vrt, ki je v letu 1931 ukinjen .... Skopaj . tako, da so se izdatki sa šolstvo dejansko zvišali za okroglo Din 260.000.—. Ta povi-šek pa je utemeljen z polletno anuiteto Din 150.000.— za posojilo, ki se bo kot prvi obrok z Din 2,000.000 najelo za novo Šolo za Bežigradom in pa s stroški Din 90.000.— za novo kurilno napravo pri centralni peči I. dekliške osnovne šole ter z nekaterimi drugimi manjšimi stroški. le dvajset let ni bila v Ljubljani zgrajena nobena osnovna šola. Med tem časom nastali porast ljubljanskega prebivalstva ima za nujno posledico, da je v vseh osnovnih šolah premalo prostora in da celo celi novo nastali mestni okraji nimajo nobene osnovne iole. Da vsled tega trpi poduk in da so tudi zdravstvene razmere v šolah pomanjkljive, je samoobsebi umljivo. Kako bi naj bilo drugače, ako se morajo posamezne učne sobe uporabljati za dva razreda in ako morajo učenci v najnežnejši starosti prehoditi v najslabšem vremenu cele dele mesta, predno pridejo do svoje šole. Neugodne finančne razmere, predvsem angažiranje vseh razpoložljivih denarnih sredstev v stanovanjske svrhe, so do letos preprečevale, da bi občina pričela z gradnjo novih šol. Sedaj imamo v proračunu prvi del anuitete za zgradbo osnovne Šole v svetokrižkem okraju. Načrti za novo šolo so že izdelani, proračun tudi in se bo z gradnjo že letos pričelo. Nova šola bo najmoderneje urejena in bo znatno razbremenila šišensko šolo in tudi ostale šole po mestu. Druga šola, ki je prav tako nujno potrebna, kot je šola v svetokrižkem okraju, bi bila dekliška šola za šentpeterski in vodmatski okraj. V Ljubljani imamo okrog 1600 vajencev, ki obiskujejo po raznih šolah nameščene obrtno-nadaljevalne šole. Ker je edino pravilno, da se obrtni in trgovski naraščaj poučuje h v dnevnem času, je veliko težkoč, kam spraviti vajence na osnovnih šolah, ki so že tako prenapolnjene. Za uspešen obrtno-nadaljevalni pouk je potrebna posebna ureditev učnih prostorov, da je strokovni pouk sploh lahko uspešen. Zgraditi bo posebno poslopje za obrtno-nadaljevalno šolstvo, kar je občina tudi dolžna storiti za razvoj obrti in trgovine v mestu. Ženska realna gimnazija je za občino vedno hujše breme, še leta 1927 je znašal proračun za žensko realno gimnazijo 1,029.673 dinarjev, dočim znaša letos po štirih letih že 1,516.935 dinarjev. Vsako lete se proračun za ta mestni zavod zviša za približno 100.000 dinarjev, ker se vsled navala učenk povišuje strošek za učne moči. Tudi v prihodnje ne bo drugače, ali pa celo slabše, ker bo morala občina plačevati v vedno večji izmeri pokojnine za dosluže-ne profesorje in nastavljati na njih mesta nove moči. Nič čudnega bi ne bilo, če bi že čez tri leta Ženska realna gimnazija stala občino 2 milijona dinarjev letno. V vseh drugih mestih vzdržuje srednje šolstvo država. Mestno žensko realno gimnazijo bo morala prevzeti država. Tozadevna akcija s straru občinske uprave je v teku. Novi sta v proračunu postavki za narodno gledališče v znesku Din 200.000.— in za Narodno galerijo v znesku Din 150.000.—. Narodno gledališče v Ljubljani se nahaja v težavnih finančnih razmerah. Naraščajoči deficiti ogrožajo celo obstoj gledališča. Državna dotacija je prenizka. V Beogradu in Zagrebu dajeta občini gledališču po 600.000 dinarjev letne subvencije, poleg tega pa sta gledališči še od države bolje subvencijomrani. Po poročilu mestne elektrarne dolguje po stanju z dne 22. decembra 1930 narodno gledališče od 1. februarja 1928 dalje na električnem toku in instalaciji 401.109.70 dinarjev. Pri obstoječih finančnih razmerah gledališča dolg ni izterljiv. Finančni odsek je zato sklenil, da predlaga občinskemu svetu, da se odpiše dolg pri elektrarni in obenem votira letna subvencija 200.000 dinarjev, tako da bo dobilo narodno gledališče letos od občine 600.000 dinarjev subvencije. Zahtevati pa moramo za bodoče, da Narodno gledališče v redu plačuje elektrarniške račune, ker občina preko letnih 200.000 dinarjev ne more plačevati za Narodno gledališče. Upoštevajoč veliko kulturno pomembnost Narodne galerije za Ljubljano in za Slovence sploh je finančni odsek nadalje sklenil predlagati občinskemu svetu, da se za to institucijo vnese letna subvencija 150.000 dinarjev. Prenesen delokrog Znatno se Je zvečala potrebščina prenesenega delokroga, ki znaša 2,066.263 dinarjev, dočim Je lansko leto znašala le 594.313 dinarjev. Poviiek potrebščine je nastal predvsem radi tega, ker smo morali zvišati prispevek za državno policijo, ki znaša letno 1,479.658 dinarjev in sicer na zastanku iz leta 1980 Din 608.061 in za leto 1931 Din 876.597. Zavedamo se, da s protesti proti plačevanju velikih prispevkov za policijo ničesar ne opravimo, akoravno smo prepričani, da je občina prt tem pretežko zadeta. Le eno odločno željo bi pa le izrazili: Kader policijske straže se mora povečati. Sicer imamo že dosedaj v Ljubija ob dvanajstih napovedo po dvakrat policijsko uro v 300 ljubljansku! gostilnah in izvrše s tem 600 uradnih aktov tekom pol ure. Res, hvala bogu: dobro je preskrbljeno za moralo in solidnost občanov. Sedaj samo še to želimo, z ozirom na milijonski izdatek, ki ga imamo s policijo, da bi bil še posebej najmanj tako močan policijski kader, kot je za napoved policijskih ur, na razpolago v vseh dnevnih in nočnih urah ter v vseh delih mesta, posebno na osamljenih potih periferije, za preganjanje tatov in vlomilcev. Kajti ti se zaenkrat v Ljubljani v svojem amoralnem in nesolidnem poslu še precej sigurno počutijo. In to ni prav! Po najnovejšem mora nositi občina tudi stroške za vzdrževanje uradne hiše sreskega naceistva ljubljanske okolice z zneskom 50.000 dinarjev. Primorani smo vzdrževati v Ljubljani dve sreski načel-stvi, svoje na magistratu in ono okoliških občin. Stroški prenesenega delokroga, to je stroški, ki jih odvzamemo državni upravi, stalno naraščajo. Poleg tega pa prihajajo še razni drugi obvezni izdatki, katerih je bila doslej občina oproščena, ker so jih nosile druge upravne oblasti. Samo površno izračunajmo, kaj mora občma v tem pogledu plačevati: po proračunu za prenesen delokrog 2 milijona, za agende politične oblasti I. stopnje za osebne in stvarne izdatke najmanj pol milijona in za bolniške oskrbne stroške 300.000 dinarjev. Ako nadalje še upoštevamo, da izda občina 1H milijona letno za žensko realno gimnazijo, katero bi morala prav za prav vzdrževati država, potem pridemo do velike vsote letnih 4,300.000 Din, ki padejo v breme občini iz naslova prostovoljno in neprostovoljno prevzetih agend drugih javnih uprav. Lutkovno gledališče Sokola I Lutkovno gledališče na Taboru je preteklo nedeljo zaključilo sezijo z igro: »Martin Krpan«, ki je ugajala občinstvu zaradi njene znane vsebine in očarljive inscenacije. Dosegila je prav rekorden obisk, ki da misliti, da bi morali lutkovni odri posvečati vso ljubezen narodnim komadom v nizu našega bogatega tradicionalnega slovstva, iz katerega bi se dalo ustvarjati učinkovite igrokaze, ki globo!'o segajo v narodno dušo in zavest. Hvalevredna naloga raka še posebej mladinske pisatelje, da se sedaj — ko se lutkovni odri v pospešenem tempu mnoze, zamislijo tudi v lastno literaturo. ki jo zelo pogrešamo in neobhodno potrebujemo. Na ta način bodo pospešili ra«mnh in pripomogli drugim odrom do razvoja in napredka. Predstav je bolo letos 12 in dve noviteti, lani 23 in 8 novitet ter 2 gostovanji. Da se je letos vprizorilo manj iger, ie pripisati v prvi vrsti dejstvu, da nismo igr.ili po!mi dva meseca zaradi zaposlenosti br. Em«la Vilfana, brez katerega si sploh ne moremo misliti boljšega in vztrajnega čutnega zabavnika in temeljitega poznavalca duše naše mladeži. Med sezijo je odsek izvežbal zbor nadarjenih in ukaželjnih članov Sokola IV., ki so dvakrat nastopili s pravljično igro: -Čarovnik Ropotarc Pomnožili so tako število prijateljev mladine ter dali vzpodbudo za pristop v lutkarsko družino, ki se zadnje čase stalno širi. Jutri ob 15. pa se vrši še zadnja notranja produkcija za deoo. naraščaj in člane Sokola II. Vabljeno in dobrodošlo seveda tudi cenj- občinstvo. Na rešetu nove številke r/vrstne revije »Slovenski TU»k« so ostali izrazi »6vit dneva«, »na tem mi je«, »ppdanik«. »vsled«, »na ka. v 1'ui-onu. Nogometna tekma Ilirija : Primer j« 0b 16, na igrišču Ilirije. DEŽURNE EKKAKNK Daues in jutri: PioooU, Dunajska oesta, UaJvareič, Sv. Jakoba trg. Dr. F. Kermauner umrl Dunajsko medicinsko Fakulteto je včeraj zadel hud udarec. Sef druge ženske klinike, profesor dr. Fritz Kerniaunor jO umrl včeraj zjutraj po kratki bolezni, ki se je pričela z influenco. Fritz Kermauner je bil rojen 24. julija 1872 v Celju, študiral je v Gradcu, bil v Gradcu asistent pri Alfonzu v. Rosthornu, iz Gradca je pa odpotoval v Heidelberg in pozneje na Dunaj. Leta 1904 je postal docent za ginekologijo in porodništvo na univerzi v Heidelbergu. leta 1912 je bi! na Dunaju imenovan za profesorja, nato ie bil primarij ženskega oddelka Rudolf ovo usta-nove. Spisal je več znanih zdravniških del, v katerih se je pečal z razvoj no-zgodovin-skimi problemi. Pokojni je bil velik učenjak in eden najodličnejših dunajskih zdravnikov. Tudi pri dijakih je bil aelo priljubljen- Bil je brat pokojnega dr. Roberta Kermaanerja, finančnega svetniki v Ljubljani. Iz delovanja Sokola v Spodnji Šiški Brez mnogih besed hvalisanje raste naše sokolsko gnezdo, ki šteje že nad 300 pripadnikov, kar priča, da se pri nas razvija krepka sokolska postojanka. Trdo |e bilo delo v začetku, ogromno energije zahteva se sedaj, zlasti ker smo pričeli taJko-rekoc iz nič, pa vendar dobra volja bo pi e-maeala tudi v bodoče vse ovire kot doslej, Najživabnejše je vrvenje v telovadnici, ks katero nam služi šolska ^oba, ki pa je že davno pretesna in ie bolj ovira kot pripomoček k sistematičnemu deiu. roda hvaležni moramo biti krajevnemu šolskemu svetu in njega predsedniku br. Zakotniku za vso dosedanjo naklonjenost m zatr. *nio tem bolj prepričani, da uvidijo niši občinski možje neodložljivo nujno potrebo, di mora tako moderna in velika Šola imeti tudi svojo telovadnico, ki bi služili šoli, Sokolu in raznim razstavam ali mladin skim prireditvam. Zaenkrat ae kolažima z nastopom pomladi. ki nam bo omogočila telovadbo na letnem telovadili. Tehniški odsek pa je kljub vsem oviram ie uspel v tol'ko. da zamore na pomladanski akademiji 19. aprila pokazati uspeh dosedanjega dela. Enako uspešno deluje vzporedno prosvetni odsek, ki je priredil vsak mesec po eno sokolsko predavanje, ustanovil mladin, pevski zbor ter osnoval tudi lutkovni oder, ki ga vodita agilna brata Planirka in Risa, S pomočjo ^eške obce, zlasti pa požrtvovalnega g. Skružjiega star., priredi v nedeljo 29. t. m- svojo otvoritveno predstavo za naše malčke, jeseni pa bomo že lahko samostojno vprizarjali igre skozi vso ■eto-no ter nudili mladini primemo in V7.goino razvedrilo. Vsi dosedanji uspehi torej kažejo na to, da bo to mlado sokolsko društvo vreden član sokol, družine in zato želimo, da v svojem nesebičnem delu za vzgojo mladine, moralni in fizični dvig našega okolja najdemo v javnosti primerno raaureevonje in podporo. Mravel Pri urar ju. — Popravite mi uro prosim. Skoraj nova je še. pa se mi >e pripetila nezgoda, da mi je padla na tla. — Motite se, gospod, nezgoda ni bila v tem. da je vam ura padla na tla, temveč v tem. da ste jo pobrali. Za vsaj slučaj. — Pravilo, da si postanejo ljudje, ki dolgo žive skopat, kakor zakonci, močno podobni. — Hm, to mi pa ne diši, dragi mu j. Najbolje bo, če zaroko kar takoj razdere va. IZKLJUČENO. — Nehajte piti žganje, dragi moj. to je edina pomoč. Vsak ko/arer-k zdanja vam skrajša živlienje za en te* d en. — je izključno, gospod doktor, če hi bilo tc res, bi bil moral umreti že pred 50 leti. Veliki znanstveni uspehi prof. Plotnikova Zanimivo predavanje o važnih izsledkih znanstvenih raziskavanj slavnega ruskega učenjaka Ljubljana, 28. marca. Snoči je predaval v predavalnici kemič-nesra instituta na realki svetovno znani znanstvenik, fotokerrrik univ. prof. Iv. Pločnikov, ki deluje že več let na zagrebški um verzi. Prof Plotnikov se je odzval povabilu Jusroslovenskega društva kemikov sekcide Ljubljana ter razložil svoje znanstvene rezultate raziskovanja toplotnih žarkov, na velezanimivem znanstvenem predavanju, katerega so se udeležili zastopniki društva kemikov nekai profesorjev srednjih šol in kemikov vz prakse. Četudi ]e bolo predavanje za laike, zlasti za one, ki ne obvladajo kemije, težko mmlji-vo, vendar je bilo tudi zanje izredno zanimivo ter je pokazado veliko pomembnost prof. Plotnikovih odkritij, epohalen pomen fotografiranja s toplotnimi žarki v medicini, biologiji, arheologiji, kriminali-stiki, blagoznanstvu itd. ^V\ Profesor Plotnikov E>aJekosežnosti teh izsledkov še zdaj m mogoče presoditi, rečemo lahko Ie, da bodo postavil! na glavo teoriie o toplotnih žarkih ter pojasnila marsikatero fizikalno tajno, katere doslej znanstveniki niso mogli niti slutiti. Teorija o razpršitvi toplotnih žarkov ie bila doslej pomanjkljiva, celo napačna kot dokazujejo rezultati raz»iskavanj prof. Plotnikova. Toplotni žarki se odbijajo po zakonih, ki jih doslej še nismo dobro poznaJd; širijo se tudi v smeri svojega napredovanja naprej skozi materijo. In zaradi tega važnega svojstva se nam odkriva tudi možnost fotografiranja s toplotnimi žarki, kar bi bito praktično naravnost epoha In ega pomena. Tako n. pr. je možno fotografirati s toplotarirni žarki s poljubne visine, odnosno razdalje, tudi skozi meglo, cele pokrajine, kar bi bilo velikega strate-giičnega pomena, a tudi mnogo večje vrednosti zia geografijo *n raziskovalce. S torkom™ žarki se pa dado fotografirati tudi slabo čitljivi napisi pri važnih arheoloških najdbah, kot se da uporabiti to fotografi-ranie tuda v zdravilstvu, za fotografiranje poedinih notranjih telesnih organov, katerih ne moremo niti rentgenizirab'. V k rim in aH stiki bodo lahko uporabi jadi nov način fotografiranja v mnogih primerih, saj se da s toplotnimi žarki fotografirati