r^lit cni pragled. taa pdpisaii miroune pogoje in potopili bojne ladifj. — Voiiii/e na Ceškem in na Dunaju. — Rusk m ogrski boljšaviki. — Pri nas dvojna vlad- na kriza. ;isia so s streli naznanjali, če se je cesarjii r->dil aov otrok; 21 strelov je pomeailo, da se je rodila nadvojvodiaja, 101 strel pa, da nadvf>ivoda. V soboto, dne 28. junija, je pa 101 topni i^ih strelov v Versaillesu pri Parizu nazaaiijalo svetu, da je podpisan mir z Nemčijo. Podpis 3»> |3 izvršil v isti dvorani, kjer so pred 48 leti znagoviti Nemci narekovali mir premagaaim Franoo^om, na pisalni mizici aajslavaejšega fraa-coske^a kralja Ludovika XIV. Nemci so morali brez v-;akega ugovora ia pridržka podpisati vse, kai- A-.i zmagovalci zahtevali, med dragimi tadi prizmmje, da so samo oni krivi vojske in obljubo, da bodo izročili kot zločiace vse, ki so kriyi vojske, oesaija Viljema. vodilae državaike ia vojskovodje. IMornško bojno brodovje, a*koč poaos ia aada Nennčije, o-katerem so Nemci syoj čas tako radi ^ovorili in za katero so toliko darovali, leži sedaj aa dno morja. Bilo je pridržaao aekje na Aiii|iešk em in po ekieajeaem mira bi se imelo rasdeliti med zmagovalce. Nemški moraarji so pa zbežali z ajim na odprto morje, ter ga potopiii aa dna voda. Tako je bilo v četrt ure pokončaaia okrog 3 milijarde kroa. Nemci bodo sevoda naorali to svoto plačati zmagovalcera — škodo sro aaredili samo sebi. N* Ceškem so pri yolitvah zmagali socijasti jcaznili vret, ki imajo večiao glasov, a ae tvorijo enofeue stranke. Največ je pridobDa Klofačeva atranka, ki se imeaujejo ^narodai socija'isti". Vsled tega je odstopila prejšaja vlada in aajbrže bodo odjalisti vzeli v roke državae vajeti. Predsednik oeške republike G. A. Masarjk je tudi po avojem prepričanjo socijalist. Občinske volitve po ČeScem ia Moravskem so pokazale, da je tam Nem-eev maogo maaj. aego jih je izkazoval stari avstrijski sistem. Celo mesta, ki so prej veljala za trdo nemška, so dala do Y3 ceških glasov, mesto Brno, g-lavao raesto Moravske, ki je pred yojsko imelo nemški zastop, je sedaj dalo komaj V4 aemških glasov. Občinake yolitve so bile tudi na Dunaju in po