vsebine zaprtih pisem, kakor tudi se takoj ugotovi, če je bankovec falsificiran. Ta odkritja o svetlobnih žarkih nam pa tudi odkrivajo z novo fotografijo in spoznanjem zakona o razpršitvi svetlobnih žarkov skrivnosti mikrokozma, seznanijo nas s tajnami materije, njene molekularne sestave, z zakoni, kd vladajo v nji, kar je neprecenljive važnosti zlasti za fiziologijo. Raziskavami a so pokazala, da morajo biti med dolžino valov toplotnih žarkov in množ-ino molekulov posebni zakoni, po katerih se ti žarki razprše. Potrebno je balo nešteto poskusov ter dolgotrajno delo, da se je končno z vso zanesljivostjo ugotovi- lo, po kakšnih zakonih se Sirijo ter odbijajo toplotni žarki v materiji ter kaj sledi iz tega. Toplotni žarki se takoj pri vstopu v materijo močno odbijejo, skoraj v polnem krogu. tako. da se vračajo nazaj, čim globlje pa proda rano v tem ravnejših smereh, se prše, odnosno širijo, središčni žarki pa prodirajo naprej v povsem ravni smeri. Zato je pa razpršitev, odnosno prodiranje toplotnih žarkov, odvisna od plasti ki debeline materije. Tako n. pr. toplotni žarki ne morejo prodreti globlje v naše telo, ker je koža zelo tanka, zato se zelo razprše takoj, ko padejo na kožo, kajti čim tanjša je plast, tem bolj se razprše v nji toplotni žarki, in sicer, kot rečeno, v ostrih lokih, se skoraj popolnoma odbijajo. Ko je prof. Plotnikov spoznal te zakone o razpršitvi toplotnih žarkov, potem ni bil več problem meriti razpršitev v materiji le milimeter globoko, ker je bilo prav tako natančno kot 30 mm globoko v plasti. Po krivuljah razpršitve žarkov, ki slieijo nekoliko magnetskim silnicam, se da določiti krivulja razpršitve za različne materije; v g'avnem sta v vseh primerih le dve znacjtai krivulji razpršitve, ena kot polovična elipsa, druga pa podobna topemu su-ličastemu listu. Predavatelj je pokazal tudi svojim poslušalcem znamenite fotografije, ki jih je napravil s toplotnimi žarki, ki so svojevrstna posebnost ter za znanstvenike velike vrednosti. Fotografirano je več vrst snovi, sladkor, meso, oglje itd., kar kaže pri vsakem po edinem primeru posebno razpršitev toplotnih žarkov. Poleg teh fotografij pa ie pokazal fotografije predmetov, nekega poslopja, zaprtega pisma, bankovca roke itd.; te fotografije so dokaj jasne ter nazorno dokazujejo važne znanstvene rezultate prof. Plotnikova tako. da se lahko še laik uveri, da Plotnikovo delo ni le znanstvena podmena, temveč praktično, konkretno dokazana dejstva. Kemikom je pa predavatelj itak dovolj dokaz-aJ pravilnost svojih izdelkov s kemijskimi formulami m diagrami o periodij-skih reakcijah. Potovalna pisarna Stalna rubrika »Slov. Naroda«, v kateri bodo važne informacije za one, U hočejo potovati po svetu Japonski znanstvenik unlv. prof. dr. Nišlnjiši Iz Mukdena (Karikiral ga je g. Matko Skušek, čigar mati je profesorjeva rojakinja.) Podrobneje tolmačiti efekte toplotnih žarkov prof. Plotnikova se žal ne more za splošnost v običajnih časopisnih referatih, ker bi to zavzelo preveč prostora ter je predvsem znanstvena, strokovna zadeva. Zato moremo le omeniti, da ie predavatelj že razđožnđ perijodijske oscilaoije v materiji, ki jih je tuDete< v Budimpešti od 1. do 31. V. Posetniki uživajo 30% popusta pri povratku. Spomladanski sejem v Zagrebu, se vrši od 25. IV. do 4. V. Cel vozni listek velja za brezplačen povratek, ako je na legitimaciji potrjeno, da je potnik sejem obiskal AVSTRIJA Avstrijske zvezne železnice dovoljujejo 26% popusta posetnikom naslednjih prireditev: Švicarski velesejem v Baselu, od ll. do 21. IV. VI. Mednarodni velesejem v Poznan«, od 26. IV. do a V. I. Mednarodni versko psihološki kongres na Dunaju, 25*—30. V. III. Zasedanje društva nemških pravnih historikov v Grazu, 16.—20. IX. II. Mednarodni hospifaT kongres na Dunaju, 8.—14. VI. II. Delavska olimpijada, glavna prireditev, na Dunaju, 19.—26. VIL MADŽARSKA: Mednarodna razstava avtomobilov v Budimpešti, 28. III. do 9. IV. Popust: Polovica II. razreda velja za II. razred. ŠVICA Mednarodni velesejem ▼ Baselu, 11. do 21- IV. Cel vozni listek volja za brezplačen povratek. Popusti na jugoslovanskih železnicah sa obiskovalce jugo slo v. zdravilišč in obmorskih kopališč. Obiskovalci jugoslovanskih zdravilišč imajo po daljšem bivanju tamkaj pravico do znižane voznine za povratek, in sicer ob sledečih pogojih: Od 1. junija do 90. septembra znaša popust za povratek 50% voznine, od 1. oktobra do BI. maja pa 75%. Glavni pogoj za dosego popusta je najmanj devetdnevno bivanje v kakem zdravilšču odnosno Kristina Zaje naznanja v svojem in v imenu svojih otrok 2ana, Franceta in Rudita ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen nadvse ljubljeni soprog, skrbni oče, brat, stric, svak in tast, gospod me mar ttt f»oar< dne 28. marca 1931 ob 8. zjutraj po dolgem, mukapolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 73. letu starosti boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 30. marca 1931 ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 75, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. marca 1931. kopališču, ki so v Sloveniji sledeča: Ta-teške Toplice (postaja Brežice), Dolirna (postaja Celje), Laške toplire, (postaja Laško) Rimske toplice, (postaja Rimske toplice), Rimski vrelec (postaja Guštanj-Ravne), Rogaška Slatina (postaja Rog. Slatina), Slatina Radenci (postaja Slatina Radenci), Toplice pri Novem mestu (postaja Straža Toplice), Topolščiea (»postaja Topolščiea). Za obiskovalce našega Primorja veljajo popusti za potovanje s katerekoli jugoslovanske postaje na sledeče postaje ob jadranski obali: Bakar, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Igalo. Kaštel, Stari, Meja, Metković, Plase-Crikvenica, Solin, Split, Šibenik, Zelenika. Glasom nove odredbe prometnega mi-nitrstva se šteje tudi vožnja po morju v predpisano najmanjše bivanje. Pet polnih dni v Pariza Odhod vsak teden. Potuje se lahko posamezno ali pa v skupinah. Program obsega med drugim brezplačen obisk ene večerne predstave v Veliki Operi (balkonska loža), in ene večerne predstave v sve-tovnoznani Reviji >Folies-Bergere< (L balkon). En dan je tudi rezerviran za obisk mednarodne kolonijalne razstave v Parizu, ki se prične koncem meseca aprila in traja do konca meseca oktobra 19Si. Razstava je odprta dnevno od 10. ure dop. do 24- ure. Sezonske biljetarnice Putnika na Rabu in v Crikvenici pričnejo zopet poslovati s 1. aprilom t L — Nove filijalne biljetarnice bodo otvorjene s 1. aprilom t, 1. v Solunu (Grčija) in v Nišu. Predavanje dr« Josipa VVilJana Na prošnjo, s katero se je obrnil Slavistični klub DSFF na g. dr. Josipa Wiifa-na, da poda kratko vsebino svojega predavanja, katero bo imel jutri ob pol 11. uri dopoldne v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu, je odgovoril g. dr. Wilfan s naslednjim pismom: Mislim, da je potrebno, da povem prej, o čem ne bodem govoril v svojem predavanju. Kdor upošteva okolnosti časa in mesta, v katerih nastopim, se ne bo čudil neki rezerviranosti, s katero bom predmet obravnaval. Pred občinstvom, ki me z nJim sicer veže ista narodnost, ali od njega lo&i različno državljanstvo, se bom Izogibal vsega, kar bi ozire, ki spadajo v ti dve kategoriji, moglo spraviti v medsebojni konflikt. Gotovo bo moje predavanje zbog tega toliko manj aktualno m zanimivo in mu torej delam s temi vrsticami prav malo one reklame, ki bi je zaslužilo od svoje strani vsaj iz hvaležnosti za prijazni poziv gg. prirediteljev. Morda pa vendar ne bo docela brez koristi za one redke potrpežljive poslušalce, ki jih ne izvabi cvetna nedelja kam v lepo ljubljansko okolico, če se mi posreči prikazati raznoHčnost narodnostnega problema, pač brez učenj aške temeljitosti, a vendar — tako vsaj želim — z neposrednostjo osebnega izkustva, upam, da doprinesem s tem k spoznavanju dveh, samo navidezno nasprotnih resnic: da je, prvdč, za praktično rešitev posameznih vprašanj v okviru evropskega narodnostnega problema potrebno jako globoko in podrobno proučevanje, in da se, drugič, trajna pravilna rešitev zanje vendar ne najde, če se ne spoštujejo neka temeljna, za vse enako veljavna načela Kakor je tako, vsaj z ene strani, vsako shematično, enoMčno reševanje problemov nemogoče, prav tako ne pride Evropa, v narodnostnem pogledu, do prave stabilnosti vse dotlej, dokler se povsod, od enega do drugega kraja, ne podvrže istim načelnim zahtevam, čez spoznanje iž upoštevanje raznotivnosti, in v njej vte-lešene skupnosti šele, pridemo do resničnega edinstva. Naj bi oni, ki bodo vkljub tej negativni reklami poslušali moje predavanje, ne odšli z njega še z večjim razočaranjem kot jih jaz nanj pripravljam: to želim odkritosrčno kolikor v njihovem Interesu toliko radi sebe in stvari, kateri bi rad služIl. To pravimo! Deviški krči so jo prijeli, slavno kur-zivo, in izcimila je anatemo. Kaj boš počel, ubogi zdravnik specijalist tam doli v prestol nem Beogradu, ko te je obsodil specijalist za prostitucijo, da zagovarjaš to gnusno grdobo! Poda mi pravimo, da se kar potolaži, saj je Slovenija zdaj v znamenju premovanja in Hcencovanja bikov. Da pa ne boš mislil, da so pri nas same deviške duše, naj Ti postrežemo s cvetkami z vrta samega tvojega krutega sodnika »Vi ste pujs, ali če vam je ljubši naziv prase nenavadne vrste. Dvignite se is blata, očistite telo in prav posebno notranjost — višjo m nižjo duševnost — vseh umazanosti in poltenosti, živite veaj tri leta čisto življenje v telesnem m duševnem pogleda, potem se Vam iztrosene moči iznova nabere, ne pa za svinjarije, marveč za potrebe resnega življenja. . .< »Moj prijatelj, ki je živel dolgo vrsto let v prelepi koroški deželi in si priredil že dolgo vrsto samih dokletc, si je zaželel vsaj katerega fantička Po starodavnom običaju Korošcev je zasukal zakonsko postelj za pol kroga (ne vem pa, ali s severa as Jug, ali s zahoda na vzhod, kar treba poskusiti). Njemu je pomagalo, naj tudi Vam.« In Vam, dragi beograjski specijalist, bo menda zaenkrat tudi. Z ljubljanskega Gradu »Slovenec« z dne 27 marca priobčuje apel Vincencijeve konference na Gradu javnosti, naj za veliko noć priskoči na po* moč siromašnim družinam na ljubljanskem Gradu. Sicer smo takih proženj z ljublj. Gradu že vajeni, saj smo imeli že večkrat priliko citati jih v omenjenem dnevniku in se redno ponavljajo vsako leto najmanj trikrat t. j. za veliko noč. Miklav/a in bo» žič. Iz te zadnje notice bi pa nepoučeni in grajskih razmer nepoln a vaj oči bralec akle* pal. da je ljubljanska Grad ena sama veli* ka kolonija stradajočih in za »prevratne ideje« dostopnih ljudi, ki si ne morejo pri* voščiti grižljaja kruha. Ne trdimo, da v nekaterih družinah ni revščine in da je izmed teh par družin in pa nekaj starih onemoglih ženic, ki morejo hoditi samo še v cerkev vredno vsepodpo* re in da si marsikatera od teh ne bo mogla privoščiti velikonočnih dobrot, je jasno; toda tako hudo, kot se dopisnik izraža v »Slovencu«, pa vendarle ni. — Na gradu stanuje le en sam brezposelni sezonski de* lavec družinski oče, ki trenutno nima za* služka, a o kakem faktičnem stradanju te družine ne more biti govora, kar lahko po* trdijo sostanovalci te družine; sicer pa njegovo ženo zaposljujejo nekatere grajske gospodinje, ki jim opravlja različna gospo* dinjska dela in ni vrag, da ne bi zaslužila za vsakdanji kruh sebi in trenutno brezpo* selnemu možu. za njegove otroke pa je itak preskrbljeno v mestnem otroškem za« vetišču. Dalje je brezposeln še en družinsko oče profesijonist. V ostalem pa je brez za* služka samo en samec tudi profesijonist. Bolnikov, ki že po več mesecev ne morejo iz postelje, imamo tudi samo eno staro ženico, ki pa dosedaj še ni bila v taki potrebi, da bi se obrnila na javnost za pomoč. Ostala »dekleta in fante, kri so potrebni nujne pomoči, kruha, obleke i. t. d.« pa se* veda najdemo tudi le v bujni domišljije g. dopisnika. Poznavalci grajskih razmer. Razpis Spominjajte se slepih! Osrednja proti rube rk uložna liga v Ljubljani razpisuje za dobavo osnutkov za last* ne koleke javen natečaj. Trije najboljši osnutki bodo nagrajeni. Izdelane osnutke je vložiti najkasnje do 10. aprila do 12. ure v pisarni lige, Mriklošičeva cesta 30, I. nad* s trop je soba 202 v zapečatenem ovitku z geslom. Vsa podrobnejša pojasnila se dobe v pisarni lige vsak dan od 8. do 12. are. Iz gledališke pisarne DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 28. marca: Zaprto Nedelja, 29. marca: Pri belem konjickn, Premijera. Izven. Ponedeljek, 30. marca: Zaprto. Torek, 31. marca: Olemnajevi. Red B. Sreda, 1. aprila: Mladoletje. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izvem. Premijera v drami. Veseloigra v treh dejanjih »Pri belem konjičku< se uprizori v novi zasedbi 4n in scena** ttt po 25-letnem presledku zopet v nedeljo 29. t. m. v drami. Snov je zajeta iz letovišč-nega življenja in spretno presajena v naše kraje. Znani lik veletrzca Bnoka kreira gospod Cesar; sporedno z njim pa nastopajo: ga Nablocka, Mira Danilova, Rak ar -jeva in Vida Juvanova in gg. KrarJ, deležnik, Danes, Lev ar, Lipah. Komedija je na novo opremljena Začetek predstave je ob 8. uri zvečer. Predprodada vstopnic js pri dnevni blagajni v operi. Gospa Sava Seherban-Se ver jeva nastopi v sredo, dne prvega aprila v dramskem gledališču v >Mladoletju< Leoni d a Andrejeva v glavni vlogi kot Olga. Ljubljanska drama Je v ponedeljek, dne 30. t. m. zaprta, v torek pa se uprizori izvirna hrvatska drama Glembajevi, ki je zbudila pri vseh dosedanjih uprizoritvah zelo veliko zanimanje. Drama globoke vsebine je izvrstno zrežirana, nastudirana in podana. Predstava se vrši za red B. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 28. marca: Dijak prosjak, Red A. Nedelja, 29. marca: Gosi fan tufcbe, Mozartova proslava Gostuje g. Julij Betetto. Ljudska predstava po zoržairfh cenah. Izven. Ponedeljek, 30. marca: Zaprto. Torek, 31. marca: Zaprto. Sreda, 1. aprila** Zaprto. Drevi se ponovi Millockerja opereta Dijak prosjak. Melodijozna glasba, verjetna vsebina ter dostojna izvedba so dela pripomogle do velike priljubljenosti. Zasedba kot pri premijeri. Dirigent g. Nef-fat Predstava se vrši za abonma A. Jutri v nedeljo se počasti v operi spomin komponista-klasifca Mozarta Izvajala se bo overtura k operi Čarobna piščalka ter opera Gosi fan t u trte z g. Be-tettom v partiji don Alfonza. To je obenem zadnje gostovanje tega odličnega pevca in Igralca. V operi sodelujejo: gna Majdiceva, ge Kogejeva Is Ribičeva, gg. Gostič m Janko ter del opernega zbora in baleta Dirigira ravnatelj Polič. Pred izvajanjem čita kratek življenjepis o Mozartu, ki ga je napisal g. dr. Mantuanl, član drame g. Jan. Predstava se vrši po znižanih cenah. Prihodnji teden bo premiera Rlm-sko-Korsakove opere >9negurkac. Delo, ki je imelo na vseh večjih odrih velik uspeh, bo gotovo tudi pri nas zelo ugajalo. — Opero Študirata dirigent g. Neffat in režiser g. Primožič. Naslovno partijo bo pela ga. ZL Gjurgjenac-Gavella, kasneje tudi ga. Ribičeva. Nove dekoracije bodo napravljene po načrtu inscenatorja g. Uljanišče-va. Dnevne vesti —». Odlikovanje čcofctaUo vaških zdravnikov. Na predlog ministra socijalne _ oli-tike in narodnega zdravja je odlikoval nas kralj z redom Sv. Save I. stopnje prof. dr. Ladislava Svllabo, prof. dr. Antonina Veselega in prof. dr. Rudolfa Kimla, z redom Sv, Save H. stopnje prof. dr. Ladislava Hadkovca in prof. dr. Antonina Ostreila, vse iz Prage ter prof. dr. Stanislava Ko-stlivega in prof. dr. Dragotina Kocha iz Bratislave; z redom Sv. Save in. stopnje prof. dr. Josefa Cislerja, prof. dr. Eduar-da Cmunta, prof. dr. Rudolfa Eiselta, dr. Josipa Malika, dr. Frantiska Kotjrneka, polkovnika dr. Frantiska Bazo, dr. Hyne-ka Fugnerja in docenta dr. Duhoslava Panvrka, vse iz Prage ter prof. dr. Gustava M lile rja iz Brna in prof. dr. Jana Lukeša iz Bratislave; z redom Sv. Save IV. stopnje docente dr. Josefa Novaka, dr. Jana Paroubka, dr. Bornimi la Po lan d a. dr. Adolfa Sigmunda in dr. Jifi šajnerja. vse iz Prage .z redom Sv. Save V. stopnje pa dr. Vaclava Antonina in dr. Antonina Sladka iz Prage ter dr. Karla Kašiča iz Brezovih Gor. — Praški župan na naši rivijeri. Na praznik je prispel v češkoslovaško kopališče Kupari prima tor dr. Baxa, da preživi del svojih počitnic na Jadranu. V kopališču, ki je postalo pravo središče slovanske vzajemnosti, so odličnega propagatorja če-škoslovaško-jugoslovenskega zbližanja prisrčno pozdravili. Sezona je bila otvor jena ze 15. t. m. in vreme je zelo lepo. — Predsednik poljsko-jugoslovenskih lig ▼ Splitu. V Četrtek je prispel v Split predsednik udruženja poljsko - jugoslovenskih lig na Poljskem g. dr. Vaclav Kneblovvski, da organizira udeležbo vseh poljsko - jugoslovenskih društev v naši državi na kongresu poljskih in jugoslovenskih lig, ki bo od 26. aprila do 3. maja deloma v Poznanju deloma v Varšavi. Kongres bo združen z izletom po Poljski. Kdor si hoče ogledati Poljsko, ima sedaj najlepšo priliko, ker zadostuje 2000 Din za vse stroške z vožnjo vred. Dr. Kneblowski prispe tudi v Maribor in v Ljubljano. — Zračna proga Praga-Sušak-Split. — Zračni promet na progi Praga-Zagreb bo letos obnovljen 15. maja. S priključitvijo na Sušak bo pot absolvirana v 8 urah. V zvezi s tem snuje naša družba za zračni promet podaljšanje te proge do Splita odnosno še dalje do Podgorice in Soluna. Priprave so že toliko napredovale, da bo otvorjen na progi Praga-Sušak-Split zračni promet najbrž že 1. julija. To bo nedvomno najkrasnejše letanje na evropskih zračnih progah, kajti na en strani bodo videli potniki iz zračnih višav slikovito skalnato obalo, na drugi pa naše sinje Jadransko morje, posuto s prijaznimi dal-matinskimi otoki. — lOIetnica »Koroškega Slovenca«. 23. marca je minilo 10 let, odkar je začel izhajati »Koroški Slovenec«, edino glasilo koroških Slovencev. V desetih letih je storil >Koroški Slovenec« mnogo dobrega za naše ljudi na Koroškem, odkrito je nastopal proti brezpravnemu stanju Slovencev, razkrival nasilja in napade na mirne Slovence, se zavzemal za slovenske šole, slovenski pouk in sploh za pravice slovenske manjšine. Seveda je hodil teh 10 let križe-vo pot. Oblasti so mu nasprotovale, večkrat je moral menjati tiskarno, ker so šovinistični Nemci lastnikom tiskarn, kjer se je tiskal, grozili, da razbijejo podjetje. Nazadnje se je moralo uredništvo preseliti na Dunaj, kjer je sedaj pod streho tamošnje češkoslovaške manjšine. Želimo, da bi »Koroški Slovenec« i v bodoče tako možato in dosledno zastopal interese koroških Slovencev. . — Naši šahisti na meddržavnem tekmovanju šahistov v Pragi- Od 12. do 26. julija bo v Pragi meddržavno tekmovanje šahistov, na katerem bo zastopana večina evropskih, pa tudi drugih držav, šahovski savez je sklenil, da bodo zastopali našo državo na tekmovanju dr. Milan Vidmar iz Ljubljane, Vasja Pire iz Maribora, Vladimir Vuković iz Zagreba, dr. Astaloš iz Sarajeva in Miroslav Konig iz Kule. — Vsaka država sme poslati 5 tekmovalcev, štirje tekmujejo, eden je pa za rezervo. — Opozorilo turistom iu sm ača rje »n. SPD sporoča: Triglavski dom na Kredarici bo odprt in oskrbovan od 2. IV. do 9. IV. t. L Pot je zgažena do Triglavskega doma. Vodnikova koča na Volem polju bo odprta in za silo oskrbovana od velikega četrtka preko velikonočnih praznikov. Koča pri Triglavskih jezerih je odprta in popolnoma oskrbovana od 28. III. do 13. IV. Snežne razmere prav ugodne. — Nekaj novega na letošnjem ljubljanskem veietejmu. ki bo trajal od 26. maja pa do 8. junija. bo vsekako oddelek, v katerem bodo razstavljeni razni v {>ošlno. brzojavno in telefonsko službo »padajoči predmeti iz nekdanjih in današnjih r>sov. Zanimiva bo za marsikoga med drugim miniaturna avtomatična telefonska cenfra-la, razni brzojavni in telefonski aparati in dr. Ta razstava bo nekakšna osnova za za bodoči ljubljanski poštni muzej, kakršni so po drugih prestolnicah. — Trgovsko-obrtni-industrijski letnik a pestro vsebino je te dni izšel. Prinaša aktualne članke o narodnem gospodarstvu dravske banovine, pisane od prvih naših gospodarskih kapacitet. Povsem nov iu svojevrsten je adresni del knjige, kje* je prvič v slovenskem jeziku trgovina, obrt in industrija naših glavnih mest Ljubljana. Maribor, Celje, Kranj in Novo mesto po strokah izčrpno podana. Industrija in večja obrt pa je uvrščena iz celokupne dravsk-.: banovine. Tudi naše zadrugarstvo je v posebnem delu častno zastopano. Poleg tega prinaša »Letnik« najnovejše imenike odvetnikov, inzenjerjev in zdravnikov naše banovine- Za praktične potrebe naših podjetnikov je poskrbljeno še z imenikom špediterjev iz važnejših trgovskih centrov države s popolno poštno tarifo in pristojbinami ter slednjič z asssdno praktično se- stavljeno železniško blagovno tarifo tako, da bo knjiga našim gospodarskim krogom dobro aiužila. — Rezervni oficirji. Člani Zvsze rezervnih oficirjev v Ljubljani, se vabijo, da se udeleže izrednega zbora Zveze, ki bo v torek, dne 14. aprila 1931 ob 20. url v društvenem lokalu v Kazini v Ljubljani, Kongresni trg l./II. Dnevni red tega izrednega zbora je poročilo o nagajanjih in sklepanje o načinu združitve organizacije. — Zbor je sklepčen, če je prisotnih najmanj ena tretjina članov. Ako ob napovedanem času ni zbranih toliko članov, se vrši zbor pol ure kasneje ne glede na število navzočih. — Zvssa rezervnih oiieir- I jev t Ljubljani. — Prihodnji uradni dan komisarja za j agrarne operacije II. v Mariboru (sresko f načelstvo) bo izjemoma v soboto dne 11. aprila t. 1.. namesto na veliko 6oboto. — »Čes k osi o vensko m jugoslovanska re« vija«. Izšla je 7. številka »Ceskoslovenskos jugoslovenske revije«, ki prinaša med dru« gim članke dr. A. Stanglerja: »Cehoslovač* ko s jugoslavenska privredna komora«, dr. Viktorja Novaka »Čehoslovaško * jugosla« venska uzajamnost na hrvatskem saboru godine 1848«, dr. VTastimila Klime: »Du* brovnička riviera«, Čabarskega: »Čehoslo* vaci na gornjem Jadranu«, itd. — Podpora savske banovine sokolstvu. Ban savske banovine je odredil, da se izpla« ča sokolskim društvom na ozemlju savske banovine 91.577 Din podpore. — Podružnica tovarne dežnikov J. Vidmar v Splitu. Znana ljubljanska tvrdka Josip Vidmar je otvorila te dni v Splitu podružnico, katere lastnik je g. Stane Vidmar. — Družbi sv. Cirila in Metoda ao darovali: Jugoslovanska banka, d. d. Ljubljana 100 Din; Zavar. družba »Dunave 10;i Din: Posojilnica Trebnje 200 Din; Posojilnica M. Rupert Dol. 50 Din. Lepa hvala! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Zanimivo je, da imamo zadnje dni najtopleje vreme v dravski banovini. Včeraj je namreč znašala najvišja temperatura v Ljubljani 11.4, v Mariboru 10, v Zagrebu 9, v Splitu 4, v Beogradu in Skoplju 3, v Sarajevu 2 stopinji. Najnižja temperatura je znašala v Sarajevu —7, v Beogradu in Skoplju pa —4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.4 mm, temperatura je znašala —2.2. — Nesrečna rodbina. V Kandiji je umr« lo zaporedoma kar petero ljudi pri peku Volk u. Najprej je umrla pekovka, potem gospodar Jos. Volk, na to sin jurist, hčerka Matilda in zdaj še Anica, absolvirana me* ščanskošolska gojenka. Vsi so bili nadarje* ni in pridni ljudje. Pobrala jih je jetika. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode ?n deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. — Mož sledil ženi v smrt. V Veprovcu v Vojvodini sta živela v lepi harmoniji v krogu svojih otrok dolgo let zakonca Nikola in Katarina Polič. Pred leti je Poliču umrl oče in mu zapustil vse imetje. Zaradi dedščine so Polićevi bratje in sestre tožili, ker so se Čutili prikrajšane. Proces zaradi dedščine se je vlekel več let in požrl ogromno denarja. Na Polica je to precej mučno vplivalo in končno se mu je zmešalo. Morali so ga prepeljati na opazovalnico v Beograd. Pred tremi tedni se je vrnil domov, njegovo stanje se pa ni izboljšalo. V duševni zmedenosti ai je hotel večkrat končati življenje, pa ga je žena vedno v zadnjem hipu rešila. Težki duševni napori, neprestana borba z blaznim možem in stalno nadzorstvo je uničilo tudi ženi živce in pretekle dni je v hipni duševni zmedenosti izvršila samomor. Našli so jo obešeno na podstrešju hiše. En dan pozneje se je obesil tudi mož. — Smrtna nesreča v kamnolomu. V državnem kamnolomu v Vojakovčkem Osijeku pri Križevcih se je včeraj popoldne pripetila težka nesreča. Delavca Nikola Angjelič in Cvitanovič sta delala v kamnolomu, nenadoma se je pa odtrgala debela plast kamenja in ju zasula. Oba so mrtva potegnili izpod skal. Na kraj nesreče je odpotovala sodna komisija, da ugotovi vzrok nesreče. Iz Ljubljane —Ij Stanovanjske odpovedi. Pri okraj* nem sodišču je bilo letos vloženih 226 sta* novanjskih odpovedi, ki so naperjene več?* noma proti najemnikom malih stanovanj, delavcem in nižjim uradnikom. V aprilu in zlasti od 1. do 8. maja bo pa se več stanovanjskih odpovedi, ker bo šlo za avgustov selitveni termin. Mnogo je odpovedi, s katerimi je najemniku ukazano, da mora stanovanje izprazniti v enem mesecu. Sodnih deloiacij je bilo letos prav malo. —lj Prva slana. Davi je padla prva le* tosnja slana po travnikih in poljih. Oko« lica je bila v zgodnjih jutranjih urah vsa — bela. Slana ni naredila nobene škode, ker je še prezgodaj. Stari vremenarji pra* vi jo, da prinaša slana v dveh dneh dež. —lj Zanimivosti izpred sodišča Pre* isk ovalni sodnik dr. Janko Bizjak je za« k ljući I kazensko preiskavo proti L. iz Z gor« nje Šiške, ki je osumljen, da je umoril one* ga Bosanca, ki so ga po več tednih našli v vrečo zavitega v studencu pri opekarni v Kosezah. — Pred velikim senatom dežel« noga sodišča se bo kmalu po veliki noči vr* šila senzucijonama razprava proti Ivanu Hribarju iz Goričice pri Ihanu, ki je ob« tožen poskušenega umora Ivanke Kavke, ki ji je prerozal vrat. — Razprava proti vsem ljubljanskim pekom pri okrajnem sodišču zaradi prestopka zakona o pobija* nju draginje še ni določena. Prvotno je bilo določeno, da se bo vršila 9. aprila, toda nastale »o tožkoče, da bo razpisana šele pozneje. —lj Delo za vitko tramvajsko progo hitro napreduje. Tirnice so položili ž? do milarne- Spriuo lepega vremena gre dolo hitro od rok. Kopanje ne dela posebnih zaprek in ovir, ker je cestišče na mehki podlagi do Langusove ulice, kjer *e začenja svet polagoma dvigati proti Rimski in Bleiweisovi cesti. Včeraj popoldne so določili tir iz Gradišča na Rimsko cesto, kjer je zaradi stare Mundove enonadst:opne hiše oster ovinek. Danes premiera ob 4M 7« in 9 uri! Jutri v nedeljo predstave ob 3*9 5*9 7« in 9*! Vesela zabavna opereta V glavnih vlogah pojejo in nastopajo priljubljeni igralci, znani našemu občinstvu iz nepozabnega filma Dvoje src v % taktu CHARLOTTE AN DE K VVALTER JANSSEN PAUL. MORGAN FRITZ SCHULTZ Nove popevke! Novi dovtipi! Smeh! Zabava! Krohot! Kot dopolnilo divno-čarobna revija v naravnih barvah IGRA LUTK Krasno! Očarljivo! Predprodaja vstopnic od 10. do Vz 13. ure! Elitni Kino Telefon 2124. —lj Ne ljubkim golobom, marveč kavkam in vrabcem podpišimo smrtno obsodbo. Da je kavka v naši Zvezdi jako neljub gost, je vsem Ljubljančanom predobro znano. Zoperno se dere v celih jatah, stika po drevju za ptičjimi gnezdi, pije iz nj'n jajca ter tako zatira ptice pevke. Zelo velik sovražnik naših koristnih ptic pa je tudi vrabec. On požre v bližini hiš vso hrano, in preganja s svojim ved ni m kričanjem druge miroljubne ptice. Zadnji dve leti so se vrabci silno razmnožili. V mnogih novih hišah so napravljene v zid okrogle luknjice, v katerih imajo vrabci imenitna zavetišča in gnezdišča. Tiste odprtine v zid naj bi bile v bodoče ožje in štirioglate, da bi ne mogel v njih gnezditi sovražnik naših krilatih pevcev. —lj Smrt uglednega mesarja. Davi je po daljši težki bolezni umrl na Poljanski cesti splošno znani in priljubljeni mesar g. Ivan Zaje, star 73 let. Pokojni je bil 20 let podpredsednik mesarske zadruge, napreden mož, priljubljen in spoštovan pri vseh, ki so ga poznali. Pogreb bo v ponedeljek 30. t. m. ob 16. iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, njegovi rodbini iskreno sožalje! —lj Tečaj nemških pedagogov v Ljubljani. Udruženje jugoslovenskega učite! i-stva — poverjen ištvo Ljubljana, poroda, da prične tečaj v ponedeljek 30. t. m. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani >Unibna«. Dostop imajo vsi, ki se zanimajo za probleme* modernega šolstva. V slučaju, da bo otvoritev preložena na poznejšo uro, bo to objavljeno v listih. Za učiteljstvo iz Liub-ljne in bližnje okolice je udeležba glasom odloka ministrstva obvezna. Včeraj ob 20. uri zvečer je prispel iz Zagreba prvi predavatelj ministerijalni svetnik iz Berlina g. Hilla. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki poverjen ištva. —lj Jutrišnji Sattnerjev koncert odpovedan. Ker je gospod Josip Križaj obolel m ne more jutri peti basovske pariije v kantati Oljki, zato mora Glasbena Matica ta koncert odpovedati. Druga izvedba Sattnerjeve kantate Oljki bo jeseni t. 1- Vse ono p. n. občinstvo, ki je vstopnice že kupilo, prosimo, da jih vrne Matični knjigarni, kjer dobi tudi povrnjen denar. —lj Umrli ss v Ljubljani od 21. do 28. t. m.: Lindtner Alojzij, 90 let, sodni nad-ofieijal v p., Mestni trg 11; Punčoli Ivana, četrt ure, hči strojnega stavca. Rožna ul. 29; Završan A polonija, 78 let. bivša prodajalka sla&čic. Japljeva ul- 2: Zgrabič Martin, 68 let, profesor. Volan Ignacij, tki lel. bivši vratar, Poljanska c. 16; Ambrožič Alojzij, 79 let, kroj. pomoč., Japljeva ul. 2; Gabrsek Franc, 68 let. sluge agrarne komisije v p., Sredina 8; Tomažin Jožef. 3 mesece, sin šoferja, Gosposvetska c. 13; Fijavž Marija, roj. Klančnik, 59 let, zasebnim, Vidovdanska c. 9; Kovačič Fani, 67 let, bivša kuharica. Vidovdanska c. 9. V Ijnbljaaski bolnišnici so umrli: štirn Jože. pol dne, sin delavca, Kodeljevo; Kic Alojzija, 25 Vet, služkinja, Prešernova^uf. 24: Koritnik Franc, 20 let, delavec v steklarni v Hrastniku: Dolenc Josip, 53 let. strojni mojster drž. žel. Kodeljevo: Zibelnik Jožefa, 1 uro, hči služkinje. Streliška ul.: Rossmanith Franc. 32 let, služitelj, Ulica na OTtd 9, Meze Franc. 3 leta, »in posestnika. Crna vas 17; Deutschman Ivsn, 64 let, inspektor dri. žel.. Domisle; Zalokar Marija. SO let. obč. uboga, nestalnega biv.. Mavrin Jurij, 47 let, delavec, Stari trg pri Kočevju; Kikeij Franc, 1 leto, sin delavca, Dovje; Simončič Avguština, roj- Treo, 47 let, žena upravitelja protezne delavnice. Lipičeva ul. 2; Pungerčar Avgust, 18 let, dijak, Krško. —lj Velikonočna senzacija Z. K. D. --grandiozni kulturni zvofni film »Afriki govori«. Vsa evropska velemesta so pred nedavnim časom prinesla kot prav posebno atrakcijo prvi govoreči in zvočni film »Afrika govori«. Film nam odkriva tajnosti iz doslej še neodkritih delov »črnega kontinenta . Prikazuje nam povsem naravno življenje v pragozdu. v džunglah, stepah in prostornih puščavah. Zvočna kamera je verno posnela rjovenje levov, glasove drugih divjih zveri in eksotičniii živali kakor leopardov, hijen, slonov, raznih opic in končno govorico vseh plemen divjakov in črncev, s katerimi je prišla ekspedicija v dotiko. Ena naigrandioznei-ših slik je napad kobilic, ki so v nepredirnih oblakih priletele nad bujno pokrajino in jo čez noč u nos tožile in spremenile v mrtvo pustinjo. In tako se vrsti prizor za prizorom, vse naravno in radi glasu nazorno. Ta film >sAtrika govori« bo torej prinesla Z. K. D. kot svojo premiero za veliko noč. —lj Jutri pride i haplin v Ljubljano! Da čisto resnično, ne sicer osebno, temveč v izvrstnem filmu, v šaloigri >Chap!in kot natakar-c. Film bo predvajala Z. K. D. kot matinejo ob 11. uri dop. v prostor ili kina »Ljnbljanski dvor«. Kdor se žeii r>d srca nasmejati, kdor si želi poštene zaba ve naj si ogleda ta izboren Chaplinov film. Ponavljan bo se v ponedeljek »h pol treh pop. istotako v kinu >Dvor«. —lj Kemična pralnica in barvarna »Ideal« — Kongresni trg 3 se priporoča oenj občinstvu za naročila, katera izvršuje strokovno najvestnejše. Glej današnji inserat. 171-n —lj Akademski slikar g. Fran Klemen-č'č, ki večkrat razstavlja v Zvezni knjigarni nasproti pošte, nas prosi, da objavimo, da on ni avtor portreta rektorja univerze g. dr. šerka. —lj Poziv avtomobilistu! Dotični go= spod, ki se je vozil z avtomobilom dne 10. avgusta 1930 p*> Mir ju, ter se tam ustavil radi nekega karambola, se prosi, na pošlje v svrho važnega pojasnila svoj naslov Zve* zi šoferjev dravske banovine. —Ij Sattnerjevo kantato »Oljki« ponovi pevski zbor Glasbene Matice jutri na cvetno nedeljo ob 3. uri pop. v U n ionski dvorani. Sodeluje celotni koncertni ansambl kakor pri prvi izvedbi, pod vodstvom rav* natelja Mirku Poliča s solisti gg. Majdiče* vo. Vedra l ovo in Kri zajem. Opozarjamo na ta koncert. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. —lj Kuharski tečaj za služkinje! V za* četku aprila se otvori v prostorih šolske kubinj-e kuharski tečaj, ki se vrši dvakrat tedensko v popoldanskih urah od 15.—18. ure. Pouk je brezplačen. Povrnejo sc le efektivni stToški, ki bodo znašali približno 150 do 180 Din. Tečaj je namenjen onim služkinjam, ki so žc v službi in sc žele iz* popolniti v kuhanju. Vpisuje in pojasnila daje vodstvo šolske kuhinje vsak delavnik od 9. do 12. ure v Prečni ulici št. 2. —lj Predsednik dr. Wilfan v slavistič= nem klubu. Jutri ob pol 11. dop. predava v dvorani Filharmonične družbe g. predsednik MednaT. odbora narodnih manjšin, dr. Jos. Wilfan, o »Raznolikosti narodnostnega vpra« sanja v Evropi«. Vstop prost. _lj Družabni večer oficirjev ljubljanske garnizije. Drevi ob 21. prrredijo oficirji ljubljanske garnizije družabni večer v dvo* rani na Taboru. Vabijo se vsi gospodi, ki imajo stalno legitimacijo rn njih soproge. še na veliki četrtek prinesene obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in svetloltkanje perila zgotovi sigurno do praznikov tovarna Jos. Reich —lj Pianist Ivan Noč jc brez dvoma eden najboljših naših koncertnih pianistov. Vsako leto priredi vsaj po 1 samostojen koncert s tako izbranim sporedom, kakor ga ima malokateri pianist svetovnega 6lo* vesa. Z neko posebno ljubeznijo se je lotil Noč Bacha, ne zanemarja pa tudi ne nove j» ših, da najnovejših avtorjev, predvsem tu* di Jugoslovanov. Na tem koncertu bo igral Tajčevičeve Balkanske plese, ki spadajo med najmodernejše klavirske kompozicije naše literature. Noča je priznala izredno laskavo dunajska, pa rudi berlinska in cu* riška kritika. V svoji domovini sami pa uživa zelo dober sloves. Vse to priporoča obisk njegovega koncerta v sredo, 1. spri* la ob 20. uri v Filharmonični dvorani, za kar so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarna. —lj Danes zadnja predstava priljubljene veseloigre »Revna kot cerkvena miš« na Šentjakobskem odru. Veseloigra jc izredno neprisiljene komike, tako, da se poserniki izredno dobro zabavajo in nasmejejo. Pri predstavi sodelujejo, dame Baranova in Pirčeva, ter gg. Koš'k. Lavris, Moser. Škerlj in Videtič. Kdor hoče videti res ne? kaj lepega, naj poseti predstavo. —Ij Jutri v nedeljo, 29. marca gostuje na Šentjakobskem odru iz mladih ab-.olvenj tov prof. Šestove šole sestavljeni oder Zve= ze kulturnih društev z Lipahovim »Glav: nim dobitkom«. Je to izvrstni komedija, polna dobrega domačega humorja. Pri predstavi sodeluje iz prijaznosti članica Šentia; kobskega odra gdč. Gorupova. Šentjakob ski oder proslavi pri tej predstavi na njen.o izrecno ieJjo stoti nastop, te priljubljene in marljive Članice. Gdč. Gorupova ic izred* no po?r?-vovfllna kulturna delavka, ter je vsled svojih do detajla izdelanih kreacij zelo priljubljena pri obiskovalcih ^ntja* kobskega odra. Prosimo vse naše prijatelje, da / obilnim poaptoTO, dokažejo, razume« vajo, delo Šentjakobskih amaterjev —lj Kako obrežemo sadno drevje bo po* ved-I vsem, kise za to /anUnajo, višji r>ad. nadz. v p. o. M. Humek v svojem pr vanju, ki bo v sredo 1. aprila ob 1". v p t* davalnici mineraloške^- instituta na verzi. Podružnica SVD vabi vse ljubljanske sadjarje, da se ;ja udeležijo. Vstopnine ne bo. —I j Dve tatvini. V četrtek jc bila ukra* dena i dvorišča hiše št. 30 na Sv, Petra cesti 4000 Din vredna preproga. Istega dre je odpeljal nekdo Antonu C. izpred mizar* ske delavnice ,>Sav •< v Kolodvorski ulici 1200 Din vredno kolo. SLAVNI KOMIK Buster Keaton v prvem svojem govorečem filma veselih dovtipov in zabave BUSTERJEVA KARIJERA Premiera danes ob 4., pol 8. in 9.! Predstave v nedeljo ob 3., pol 5.. 6., poi 8. in 9. uri! Telefon 2730. Iz Celja —c Prebivalstvu Celja in okolice v ved* nost! Ker bodo skušali razni ljudje, pripadajoči našim narodnim nasprotnikom, v zadnjih dneh pred ljudskim štetjem na ta ali oni način prisiliti ali napeljati naše dr* žavljane k napačni napovedi narodnostne prepadnosti in ob če val nega jezika, se pre* biv-ilstvo v Celju in okoliei opozarja, naj takim ljudem ne naseda m naj vsakega ta* kega narodnega nasprotnika o/iroma podlo poturico takoj prijavi oblastem, ki bodo napram takim potujčevalcem najstrožje postopale v smislu zadevnega zakona. S tem, vse obsodbe vrednim agitatorjem med našim ljudstvom so niši nasprotniki že pričeli. Delajo popolnoma po istem siste* mu, kot so delali pod pokojno Avstrijo, ko so jim še evetele rožice pod za-ščit*p bieev in bajonetov avstrijskih valptov iu krvni* kov. Opozarjamo vso javnost na parngr f 11. zakona v popisu prebivalstva, poljedeU skih gospodarstev in živine na dan 31. mar* oa 1931., ki se glasi: »Kdor se nalašč ia* ogne popisu aH zataji katero osebo v svojem hišnem gospodarstvu ali odreče podatke, katere je dolžan dati. ali da ne* resnične izjave ali se drugače pregreši /o* per dolžnosti, ki mu jih nalaga ta zakon in drugi popisni predpisi, kakor tudi kdor bi pri takem kaznivem dejanju pomagal ali izvršitev popisa otežaval z razširjanjem neresničnih vesti, se kaznuje z denarno kaz* nijo od 10 do 500 Din v korist občinske blagajne, a če denarne kazni v določenem roku ne plača z zaporom od 1 do 20 dni s tem, da odgovarja tudi za morebitno priza* deto škodo.« Zato je nujno potrebno, da se vse prebivalstvo zaveda svoje jugpslovcn* ske narodnosti in svoje materinščine. —c Športni klub Celje bo imel svoj le* tošnji občni zbor v sredo 1 aprila ob 20. v klubovi sobi hotela »Evrope«. —c Dežurno lekarniško službo bo ime« la od danes do vključno petka 3. aprila lekarna »Pni križu« na Kralja Petra cesti. —c Nova celjska senzacija. V Celje je prispel predvčerajšnjim mladi umetnik na tamburici Kamilo Grašič, ki se je utabo* ril v kavarni »Evropi« na Kraija Petra ee# sti in pričel opoldne ob 13. uri svirati na tamburici, kar misli vzdržati cele 4 dni in 3 noči. Na velikih plakatih v izložbenih okoih omenjene kavarne naznanja mladi tamburaš, da je jugoslovenski rekorder v vztrajnostnem sviranju na tamburieo in da je cfcxse>gel svoj rekord z neprestanim 108* urnim igranjem. Pred kavarno se nepresta* no zbirajo gruče ljudi, zlasti mladine, in skozi okno in vrata občudujejo novega celjskega »junaka dneva in noči«. Rekorder Grašič je baje izjavil, da bo sviral ponoči, ko mora biti kavarna v smislu predpisov o policijski uri zaprta, kar na ulici pred ka* varno. Tudi ta obljuba vzbuja med prebi* valstvom veliko zanimanje. Jutri v nedeljo ob 11. dopoldne v KINU »DVOR« MATINEJA: Chaplin kot natakar Smeh! Krohot! Nizke cene! —c Društvo »Soča«, podružnica v Ce* lju prosi vsa ostala celjska društva, da bi v soboto 11. aprila ne prirejala event. svo» jih prireditev, ker bo imela »Soča« ta večer svoj običajni vsakoletni družabni ve* čer. —c Nedeljski šport v Celju. Jutri ob pol 15. se bo vršila na igrišču pri Skalni kleti nogometna tekma med Sk Olimpom iz Gaberja in Atletiki iz Celje. Ob 13. se bo vršila predtekma med rezervama orne* njenih klubov. Brvši prvak Celja »Športni Klub Celje« se zaradi reorganizacije 6voje nogometne sekeiie letošnjih prvenstvenih pomladanskih nogometnih tekmovanj ne bo udeležil. Imeli bomo torej precej skrom« no sezono. Čitaite ihisfrovano revijo „Življenje In svet" Schichr ferpentinovo milo j Z naših cest in ulic. Cestni valjar je stopH v akcijo na Dunajski cesti od Sv. Krištofa naprej. Ob cestišču so veliki kupi gramoza. ki ga posipajo ter z valjarjem tlačijo, da bo cesta gladka in ravna. Del Erjavčeve ulice od Bleiweisove ceste pa do železnice so posuli z gramozom, ki ga Je včeraj cestni valjar tlačil in tri ter delal v/.orno cestišče. Na Gbncab bodo znatno vzdignili Cesto L, ki drži s Tržaške ceste čez železniški tir v Rožno dolino. Z istim materialom s Tržaške ceste se bo zgradita in uredila tudi Cesta VI., ki gre vzporedno s cesto II. in se bo iztekala na Cesto na Kožni k. Odkar je zaprta Tržaška cesta za vozovni promet, gredo vsi vozovi, avtobusi in druga vozila skozi Rožno dolino po Cesti lu ki zdaj dosti trpi. Ker cestišče ni dovolj utrjeno, se kolesa globoko vdirajo, da more vprežena živina le z največjim naporom iz globokih kotanj- Zato je ta cesta potrebna, da jo temeljito nasu je jo in utrdijo. Za.lnje dni so posuli z gramozom del Blei-weisove ceste od Puharjeve ulice proti Oosposvetski cesti. Kakor vidimo, se mestne ceste pridno popravljajo, kar moramo pohva-hio omeniti. PRAVA POT ZVE za temeljito in štedljivo pranje. Schichtova ~ metoda je enostavna in praktična. Z Žensko CER hvalo se zvečer namoči, s S ch i ch to v i m ter- Schichtova hvala .nje Q ZJ UTRAJ pentinovim milom pa prihodnje jutro izkuha. TO JE CELO DELO PRI ^CHICHTOVI METODI Naša hvaležnost Keplika na članek g. dr. Škerlja po koncertu Maudrovega tria Ljubljana, 28. marca. Pod tem naslovom so objavili »Zbori«, revija nove zborovske glasbe, ki jih urejuje Zorko Prelovec, v svoji 1. letošnji številki članek, ki se temeljito peča s kri-9u naših koncertnih prireditev. Ker iznaša člankar, ki ga označuje urednik »Zborova v svoji uredniški pripombi kot člana odličnega pevskega zbora, trditve, ki bodo morda zelo odjeknile v vrstah prizadetih in ker navaja sam urednik, da bi spadal ta članek bolj v dnevnik, ga prinašamo v celoti z željo, da bi se o stvari, ki je važna za naše kulturne razmere, izjavilo čim večje število naših čitateljev. Uredništvo. Pod tem naslovom je priobčilo »Jutro« članek g. dr. B. škerlja, v katerem dela hude očitke nehvaležnosti onim, ki se niso udeležili koncerta Maudrovega tria v ljubljanski Kazini. Bil sem na tem koncertu in moram reči, da ni nudil ta trio nič posebnega in nikakor ne toliko zanimivega, da bi moral nastopiti s samostojnim koncertom. Povsem zadostovalo bi, ako bi nastopil ob primerni priliki z 2 do 3 točkami. Sploh je bilo pa mnenje velikega dela poslušalcev, da spada tak nastop vse bolj v variete in ne v koncertno dvorano. Očitek ljubljanskemu nehvaležnemu občinstvu v tem primeru ne drži preveč, pač pa zasluži naše »purgarstvo« vobče grajo radi svoje indolence do naših glasbenih kulturnih prireditev. Ponedeljkov koncert pevskega zbora naših učiteljev (ic) je bil — osobito v sprednjih vrstah — zelo slabo obiskan in tudi med ostalimi obiskovalci sem opazil skoraj le tovariše in tovarišice nastopajočih. Ali pa zadnji nastop — decembra 1930 — pevskega zbora »Glasbene Matice«, ki je izvajal grandijozno Berliozovo delo *Faustovo pogubljenje«. Vtis, ki ga je m o-r a 1 o napraviti na poslušalce, ostane še dolgo v naših dušah in ponosni smo, da imamo v naši Ljubljani korpus, ki se loti tolikega velikega dela, ki ga ravno radi njegovih težkoč druga večja in muzikal-nejše višje stoječa mesta ne spravljajo na koncertni oder. Le Dunaj, Berlin ter drugi večji glasbeni centri se ga lotevajo z večjimi ali manjšimi uspehi. Pri nas je bil uspeh najpopolnejši, kar moremo pripisovati umetniškemu čustvovanju in poglobitvi zborovodje, ravnatelja Mirka Poliča ter odličnim kvalitetam pevskega zbora ^Glasbene Matice^ in združenega orkestra. Obisk koncerta je bil res zelo številen, skoro bi rekel sijajen, tako da deficit ni bil preveč občuten, članek g. dr. katerih jih opozarjajo na koncert, proseč jih, da ga posetijo in opozorijo nanj tudi svoje uslužbence. Večje število odbornikov pa se je določilo, da osebno povabijo nekatere ljubljanske »veljake«. Vprašam: Ali je to v »kulturni« Ljubljani, ki se tako rada imenuje kulturno središče bivše Slovenije, potrebno?! Ali je za tako grandijozno delo, kakor je Berliozovo »Faustovo pogubljenje«, res potrebna tako zelo velika, skoroda cirkuška reklama? Ali ne zasluži pevski zbor »Glasbene Matice«, ki je ponesel ime Slovencev med Širni kulturni svet, vidnega priznanja vsaj s tem, da posečamo njegove prireditve, ki naj bodo v vsakem slučaju razprodane? (Isto velja seveda tudi za glasbene prireditve drugih ljubljanskih društev). Ali je res zamrl v povojni Ljubljani vsak idealizem, vse navdušenje za lepo stvar, za petje in glasbo? Ali so tem ljudem res bolj pri srcu razni cirkusi, čarodeji in zamorci?! Hočem pa biti pravičen! Naše in druge prireditve posečajo večinoma pač srednji sloji, ki onih 15 Din za sedež morda težko utrpijo. So to naši srednji in nižji državni in privatni nameščenci, učitelji, obrtniki. Kje pa so one rodbine, kojih poglavarji zaslužijo mesečno po Din 5000 do 15.000? Kje so naši veletrgovci in indu-strijci, pa bančni ravnatelji in drugi »direktorji« ?! Ali jih je zares Mam on tako omamil, da mislijo samo na dobiček svojih podjetij, na kupone obligacij in na svoj, večinoma v inozemstvu naložen denar?! In oni predstojniki in šefi naših številnih državnih uradov, ali se ne spominjajo, da so v rajnki Avstriji posečali njihovi predniki — Nemci! — vse prireditve »Glasbene Matice« in zasedali vse sedeže v prvih vrstah? Kje je oficirski kor, ki je dal pod Avstrijo takim prireditvam s svojimi slavnostnimi uniformami izreden blesk? In kar je najžalostnejše, kje je naša mladina, naš up? Naj se mi ne pride s tem, da je v Ljubljani preveč prireditev in da je bila prireditev »Glasbene Matice« v decembru, času Miklavža in božička. Zakaj pa so polna vsa kina, zakaj je imel cirkus Kludskv samo pri nedeljski predstavi nad 5000 obiskovalcev in to pri vstopnini Din 25 do 80!!! Krogi, ki sem jih zgoraj navedel, naših prireditev sploh ne posečajo! Kako naj se jih udeležuje mladina, ko nas naša najvišja kulturna institucija — naša univerza — skoraj popolnoma briskira in razen 2—3 univ. profesorjev blesti s svojo odsotnostjo? Pa veletrgovci vendar niso že tako obubožali, da ne bi zmogli onih škerlja me pa sili, da pogledamo enkrat } borih par dinarjev za vstopnino? Isto ve- za kulise in pojasnimo širši publiki, kdo obiskuje naše prireditve t. j. kdo ima zadostno kulturnega smisla in — kdo ga nima ? I žalostno toda resnično je, da je moral stopiti v akcijo cel aparat ^Glasbene Matice« — tako pisarni, kakor tudi pevskega zbora — da se je dvorana napolnila! Še 2 dni pred koncertom je bila situacija brezupna, vstopnic prav malo prodanih, posebno kar se tiče sprednjih vrst. Moral se je sestati še isto popoldne odbor in sklepati o ukrepih, kojih posledica naj bi bila polna dvorana, neizogiben deficit pa zmanjšan na minimum! In odbornice ter odborniki so pisali na razne ljubljanske osebnosti, urade in tvrdke pisma, v lja za vse zgoraj navedene brezbrižne stanove, cvet naše inteligence, ki so zastopani kvečjemu po 2—3 častnih izjemah. Ako se jih interpelira. zakaj se nam odtegujejo, navajajo kot vzrok prezaposlenost ali pa, da niso dovolj muzikaličai. Najslabši vzrok je pač slednji, saj slovimo Slovenci kot izredno muzikaličen narod in naše narodne pesmi so naš najlepši karak-teristlkon. Pa četudi bi bilo temu tako, ali ne morete potem podpreti naših idealnih kulturnih delavcev s tem. da vsaj kupite vstopnico in jo podarite svojemu za stvar zanimajočemu se, slabo plačanemu uslužbencu? To velja zlasti za nekatere naše ve-letvrdke, ki žive od naših žuljev, pa jih Mih.-iil Zosčenko Kljukica (Sličica iz sovjetske Rusije) Včeraj sem bil prisiljen skočiti mimogrede v zelo imeniten urad. V lastnem interesu. Seveda sem se poprej imenitno najedel, kolikor se je sploh dalo, da bi si utrdil duha. Potem sem jo pa mahnil po opravkih. Pridem do omenjenega urada. Odprem vrata, osnažim si pošteno noge. Krenem po stopnicah. Kar zakliče za menoj, za mojim hrbtom nekdo v bluzi, kriči in me kliče nazaj. Veli mi vrniti se s stopnic. No, sem se pa vrnil. — Kam te pa nese, strela božja? — mi pravi mož v bluzi. — Hm, tako in tako — mu odgovorim, — po svojih opravkih. — Kaj ne veš, da moraš dobiti pro-pustnico če hočeš po svojih opravkih v urad? Šele potem smeš vtikati svoj nos gori po stopnicah. Tu ni kramarski sejem — mi pravi državljan v bluzi — po enajstih letih življenja v republiki bi pač lahko vsak to vedel, pa vlada takšna državljanska nezavednost in tako da- * * • — Tega pa res nisem vedel, — sem se mu opravičeval. — Kje se pa dobe tu pri vas propustnice, prijatelj? — Tamle na desno pri okencu — mi je odgovoril in pokazal s prstom okence. — Stopim torej k okencu, k majčkenemu okencu, in potrkam s prstom nanj. In takoj se začuje glas: — Kaj bi pa radi? — Propustnico bi prosil. odgovo- rim. — Takoj. V drugem takem uradu, v inozemstvu, bi se vleklo vse to ko štrena, zahtevali bi od človeka dokumente, morda bi ga tudi silili, naj jim nastavi mulo in nemudoma bi ga fotografirali... Toda tu pri nas... še pogledali me niso. V naslednjem hipu se je prikazala skozi okence gola roka, pomignila mi je in mi pomolila propustnico. Križ božji, kako gladko gre pri nas vse ,kako svobodno se pri nas živi, kako igraje opraviš vse! Pa še pravijo: uradni Šimel in dolgi birokratski komolci. In marsikateri inteligent, ki je že davno izgubil tla pod nogami, razvija na tej pod- nikdar ni med nas, pač pa kaj rade podpirajo nemška društva, celo v — inozemstvu. Naj se mi ne zamerijo te odkritosrčne besede, napisane v svetem ogorčenju, saj je za Ljubljano kot kulturen center škandal, da se tako malo briga za take in enake prireditve. Letos smo imeli do zdaj le 3 dobro obiskane koncerte! Koncert vokalnega kvarteta »Glasbene Matice«, novinarski koncert in zadnji koncert ^Glasbene Matice«. Pri prvem se je Ljubljana — seveda po precejšnji reklami — oddolžila pevcu Završanu, pri drugem pa so »privlekli« novinarji razne osebnosti, ki jim je bilo na tem, da se bliščijo njihova imena na prezenčni listi; nič manj pa ni vlekel ples, zakaj pri malenkostni vstopnini ste bili na koncertu in še plesali ste pozno v noč. TJverjen pa sem, da uspeh nikakor ne bi bil tak, ako bi bil samo — koncert. Tretji koncert in interpelacija dr. B. škerlja sta povod tem rekriminacijam. Kako bi tudi ne bil? Predbacivalo se nam je od gotove strani, da pojemo večinoma narodne pesmi (Ubogo »Miško«) in da so zato naši koncerti prazni. Zahtevali so od nas, da dajemo svetovna dela. In ko jim ustrežemo, je pozabljeno vse! Pozabljen neizmeren trud pevskega zbora, ki žrtvuje ves svoj prosti čas, da poseča pevske vaje, ki trajajo od 20.—22. ure, zadnje dneve pred koncertom pa še dalje. Vračajoč se od vaj pa srečavamo naše »čvič-karje« vseh stanov, prihajajoče iz raznih »birtij«, in zabavljajoče na dolgočasnost Ljubljane. Vi, denarni mogotci, imate v rokah odločitev: Zadnji čas je, da si izprašate vest in da si prerodite svojo dušo in srca! Potem ne bo treba takih akcij, kot je bila pri zadnjem koncertu, naša bela Ljubljana bo zopet kulturno žarišče Slovenije, prednjačila bo z lepim vzgledom našemu podeželju v slavo našega slovenskega in jugoslovenskega imena! Yees. Na sejmu butar Sejmov je v Ljubljani vedno dovolj — Nekateri prodajalci imajo do 800 butar na trgu Ljubljana, 28. marca. Sejmov je v Ljubljani vedno vsaj toliko kot senzacij. Ne mislimo živinskih, tisti so že tako navadni, da sploh več ni'kogaT ne zanimajo, baje tudi mesarjev ne več mnogo zadnje čase. Vzrokov za to je se« veda dovolj — koze — n. pr. gospodar« ska kriza, ki je že nekaj časa sila moder* na, tako, da jo lahko upjnvabimo in jo tudi rabimo pri vseh prilikah rn vprašanjih — gospadarska kriza je zadnje čase mati vse; ga zla in sredstvo za vse izgovore. Toda, kot rečeno, ne nameravamo govoriti tokrat o živinskem sejmu, o gospodarstvu in kri* zi. temveč le o nekem sejmu, ki je bolj po* etična in rradicijonelna zadeva kot gospo« darska, že zaradi tega, ker prfnaša prej poetične kot »petiene* dohodke. Omeniti je pa treba ob tej priliki vseeno ljubljan* ske sejme v splošnem. Kajti, če pravimo, da v Ljubljani ni skoraj dneva brez sej* ma, s tem ni rečeno, da so ti sejmi vsak* danji ter nezanimivi. Nasprotno, naglasiti je treba, da so vsi ljubljanski velesejmi ali samo sejmi izredno zanimivi, zabavni, pomembni, dogodki so, ki zaslužijo vedno pozornost vsakogar, ne le velesejmi m ne izvzemši dijaškega sejma m še nešteto drugih. Povdariti pa je treba — da so sej« mi zanimivi — ker se ljudje v splošnem pri sejmih brigajo za to boij kot za njih gospodarski pomen. To vam tudi lahko dokažemo. Znamenit sejem, ki je bil pred dnevi na velesejmu in katerega je večina našega občinstva gotovo prezrla, ie bil menda edini najmanj zanimiv — ter se je tudi najslabše izkazal v gmotnem pogledu. In koren zla mislite zopet, da tiči v gospo« darski krizi — prav tako verjetno so pa zdi, če človek le malo pomisli, da izhaja neuspeh odtod, ker ni bilo s tem sejmom v zvezi sejmskih zabav, veselja m podob« nih neumnosti, ki najbolj razmajejo človeška srca ter poleg tega rodi mosnjičke. Tudi velesejem bi slafoo odrezal, verjemite ali ne, če bi ne imel vescHonega prostora Nikar ne imstote, da so vesolJčni prostori na velesejmih kar tako brez namena, iz navade! In najbrž rudi veste, da se n« teh veseličnih prostorih sklene vedno naj* več kupčij. Zato pa nikar ne verujte tako slepo v gospodarsko krizo! Kakor vidimo, ni čuda, če ni uspel sejem kož na velesej* mu, ker ni bil takrat odprt veselični pro* stor, če bi se vrtel Ie en vrtiljak, pa bi bilo žc boljše. Dovolj je dokazovanja, kako velikega, naravnost gospodarskega pomena je za* nimivost sejmov, jasno nam je. da jc ne smemo podcenjevati. Zato je pa tudi g o* s^podanskega pomena, če zasučemo perp o tej važni plati sejmov, četudi le mimo* grede. Tokrat pa gre predvsem za butare. Sc* jem butar je bil otvorjen brez govoranc uvodnih člankov, skratka, brez pompa in napovedi, prav tako sc vrši, nihče se niti obregne ob en j, četudi gre poleg vsega še za narodno tradicijo, ne le za gospodarstvo, in da jc menda edinstven na svetu, vsaj v nekaterih pogledih. Letos je ta trg ali sejmišče bogato za# loženo. Gospodarska kriza? »Trgovcev« je okoli 30. Toliko jih še menda nikdar ni bilo. Menda sc niso raizmnožili zarad1 tega, ker je narasla Ljubljana. Stvar je v resnici prej resna kot kaj drugega. Ljudje potre* bujejo denar in mislijo, da se bo dalo vse prodati, saj meščanom ne manjka denarja. No, oglejmo 6i vso zadevo malo ^n^bli* že. Ljubljančtna ograja v Šolskem drevo* redu od Pogačarjevega trga do frančiškan* srkega mostu je popolnoma pokrita s pisa* nimi butarami, in še na Cankarjevem na* breiju se jih niza dolg trak. Blaga na va* gone! Zadnji dnevi teko, cvetna nedelja je tu, ah pojde vse to v denar? — Kako je s kupčijo, mož? — E, slaba je. slaba, preveč nas je! Ce bodo tako slabo kupovali kot doslej, bo ostalo voč kot polovica blaga. — Koliko jih pa imate? — Jaz jih nimam mnogo, okoli 200. ne* kateri jih pa imajo do 800. Nekateri so začeli delati že pred dvema mesecema, da so jih toliko naredili. Jaz som bolj poča* sen za takšno delo, naredil sem jih največ do 20 na dan. Veste, mnogo dela je s takšno metlo. Le poglejte, koliko šib je treba, ko« lagi celo razne teorije o polomu. Vrag vzemi take ljudi! Saj to ni res! Propustnico sem torej imel. Oni državljan v bluzi, ki je poprej name tako kričal, mi zdaj pravi: — No torej, zdaj pa le pojdi po stopnicah. Toda prihodnjič mi brez propustnice nikamor ne lezi. Takole brez vsega bi se utegnil vtihotapiti k nam vrag vedi kdo, morda celo škodljivci... In lahko bi nekega lepega dne ves naš urad recimo pognal v zrak... Kot rečeno, tu pri nas ni kramarski sejem. Pojdi torej, le pojdi! S propustnico hitim torej po stopnicah. Odprem najbližja vrata in vstopim. Za mizo sedi dobrodušen, prijazen državljan. Obrnem se torej nanj z vprašanjem. Vprašam ga vljudno: — Kje bi mogel najti tovariša Šču-kina, dragec moj? Mož za mizo me nezaupljivo pogleda in takoj vpraša: —Ali imate propustnico... ? — Evo, dragec, tu je moja prepustnica. Povsem zakonito sem vstopil. Ne smete misliti, da sem prilezel skozi okno. Ozrl se je na propustnico tisti državljan in takoj je izpregovoril nekam vljudne je: — Samo da ima tovariš sčukin zdaj nekakšno sejo. Pridite recimo prihodnji teden. Da, to bo najbolje. Ves ta teden bo namreč imel seje. — Dobro, dragec. Saj moji opravki niso volk, v gozd ne zbeže. Na svidenje torej, na prijetno svidenje. — Počakajte, državljan, — mi pravi mož za mizo, — dajte mi to propustnico, napravim vam znamenje, da vas puste zopet nazaj. In vzel je mojo in napravil na nji s svinčnikom kljukico. Pa sem odšel po stopnicah zopet lepo doli. Mož v bluzi mi je pa že klical naproti: — Kam pa že zopet ? Počakajte! — Domov vendar, đragec, — sem mu odgovoril. — Na cesto hočem, ven iz urada... — Pokaži propustnico. — Prosim, evo je. — Kljukico imaš na nji? — Imam, dragec, imam kljukico, kakor se spodobi. — Torej je vse v redu, lahko greš. Odšel sem na ulico, pojedel francoski rogljiček, da si utrdim oslabljeni organizem, in se napotil v drugi urad po svojih opravkih. liko pa brinja, bršljana in druge takšne ropotije. Potem pa barvanje obl.mic! V kropu se morajo zmešati barve, obla niče se pa potem pomaka jo v barv/). In barve moraš znati zmešati, to n: kar tako. dru* gače se ti vse skazi. — Od kod ste pa doma. fabrikanti bu* tar? AM jih izdeluje vsa ljubljanska oko* lica? Od Sv. Lenarta smo skoraj vsi. če ve* ste kje je to, pri Dev. Mariji v Polju je, drugje jih ne delajo. To je 2 uri peš — Ali spite v Ljubljani? Kaj ne. domov vendar ne morete hodit; vsak dan tako daleč?! — Ne, uV>mov hodimo, premrzlo je. da bi spali tukaj, včasih, prejšnja leta smo, kar pri butarah. Letos jih pa straži samo j nekaj, da nam ne pokradejo te revščine ali ne pomečejo v Ljubljanico. D:ines sem šel ob 4. uri z doma, slaba je. slaba, će bo šlo tako naprej, še barve nc bodo poplača* čane. Kaj je pa to, po 2, 3 dinarje za bu» taro, pa še prodat jdh ne moreš in gospoda pravi, da so še predrage — Kdo bo pa kupil tisto strašansko omelo, meščani take butare ne morejo nit: vzdigniti! — Takšne so pa za okoličane: te se včasih prav dobro prodajo,, nekdaj so jih pa kmetje sploh radi kupovali. Bršljan je zelo dober za krave, po njem dobe več mleka — po blagoslovljenem — namreč in za jalove krave je sploh dobro zdravilo. — Čudno! Zakaj si pa kmetje sami ne povijejo takšne butare ter jih hodijo raj« ši v Ljubljano kupovat? — Hm, saj sem že dejal, da imamo za to samo mi patent, mislite, da zna vsak napraviti butaro? To ni kar tako! Tako je torej v splošnem z našimi bu# tarami. Kakšne so, gotovo veste, zato mneda ni potrebno opisati jih podrobneje — omelam ali metlam so podobne, na kon* cu šop brinja, bršljana ali drugega zimze* lena, vmes pa pobarvano oblanje v raznih kričečih in žalostnih barvah. Sejem je tih, nihče ne kriči, ne vsiljuje blaga, pa tudi — nihče mnogo ne kupuje. Prodajalci preže* bajo ves teden — namreč, če je mraz kot je zadnje tri dni, stradajo in romajo vsak dan daleč v mesto in nazai. skratka, nič veselega se ne more povedati o butarah ino sejmu. Menda ni odveč, če še povemo, da so ljubljanske butare posebnost, ker menda nikjer ni takšnih, znano je, da v južnih krajih butar sploh ne poznajo za cvetno nedeljo, nego samo oljčne veje. V Prlekiji so butare povsem drugačne ter sploh niso butare nego »presmeci« (najbrž od presne* ga kruha, ker se imenuje velikonočni kolač rudi presrnec), ki so sicer podobno povite kot ljubljanske, vendar pa vedno žc iz ze* lenih in cvetočih vej, brez oblan-ja. Ljub* Ijanska butara bi bila v Prlekiji nemogoča, oblanju bi se vse smejalo, še krave, če bi jim položili »butaro« v jasli. Zelen presrnec je pa treba seve negovati dolge zimske me* sece; veje namakajo v gorkih prostorih od januarja naprej, n« cvetno nedeljo se pa postavljajo z zelenimi in cvetočimi pres« meoi. četudi je še narava pusta ali celo za* snežena. S presmeci pa seveda nhče n« tr* guje. Obe sta zmagali. — Z letošnjih smučarskih tekem sem prinesla krasno trofejo — dragocen srebrni pokal. — Tudi jaz sem si priborila na smučarskih tekmah trofejo — zlat zaročni prstan. Ženske — Ženske vedno trpe molče. — Rad verjamem, kajti ženska trpi neizrečeno, če mora molčati. Premiranje bikov. Podeželski dopisnik poroča uredništvu: V soboto 21. t. m. se je vršilo pri nas na sejmišču liceneovanje In premiranje bikov. Pri tek priliki je d>-bil premijo g. Blaž Jernač. Salomonski odgovor. Priletna, ne preveč lepa gospodična: Kaj mislite, gospod profesor, ali se bom kmalu omožila? — Po mojem mnenju se sploh nikoli ne boste omožiJd. gospodična. — Zakaj pa ne? — Ker ste preveč prebrisani, da bi vzeli moža. ki bi bil tako neuimeii. da bi vzel vas. Res nesramno. — Naša soseda je najnesramnejša ženska, kar jrh poznam. — Zakaj pa? — Včeraj je prišla k nam vprašat, če lahko po našem telefonu pokliče zdravnika. Moj mož pa čaka že celo leto na pacijente. če se Kitajec zaljubi Kako Je kitajski Don Juan zalezoval lepo madžarsko plesalko Etto Szasz Madžarska plesalka Etta Szasz je mela opraviti s kitajskim Don Juanom ki prepričala se je, da to ni ojs^bno prijetno. Kamorkoli je šla, se ji je zde« lo, da visi nad njo senca žolte roke z dolgimi prsti in nohti. Le srečnemu naključju se mora zahvaliti, da je vsi« ijivemu Kitajcu ušla. Nekega dne se je lepa Etta peljala z ekspresnim vlakom na progi Osten* desKoln a/R. in nenadoma je opazila, da se zanima za njo mlad Kitajec. Vlak je drvel proti Kolnu, ko je zatu? lila sirena zasilne zavore in vlak se je ustavil. Sprevodniki so hiteli po vago« Bih, da ugotove, kdo je potegnil za za« silno zavoro. Lepo madžarsko plesalko so našli onesveščeno v njenem kupe ju, ▼ katerem je močno dišalo po etru. Ko je prišla k sebi, je pripovedo* vala fantastično zgodbo, toda s tako prepričevalnostjo, da je bil vsak dvom izključen. Med vožnjo sta vdrla v njen kupe dva moška. Eden je ostal na pra* ga, drugi je pa stopil k nji rn ji pritis* nil na obraz v etru namočen robec. Plesalka je imela še toliko moči, da je potegnila za zasilno zavoro, p redno jo je napadalec omamil. Videč, kaj se je zgodilo, sta neznanca pobegnila. Prvot* no so železniški grgani mislili, da sta imela namen plesalko oropati. Ko so pa videli, da je ostalo v njenem kupe« ju vse nedotaknjeno, so se prepričali, da ni šlo za roparski napad. Z istim vlakom se je peljal tudi no« vinar Van Hepen, ki se je zanimal za razburljiv dogodek. Plesalka mu je pra* vila, da se vrača z esperantskega kon* gresa v Oxfordu. Med vožnjo v Ox« rord io je v jedilnem vozu nagovoril tujec v orijentalski obleki, ki je govo« ril sicer angleški, toda s kitajskim na« glasom. Poznalo se mu je takoj na prvi pogled, da je družabno zelo uglajen, toda po njegovih žilah se je pretakala donjuanska kri, kajti ko sta popila ka« ▼o, je zašepetal lepi plesalki na uho, naj se odpelje po kongresu z njim v Peking, češ, da bo vse skrbno priprav* ljeno in da nihče ne bo vedel, kam je odpotovala. Zatrjeval ji je, da jo že dolgo zasleduje in obožuje. Plesalka ni hotela škandala in je ra« je takoj zapustila jedilni voz. Ču Lin Ho, kakor se je predstavil vsiljivi Ki* tajec, je pa ostal v jedilnem vozu v svojem starem kitajskem kroju. V Ox* lordu je Etta Dozabila na neprijetnost med vožnjo. Tam je imela štiri kava« lirje, dva Japonca, enega Američana in enega Poljaka. Vse je šlo gladko od rok, toda nekega dne, ko se je peljala z Japoncem domov, je opazila, da drvi za njimi tuj avtomobil. Opozorila je svojega kavalir j a na to, toda še pred* bo so mogli avtomobil zasledovati, jim je izginil izpred oči. Etta je imela ne« mirno noč. Težil jo je strah in sanjalo se ji je o žoltih krempljih, ki se izte* gujejo po nji Drugi dan ji je pa bilo Se bolj tesno pri srcu, ko so ji izročili na stroj pisano pismo, glaseč se: »Draga, toda kruta gospodična Szasz. Odklonili ste moje povabilo. Verjemite mi, da takih odgovorov ni« sem vajen. Upam, da ste si ta čas pre* mislili in da mi sami prinesete odgo« ▼or. Ču Lin Ho.« Malo je manjkalo, da Etta ni dobila Živčnega napada. Zanašala se je pa na svoja japonska kavalirja, ki sta ji ob» ljubila storiti vse, da preprečita mo« rebitno ugrabitev. Tiste noči sta se skrila na vrtu hotela, kjer je Etta sta« no val a. Ob 1 ponoči se je ustavil pred hotelom avtomobil, iz katerega so iz« stopili trije možje, ki so pristavili k steni lestvo. Japonca sta takoj vedela, za kaj gre. Planila sta na napadalce in jih pregnala. Vse to je pravila plesalka novinar« ju med vožnjo proti nemški meji Na meji so detektivi pregledali vlak in na« šli med potniki Kitajca. Na poziv je pokazal potni list, ki ga je izdalo kitaj« sko poslaništvo v Stokholmu. Glasil se je na ime Ču Lin Ho. Kitajec je smeje priznal, da je res pisal plesalki pismo. Ko so ga privedli pred njo, je takoj spoznala v njem tujca, ki jo je zalezo= val. Nemške oblasti so ga zaprle in obdolžile poskušene ugrabitve. V zapo« ni se je pa izkazalo, da je Ču Lin Ho zelo neDrijeten jetnik, kajti takoj na« slednjega dne je pobegnil. Brzojavno poročilo iz Stokholma se je glasilo, da je Kitajcev potni list ponarejen. Celo tuje ime ni bilo kitajsko in oblasti so domnevale, da gre za evropskega pu« stolovca, ki se je skrival pod kitajskim imenom. Etta se je vrnila v Budimpešto m še vedno se je bala vsiljivega tujca. In njena bojazen je bila umestna, kajti kmalu se je izkazalo, da ji je sledil laž* ni Kitajec v Budimpešto. V madžarski prestolnici se je pa lotil mož koristneje šega dela. Nekega dne se je pojavil v podružnici neke mednarodne banke m predložil ček, ki mu je bil takoj izpla« čan. Potem je začel kramljati z lepo strojepisko Magdo Nagy, zaposleno v banki. Domenila sta se, da se zvečer sestane ta. Čez tri dni je pa dekle izgi* nilo in pustilo materi pismo, v kate« rem pravi, da je pobegnilo s Kitajcem. Oblasti še sedaj točno ne vedo, ali gre za pravega Kitajca, aH pa za premete« nega evropskega pustolovca. Po telefonu preprečen samomor Na zanimiv način je bil te dni pre« prečen samomor neke mlade Dunaj« čanke. 251etna ločena žena nekega vin* skega trgovca je telefonirala iz stan o* vanja svojih roditeljev na Dunaju svo* jemu ljubčku v Berlinu, s katerim sta se bila sprla. Ker se spor ni dal porav* nati telefonično, je žena končno izja* vila, da je sita življenja in odložila je slušalko. To je pa tako razburilo nje* nega ljubčka v Berlinu, da ie nemudo* ma iznova telefoniral na Dunaj v nadi. da se mu le posreči potolažiti razoča* rano prijateljico. Toda iz stanovanja mlade dame se ni nihče odzval. Zato se je obrnil Ber-linčan na dunajsko policijo in jo opo= zori] na možnost samomora dotične dame. Policijsko ravnateljstvo je takoj poslalo na njen dom dva detektiva, ki sta našla mlado damo onesveščeno v postelji. Očividno je bila zastrupljena s plinom, ki je uhajal skozi odprto pi* po v kopalnici. Damo so takoj odpe* ljali v bolnico, kjer so ji rešili življe* nje. Če bi bila prišla detektiva mak* pozneje, bi bilo že prepozno. Nove podrobnosti o prestolonasledniku Rudolfu Vpokojeni ravnatelj dunajskega dvornega in državnega habsburškega arhiva dr. Schlitter je imel nedavno na Dunaju predavanje o prestolonasledniku Rudolfu in povedal je nekaj novih podrobnosti, ki pa so seveda zope* močno pristransko pobarvane. Po me govem mnenju je bil Rudolf že oo naravi obsojen na blaznost, kakor njegova strica kralja Ludvik in Oton Bavarski. Hessensko-darmstadtska deželna grofica Amalija, čije oče Ludvia IX je bil duševno abnormalen, >e bila namreč prababica i cesarja Franca Jožefa i njegove žene cesarice Elizabete ki tudi ni bila duševno normalna. Rudolf je bil torej dedno obremenjen, ker se je rodi'1 iz zakona med sorodnik ki niso imeli vseh koleščkov v glav: 2e kot 14 letni fantič je Rudolf na* pisal, da se bliža oblika držav republiki in da pojm vladarja ne snadi v novo dobo. Trdil je. da so monarhij* stvarno samo še razvaline. Pozneje je postal anonimni novinar. Pisal ;e uvodnike in poročila za Sepszov »Wiener Tagblatt«. Bismark ni zaupal Rudolfovim stikom z novinarji naklonjenimi Franciji. Rudolf je bil prepričan, da je PnisUa mnogo bolj navezana na Avstro-Ogrsko. aak?>r nasprotno. Videl je v duhu razpad Av-stro-Ogrske, bil je prepričan, da se je Evropa v takratni obliki že preživela in da se izpremeni po velikih socijalnih prevratih v novo Evropo. In vse to naj bi bilo po mnenju penzijonira- nega direktorja dokaz abnormalnosti. Čudno. Ljubezen je igrala po direktorjevem mnenju v Rudotfovi življenjski tragediji najmanjšo vlogo. Rudolf je bil mož, ki se je notranje prezgodai izživel, bil je strt in sit življenja. Baronica Vetcser ga je resnično ljubila, toda ljubljena ni bila. Maverlinška tragedija je bila izključno le njena tragedija. S svojo izjavo, da hoče s4ed*» prestolonasledniku na oni svet, je pa dala zadnjo pobudo za zgodovinsko dvojno smrt. Z reklamo pobijajo gospodarsko krizo Navzlic gospodarski krizi se je zad* nje čase naklada ameriških listov po* večala. Zanimivo je, da si razlagajo ta pojav baš z gospodarsko krizo, ki vpli* va na psihologijo Američana bistveno drugače, kakor na psihologijo Evrop* ca. V Evropi imajo listi tem manj na* ročnikov in oglasov, čim hujša je gospodarska kriza, Američani pa sodijo drugače. Po njihovem mnenju je treba delati tem večjo reklamo, čim slabše gredo trgovski posli. Na drugi strani se pa pomnoži krog naročnikov odnos* no čitateljev s tem, da brezposelni ku* pujejo novine, iz katerih črpajo infor* macije o izpraznjenih mestih in mož* noFti zaposlitve. Tako pojmovanje položaja je go* tovo bolj praktično in uspešno kakor evropski defetizem. V kritičnem lan* skem letu je narasla naklada ameriških listov za dobrih 25% in dosegla je impozantno število 44,000.000 izvo* dov dnevno. Samo za oglase so dobili pmeriški listi lani 800 milijonov dolar* jev, kar je najboljši dokaz, kako do* bro se ameriški trgovci in pridobitni krogi sploh zavedajo pomena reklame. Rahmaninov v nemilosti Znani ruski skladatelj Sergej Rah* maninov je prišel v sovjetski Rusiji v nemilost Uredništvo »Newyork Time* sa« ga je namreč naprosilo, naj napiše članek o glasbenem življenju v sovjet* ski Rusiji. Skladatelj je tej prošnji ugodil, toda boljševiki so našli v nje* govem članku sovjetom sovražno ten« denco. Lista »Komsomolskaja Pravda« in »Sovjetska umetnost« sta takoj za* čela proti Rahmaninu energično kam« panj o, ki je seveda dosegla zaželjeni uspeh. Moskovski konzervatorij je dobil takoj nalog, da ne sme izvajati njego« vih skladb, državne tiskarne jih pa ne smejo tiskati. Rahmaninova dela so postala namreč naenkrat »reakcijonar* na in posebno nevarna v akutnem raz« rednem boju na glasbeni fronti.« Skratka, Rahmaninov je postal boljše« vikom trn v peti. Dreiser oklofutal Lewisa Ameriško literarno m tudi širšo javnost razburja afera dveh slavnih ameriških pisateljev Sinclaira Lewisa, ki je dobil letošnjo Noblovo nagrado, in avtorja »Ameriške tragedije« Theo-dora Dreisera, ki je bil tudi kandidat za Noblovo nagrado, pa je podlegel svojemu srečnejšemu tekmecu. Skandal je nastal 20. t. m. na svečani pojedini, prirejeni na čast pisatelju Lewi-su. Gostije se je udeležila elita ameriškega literarnega sveta in zato je napravil škandal tem mučnejši vtis. Do konflikta, s katerim je doseglo staro sovraštvo med pisateljema vrhunec je orišlo takole: Sinclair Lewis je bil povabljen, naj nastopi na pojedini kot slavnostni govornik. Pisatelj pa ni hotel govoriti, češ, da so na pojedini trije njegovi sovražniki, ki jim ne more nazdraviti. Kmalu je stopi* Dreiser k Lewisu io ga vprašal, če je mislil s tem njega in kdo sta druga dva njegova sovražnika. Lewis je odgovori! nekaj, kar Drei-seru ni bilo posebno po volji m Dreiser je odgovoril na to z zaušnico. Le-wis je svojo trditev ponovil, Dreiser mu je pa prisolil drugo zaušnico ki za-klical: — No, kaj boste pa sedaj storili? Lewis se je nasmehni) in odgovoril: — Nastavim vam drugo Hce. Afera je posledica sovraštva, ki Je nastalo med najslavnejšima ameriškima pisateljema sedanje dobe v Berlinu, kjer sta se mudila z ameriško novinarko Dorothv Thompsonovo, s katero se je Lewis pozneje poročil. Thompsonova je odpotovala skoraj istočasno z Dreiserjem v Rusijo in napisala o razmerah v boljševiški državi faijigo. Tudi Dreiser je napisal o sovjetski Rusiji knjigo, toda Thompsonova mu je očitala plagiat, češ da je prevzel vse pomembnejše odstavke iz njenih člankov. 2e to je dalo povod za sovraštvo med pisateljema. Ko je pa dobil Noblovo nagrado Lewis, čeprav je bil Dreiser prepričan, da jo dobi on. se je sovraštvo med njima še poglobilo. Za volanom zblaznel V nekem manjšem kraju v gard* skem departementu v južni Franciji je povabil trgovec dve dami na izlet z avtomobilom Odpeljali so se, med vožnjo je pa obsedel trgovca demon hitrosti. Ne da bi se zmenil za klice in svarilo redarjev, je drvel skozi mesto Nimes s hitrostjo 50 milj na uro Pre* strašenima damama je ves Čas klical: »Pode me!« Na mostu čez Rhono jc pa ustavil avtomobil in zaklical: »So mi že za petami!« V naslednjem hyu se je pognal čez ograjo mostu in izginil v valovih. Dami sta mislili, da je utonil, toda trgovec je bil dober plavač in kmalu je splaval na drugi strani reke b»:zu vaške cerkvice na suho. Župnik je bil zelo presenečen, ko se je zglasi: pri njem neznanec, s katerega je curljala voda. Dejal je, da bi rad prenočil na selu. Župnik mu je dovolil, ta ča* so pa izvedeli za čudnega neznanca oiož-niki in prišli ponj. Toda blazni trgovec je bil že mrtev. Telefon „ljudožrcev" Domačini iz Toga in Kameruna so rojeni telefonisti. Njihov sistem je raziskovalcem znan. Za telefon jim sldži boben iz votlega drevesa, dolg 1 do 1.50m v premeru 60 do 80 cm. Deolo leži na tleh in ima zgoraj majhno odprtino. Na kraj te odprtine udarjajo s paličicami, s katerimi se da pričarat nizek ali visok glas. Oba prenašajo na več kilometrov tako, da napravi abeceda s pomočjo tega bobna v etapah več sto kilometrov poti na dan. Vsaka, še tako majhna naselbina ima svoj boben. Vsaka naselbina ima svoj akustični znak, s katerim pokliče drugo naselbine. Seveda pa ne gre za znak v našem pomenu besede. Nasprotno, ti znaki so navadno celi stavki, recimo: »Ah, ko bi bil bogat kakor je reka, polna ribe ali »Smrt se deklet ne boji« itd. Siamska mačka Najmodernejša mačka je sedaj siamska, ki jo prištevajo ljubitelji mačjega rodu po vsej pravici med elito. Siamske mačke se tako močno razlikujejo od navadnih mačk, da bi človek mislil, da sploh ne spadajo v mačji rod. Te mačke so drzne, obenem pa boječe, prijazne in samotarske, bojevite in miroljubne. Kakor psi se navadijo na človeka in mu slede povsod. Celo njihova mačja govorica se razlikuje od govorice drugih mačk, kajti siamska mačka ne rmjavka, temveč se cmeri nekako tako kakor malo dete. Barva dlake siamske mačke je krasna, oči so mehke, svetlo sinje barve. Mladiči so vedno beli, pozneje pa dobe lepo svetlosivkasto barvo. Lepa siamska mačka stane sedaj okrog 5000 Din in čim starejša je, tem bolj se ceni. Prvotno so siamske mačke posebno skrbno gojili in sicer samo za siam-sko kraljevsko rodbino. S tem je deloma tudi povedano, od kot posebne lastnosti siamskih mačk. Siarnski kralj je izdal nedavno dekret o prepovedi izvoza siamskih mačk in s tem so postale še dražje.____ NJEGOVA SREČA. — Kaj, tudi v Indiji si bil? — Ali si imel srečo v lovu na tigre? — Presenetljivo. Nobenega nisem srečal. Nedelja, 29. marca. 9: Ing. Jože Cerae: O poljedelstvu; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10.20: Ferdo Jelene: Nauk o serviranju; 11: Radio orkester; 12: Časovna napoved in poročila; 12.15: Plošče; 15.30: Ženska ura; 16: Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski; 16.30: Iv. Cankar: Kralj na Betajnovi (gojenci drž. učiteljišča); 20: Koncert delavske godbe »Zarja«; 21: Radio orkester; 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Hawaii-jazz; 23: Napoved progTama za naslednji dan. Ponedeljek, 30. marca. 12.15: Plošče (mešan program); 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 13.15: Borza; 17.30: Radio orkester; 18.30: Dr. Anton Bajec: Italijanščina; 19: Prof. France Vodnik: Poljščina; 19.30: Dr. Osolnik: O vplivu žarkov na organizem; 20: Radio orkester; 22: Časovna napoved in poročila, napoved progTama za naslednji dan. Torek, 31. marca. 12.15: Plošče (jugoslovanska glasba); 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče (šla-gerji); 13.30: Borza; 18: Radio orkester; 19: Dr. L Rakovec: Iz življenja predpo-topnih živali; 19.30: Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina; 20: Plošče; 20.30: Prenos iz Zagreba: Koncert komornega pihalnega en-sambla državne glasbene akademije; 21.40: Vokalni koncert komornega zbora hrvatskega obrtnega in delavskega pevskega društva »Svoboda«; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sreda, 1. aprila. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče (orkestralna glasba); 18: Radio-orkester; 19: Dr. A. Campa: Enotna zakonodaja; 19.30: Dr. N. Preobraženskij: Ruščina; 20: Violinski koncert ge. Fanike Brandl; 21: Radio orkester; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 2. aprila. 12.45: Religiozna glasba na ploščah; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Otroška ura ,ga. Gabrijelčičeva; 18: Radio orkester; 18.30: Drago Ulaga: Gim-nastične vaje; 19: Dr. Reja: Vremenoslovje; 19.30: Pero Hora: Duševna vzgoja otroka; 20: Gornik Anton: Baselski koncil in oglejski patriarhi ob 500 letnici koncila; 20.30: Večer na Golgoti, poje pevski zbor »Ljubljana«. Vmesne samospeve poje g. Gostič, operni tenorist; 21.30: Haydn: Sedem besed Zveličarjevih na križu, izvaja kvartet na lok (gg. prof. Jeraj, Bravničar, Ivančič, Feršnik); 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Petek, 3, aprila. 12.15: Religozna glasba na ploščah; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 13.30: Borza; 18.30: Spokorne psalme poje zbor bo-goslovcev; 19: O potrebi in koristi gospodinjskih sol (Krekova gospodinjska dola); 19.30: Literarna ura: Ivan Cankar: 4. postaja, tretja ura; Finžgar: Ecce homo (recitira Valo Bratina, član Narodnega gledališča); 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. C" IhgbdP«, nafrtrafnefSe. zato najcenejše! u Ljudje, ki so bolni na žolču in ledvicah in kamnih v mehurju ter oni, ki trpe na prekomerni tvori t vi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Jose-fove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanes'jivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. CL e. Norria. 00 Koman. Zelda je stopila korak naprej in obstala. Vrniti se ni nameravala. Gledališki sluga ji je bil prinesel pismo, ki je bilo oddano kar spodaj — umazana kuverta, v nji pa košček papirja, na katerem je bila drhteča roka s svinčnikom napisala: — Ljuba Z. — Hudo sem bolan. Lahko prideš k meni? — Mihael. — Pojdite raje naprej in posvetite nama, — je dejala Tonyju. Stopnice so bile ozke in strme, hiša sama nizka in tesna. Vrata v vsakem nadstropju so se v kotu dotikala. Na mnogih so bile vizitke z imeni. — V četrtem nadstropju je bilo, je-Ij? — je vprašala Zelda. Mirandin glas se je izpremenil v spoštljivo šepetanje; prav nič je ni mikalo hoditi po temnih stopnicah v četrto nadstropje. — Da, prav gori pod streho. — Se spominjaš, katera vrata so Ha? Miranda je pokazala na tista, kjer je bila potisnila skozi špranjo pismo. Tonv je posvetil na kljuko in luknjico v ključavnici. V istem hipu se je z* čulo močno kapljanje. — Mihael! Mihael! Zelda je rahlo potrkala. — Mihael! — Toda že zopet ji je odgovorilo samo pretresljivo kašljanje. Pritisnila je na kljuko in vrata so se odprla. V sobi je bilo hladno in temno. — Mihael! — Kdo pa je? — Njegov glas, toda tako hripav, da ga je bilo težko spoznati. — Jaz sem, Zelda. — Tonv je posvetil po sobi in luč se je ustavila končno na postelji. Tu je ležal, naslonjen na komolec; oči so se mu svetile, lase je imel divje skuštrane, brada in lica kosmata in raztrgana srajca je za silo zakrivala njegova prsa Še vedno ga je mučil kašelj, končo je pa omahnil nazaj. Zelda je stala nepremično sredi sobe, srce ji je bilo nehalo utripati. Potem je pokleknila k postelji in segla po Mihaelovi roki. Mihael se je oklenil njene roke. Njegova koža ie bila vroča, v sobi je bilo pa strupeno mrzlo. — Zelo si prijazna. Zelda. — je zašepetal. — Zdi se mi, da sem res težko bolan. ZaJ mi je, da te moram nadlego- vati. — Kašljanje — kašljanje — kašljanje. Tony je poiskal z žepno svetilko sobo, našel je tudi plinovod in dočim je Miranda svetila, je zaman prižigal eno vžigalico za drugo — plina ni mogel prižgati. — Ne gre — ne gre, — je dejal Mihael. — Plin je zaprt. Kaj storiti? Mihael je bil v obupnem položaju, bolan, morda na smrt bolan, toda brez sredstev za tečenje. In kako bi bilo sploh mogoče klicati tako pozno ponoči zdravnika? — Ce bi bila jaz na vašem mestu, gospodična, bi ga dala prepeljati v bolnico, — je menila Miranda. — Kam neki, v katero bolnico? Tony je predlagal bomico sv. Ignacija, ki je bila v bližini. Slali so sredi *l*bo rasverljene sobe liki črni zarotniki v začaranem trikotu. žepna luč je svetila komaj toliko, da so se videla eola. umazana Ha. s postelje se ip na neprestano razlegalo krčevito Vašlianfe — Umrl bo, — je zašepetala Zelda vsa iz sebe. — Ne, ne, tako hudo pa res še ni. 7f*1da. — se i** *>e1?»«;i1 Mihael s h**;navim elasom; — da, morda res spadam v bonton. Zopet je pokleknila k njegovi postelji, položila mu je roko pod glavo in ga prijela za roke. — Mali Mihael, mali Mihael, skrbela bom zate, ne bom te zapustila. To ti prisegam. Pritisnila je njegovo roko na svoje lice in jo rahlo božala. Potem je globoko vzdihnila in vstala. — Torej Tonv. glejte, da najdete zdravnika in rešilni avto, jaz ostanem tu in počakam. Šofer je odšel. Zelda mu je pa posvetila, da bi na stopnicah ne padel. Ko se je vrnila v sobo, je sedla na rob razmetane postelje, držeč luč v rokah. Mihael je ležal ves izmučen ali je pa spal, samo kratko, globoko dihanje je motilo ledeno tišino. Zelda se je zavila v svoj plašč. Posvetila je na tla: ostanki jedi. razmetane barve, telovnik, nogavice, kravata — vse je bilo razmetano in pomešano med seboj. Kašelj — kašelj — kašelj! Postava na postelji se je bolestno zganila. Kašelj — kašelj — kašelj. — Vode! — je zastokal pridušeno. Komaj sta našla med razno navlako za umazanim zastorom steklenico vode. Kašelj — kašelj — kašelj I Zeldo so bolela ušesa, tako močno je kašljaL Končno je prišel zdravnik, eleganten, mlad gospod, neuglajenih manir, z aktovko pod pazduho. — Kaj je pa z lučjo? Ali ni tu nobene luči? — Plin je zaprt. — Kje je pa bolnik? Kašelj — kašelj — kašelj. Sklonil se je in potipal žilo, Zelda mu je pa svetila. m r~,dajte mi iuč, — je dejal in posvetil bolniku v obraz. — Slab obtok krvi, — je izjavil, _ to je vse. Kdo me je pa klical? Saj ni nič nujnega. — ^ — Jaz sem vas klicala. — Men glas je zvenel samozavestno. Zdravnik jo je radovedno pogledal. ! — Šoferja sem poslala po zdravnika in rešilni avto. Zelda Marsh sem. Bolnik je moj prijatelj. Zdravnik je planil pokonci. — Mrzlica ga strašno trese in kašelj ga muči, da je groza, — je nadaljevala. — Živa duša se ne zmeni zanj, soba je mrzla. Saj bo umrl, če ostane tu. Takoj ga je treba prepeljati v bolnico. Na moje stroške. Želim, da pride v najlepšo sobo. Če se odpeljete v rešilnem avtomobilu z njim, prispem takoj za vami in v bolnici se pomeniva o vsem potrebnem (Jcucjeoi najpriljubljenejši in najpopolnejši 30 HP avto sedanjosti z največjo ekonomijo pri brezkonknrenčni ceni. Vse vrste dobavnih, tovornih in osebnih avtomobilov tipe 201, modelov 1931. Zahtevajte ponudbe! Vsi rezervni deli na zalogi! Plačilne olajšave! v___v__ Generalno za^op^tvo in tovarniško rW WTVW. WJ* MT , . «„ . »kladile PEioEOT avtomobilov %Wm MamjMamUm^^ Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 Tribuna d v oholo s ..Sachs" motorjem posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredini montiran z dvojno predstavo in apojko, 1 H K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km. Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles In otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Poceni in vendar najboljša ie SEVERJEVA OTOMANA z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 550.— do 850.—, po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! Najboljši materijal: RUDOLF SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg št. 2. VtlakuCatutni p up h ptodaja uptapa f&£e#enbtkeQa Platodu, PRIMA SUHE DESKE mizarski stroji mizarjem na razpolago! Oblane deske za pode — nudi FRAN ŠUŠTAR, parna žaga v Ljubljani 33 Hi BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 L Mikuš Ljubljana, Mestni trg is priporoča svojo zaloge •'-^'kov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. VOLNO za modroce in pletiljstvo — ugodno proda: šega, Cankarjevo nabrežje 5/1. 1118 PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA KLOBUKOV Dne 30. marca in naslednje dni se bo vršila dražba približno 600 finih moških in deških klobukov v ceni od Din 30.— do Din 80.— komad. Dražba se bo vršila pri tvrdki S. Bizjak na Kongresnem trgu št. 8. Prodajalo se bo v skupinah in tudi posamezno. 1131 Ce hočete imeti Vase vrtove in dvorišča suha in gladka, jih posipajte z dol orni tnim peskom, ki Vam ga dostavi na dom -KATARINA VODNIK, gostilna pri »Mojstru«, Podutik št. 25, Ljubljana Vil, ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »Jo-klo«, Ljubljana, Stari trg 11. Telefon 2059 *J*Pr j/S suh e m o g suha drva Pogačnik 8o4M>riOrv* Deske. rame, letve raznih dimenzij za stavbe, ograje in pode — dobavi po najnižji ceni Ilirija44, d. z o. z«, LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Miklošičeva centa 0. tel. 25—95 »♦♦♦♦♦♦♦♦♦4 ♦♦♦■»♦ Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lov* ske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISEF onškar. Liublfana Kongresni *«•«» Stev. o oroda)a po najugodnejših e«nab a inozemski ca rtomaAi hirUvc in todustrilsto tvrh« Kovaški premog KokS Ura5'*nD oljnat Brikete Prometni zavod za premog d.4. v Ljubljani vtiklošičev« cesta ttev IbA OTVORITVENO NAZNANILO! naznanja, da je otvorila novo sprejemališče na TRŽAŠKI CESTI ŠTEV. 8 ter se vljudno priporoča za Uemicno snaženje, barvanje in plisiranje oblek. Svetlolihanje ovraV nihov in pranje domačega perila. >*Ma1i o£fcisf< Vsaka beseda 50 ptr. Ploda aa lahko auU w znamkah, ta odgovor mnamko I - Na vprašanja tram znamko trn , .ji. odaovarfoma - Najmanj* 1** ©■» S^ mmmmm VEČ SOB se takoj odda f majhne in velike). Mestni trg 13/11. 1151 »EFAKS« tovarniško skladišče barv, lakov, kreme in ostalih kemičnih preparatov za konzerviranje usnja. — Kemično barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, suknjičev, torbic, klubskih garnitur itd. — Ljubljana, Napoleonov trg 7. 1038 GOSTILNIČARJI IN HOTELIRJI, POZOR! Vsled likvidacije razprodajam celotno vinsko zalogo, in sicer izborno štajersko belo vino po 4.— Din in sladek prošek po 16.— Din liter — Guro Valjak, Maribor. 1144 POZOR STAVBNIKI! Proda se večja količina koles za sam okomice, dvokolnice. 4-kolesne ročne in vprežne voze v različnih velikostih in dimenzijah, po konkurenčnih cenah pri — Franc Petkovšek, kolarstvo, Ljubljana, Holzapflova ulica 21. PISALNI STROJ, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke pod »Pisalni stroj 1142« na upravo »Slovenskega Naroda«. OPREMLJENO SOBO v bližini pošte oddam solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejme Ignac Cecovnik, dimnikarski mojster v Slovenski Bistrici št. 106. 1146 ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ cilinder, dobro ohranjen, kupi Jenko Valentin, Javornik 59, Gorenjsko. 1145 VEVOTOČ Zanimanja vredno! Vse drugo osobje. Dobra vina ter jedila, čez ulica Din 10.— liter. Mestni trg št. 13 (pri Fridrihu). 1150 Q@Q(j)GXi)GXSXx)Q PRIHRANITE denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago In rjo Vase strehe, temeljne zidove, železne kostrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in napeljave iz cevi s svetovno priznanimi „CONCO" amerikanski m i azbestno nitka- stimi izolacijskimi produkti. The Continental Products Co. Euclld, Oblo U. S. A. Razpečavanje za Jugoslavijo: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva ulica 26. Vsa dela s »Conco« preparati izvršuje tvrdka PETER ŽITNIK, »plota o kleparstvo tn Instalacija strelovodov LJUBLJANA, Ambrožev trg 9 Telefon št. 3146. 26/L Vsa pleskarska in soboslikarska dela Izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBS družba z o. z. pleskarstvo in sobosHkarstvr. LJubljana, Sv. Petra c. 33. KADLEC0VI APARATI -«» (Bh-^J^S. ti Mi inak naJ&cfU za ' nož* d F.KADLEC TEMERIN tvornica inkubatora TRAŽITE KATALOG HARMONIKE izdelujem nove in sprejemam v »opravilo vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9. Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400,— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Forster, Hdlzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bival učitelj Glasbene Matice AlSonz Breznik Mestni trg 3 Najcenejša poaojovalnica. Dvokolesa. motorji, šivalni stroji otroški in igračni vozički, jneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje •ene. Prodaja na obroke Ceniki franko. „Tribuna44 F. B. L. tovarna đvokoles m otroških vozičkov, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA STEV 4 (ŠJest&ni nattiixtti prti 150/150 na dobrem blagu Din 55.—. Breda žepni robci komad Din 2.—. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje; spe* cielni entel oblek. Vezenje mehanično, umetno in ročno, tamburiranje hotelskih in gostilničarskih zaves. Matek & Mškeš, LJubljana (poleg hotela štrukelj) Hotel Ifliklič ima prav dobro presejano vrtno zemljo po Din 20*— m" na prodaj. h SLANOVIC SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, Gajeva ulica Stev« 2 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalna dela: delikatesna in slaščičarska namizna hi izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana. Brezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom Jugrad Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. Ljubljana, Kolodvorska ulica 35/1 Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. — Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in od 14. do IS. Velika tekstilna tvornica išče dobro uvedenega zastopnika za Slovenijo ob proviziji za takoj Samo prvorazredne moči pridejo v poštev, a prednost imajo oni, ki potujejo z lastnim avtom. — Ponudbe pod »Zastopnik H35" na upravo ..Slovenskega Naroda44« VABILO na REDNI OBČNI ZBOR ki ga bo imela Loka in okolica, d. d, dne 15. aprila 1931 ob pol 12. uri v mestni dvorani v Skorji Loki, Mestni trg št. 16. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsedništva. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Odobritev bilance in računskega zaključka. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora položiti svoje delnice ali svoja bančna potrdila o deponiranih delnicah v družbeni pisarni (škofja Loka, Spodnji trg St. 24) v osmih dneh ali vsaj dve uri pred o očnim zborom. Na podstavi tega pologa se izda delničarju legitimacija, ki se glasi na ime ter navaja število založenih delnic in glasov, odpadajočih nanje. V škof ji Loki, dne 28. marca 1931. PREDSEDNI6TVO. BAD-NAUHEIM M__Postaja D-vlaka proge Hanburg — (Berlin) — Kaaael — Frankfurt a. M. — Baael 45 -ni n nt od Frankfurta mm Maln Svetovnoslavni ogljikove kisline bogati topli vrelci kuhinjske soli (30,5—34,4° Nedosežni pri boleznih arom lai avrterl). revitiatiaiun, protinu, bronhitisu trpljenju na živcih in hrbteničnemu moxa;n (ikriti ubavi — Vitb ?rit ipart — Vm aavadakaa i4raTUB» eiUtra. - U>pa pvl|«ta« »kreraHMe. Ilkaraa preakraa •% raternlli cenah. ——mmmm^mmmmmm»*mm~mmmammmwmm Prospekti pi i Vrti**!**-' R-^AV.I. hm • '»(»'ovalnih plUIMll «hbmhmhh^hmhh^m^^^» ■ UFU 22 4939 >SLOVENSKT N ARO Dc, dne 28. marca 1931 S+ev 70 Vrsta 2651-05 Prodajamo jih iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svojim otrokom, da se jim bodo nožice normalno razvijale! Vrsta 2605-72 Praktični dekoltirani čeveljček s polvisokim usnja-tim podpetnikom, izdelan iz finega boksa, rumene ali svetle moderne barve, z okusno zaponko. Vrsta 1245-63 Čeveljček na spono, 8 polvisokim podpetnikom, iz rjavega semiSa, z usnjatim okrasom in v raznih modnih barvah. Vrsta 1805-15 Praktični dekoltirani čeveljčki s polvisokim usnjatim podpetnikom, izdelani iz finega boksa, rumene ali svetle barve z okusno zaponko. Vrsta 2625-10 ZA IZPREHODE Zadnji model izrezanega čevlja s kombinacijo krokodilove imitacije in okusno spono. Radi izredno dobre priležnosti priljubljen čevelj. Vrsta 1634-22 Za dijake. Spomladi odložite visoke čevlje in jih zamenjajte s prijetnimi polčevlji iz boksa, črne ali rjave barve! Vrsta 9175-03 Poleg satenastih in atlas-aih, črnih in raznih barv prinašamo za poletje izdelan čeveljček iz belega rips-plat-na k lahkemu poletnemu plašču. Vrsta 2642-30 Navadno Beba noče Istih čevljev, kakor jih imajo bratci. Zato smo ta čeveljček okrasili. Vrsta 3945-03 Spomladanski čevlji za vsako priliko. Iz boksa za vsak dan na trg. Za občutljive noge iz ševroa. Velika noč praznik spomladi, veselja in ljubezni je v leta samo enkrat. Dočakajte jo v naših krasnih čevljih. Pripremili smo nove modele, nove barve in nov kroj, nove podpornike in novo obliko. Vse te novosti Vas bodo iznenadile. Pridite v prodajalnico, poskusite in prepričajte se! 169.- Vnta 9805-05 Plesni Čeveljčki, izdelani lz najlepšega laka, se podajo vsaki toaleti in morete v njih plesati vso sezono. Dobi se k njim obenem tudi okusno spono. Vrsta 9875-05 Eleganten čeveljček s spono iz črnega baržuna na visokem podpetniku. Priljubljen radi svoje enostavnosti. Vnte 3762-22 Za dež in slabo vreme. Podplat je flokiran in iz močne kravje kože. To so čevlji za živahnejše dečke. Vrsta 3635-18 Polčevlji na trakove so Se vedno priljubljeni, zlasti radi svoje prijetne forme in lepe oblike. Vrata 5605-27 K spomladanskemu plašču za izprehode si nabavite ta dekoltirani čeveljček. Okrašen s kačjim usnjem, z visokim podpetnikom prikazuje pariško modo. Vrsta 9675-38 Kako vam ugajajo ti krasni čeveljčki? Okusno smo jih okrasili s kombinacijami raznih barv. Pridite, da vam jih pokažemo! Vrsta 3922-00 Športni čeveljček za dečke, je iz rjavega boksa, z okrašenim jezikom. Podkovan z medeninastimi klinci. Za šolo in izlet. Vrsta 1937-22 Vam, ki ste izpostavljeni štrapacom, je treba za pomlad lažjih čevljev. Evo jih, s stanovitnim gumastim podplatom za neverjetno nizko ceno. Vrsta 9637-21 Ta udobni enostavni čevelj ima stalen krog odjemalcev. Izdelujemo jih iz laka, črnega, rjavega boksa za isto ceno. Vrsta 6627-08 Eleganten udoben čevelj za odličnega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo hiti brez čevlja te oblika. Vrsta 6637-11 Ako nosite obleko iz an-gleSkih tkanin, ne morete biti brez te oblike športnega čevlja, ki jo izdelan iz najboljšega boksa m okrasen ter okusno psrf oriran, Vrsta 3967-22 Vrsta 9677-22 Din. 249.- Moški čevlji iz prima bo- Priljubljen čevelj naših ksa za štrapac, s kovanim stalnih odjemalcev, izdelan podplatom. Trdni in udobni, lz najfinejšega boksa, z lahne žulijo ne noge ne žepa. * 'tim usnjatim podplatom in gumastim podpetnikom. Ur. —162 Pri boleznih želodca in črev vzemite tudi Vi FIGOL. FIGOL osvežuje in čisti kri. Dobiva se po vseh lekarnah, po pošti pa razpošilja izdelovalec Apoteka Dr. Semelić, Dubrovnik 2/60. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. iT ffc,v'1 l m sf» ^^^^^^ r £ d s t v o ttffmm IS I VV^^°T KEVMATIZMU. Ac7 g£ ^---"PREHLADU in ISHIJASU.^ \gH ijlilflf'il LABORATORIJ Dr RAHLE J LVA § mmWm. K£ I ^T^prot.REVMATIZMU. AC# g£ L^^PREHLADU in ISHIJASU.^ I lil LABORATORIJ Dr RAMLE JEVA § Es*. piULI BEOGRAD sarajevska 84 DOBIVA 5E V VSEH LEKARNAM POCENI L>IM. 7S Franc Jager LJUBLJANA. St. pctpocosa svoje fotelje vNh vrst, otomana, Urno, atofljtvs po-! stelje, patentno divane L t i tlnjboilii ttm blo$ov< Zajamčeno cistovolnene moške in damske hlagore zadnjih novosti na pomladno In letno sesijo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegpel - Imhof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. * Najnižje tvorničke cene. - Nafaolidnejsa izvršitev vseh naročil. - Ma zahtevo vzorci zastonj 1« posni me prosto. napoiJe/si- Vzorcu A. & E. SKABERNĆ LJUBLJANA Od dobrega najboljše je le Gritzner - Adler šivalni stroj in kolo Elegantna izvedba — najboljši materijal! Novosti Šivalni stroj kot damska pisalna miza Le pri JOS. PETELINC - LJUBLJANA TELEFON 1NTERURBAN 2913 Zmerne cene t od i na obroke Pozor! Prihranimo ©O — HO°U pri popravilu Pozor! Radio=akumulatorja II namestitev novih plošč, in sicer: za 18 amp. ur 2 pozi t. in 4 neg. Din 120.— > 18 > > 2 » — > 55.— » 36 > » 4 » in 6 neg. > 190.— > 36 > > 4 > — > 105.— ki to vse strokovno kompletno za uporabo edino Prva specijalna akumulatorska delavnica vhod Miklošičeva cesta, poleg palače Delavske zbornice in Kolodvorska ul. 29, kavarna • Leone Kreditni zavod za trgovino 'n industrijo LJCBIaJAJVA, Prešernova nliea štev. SO (v lastnem poslopjn) Obrestovanje vlos, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devlr In valut borzna naročila, predujmi in krediti vsaki vrste, eskompt in inkaso menic ter naka žila v tu- in inozemstvo safe - deposit. Itd. Itd. Itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon St. 2040. 2457. 2K48 Tnterurhan 2706. 2806 Utejujs Josip Zimanftm. — Za »Narodno tiskarno« Fran — Za upcase In insaratnl dal lista; Oton — Vat * Ljubljani.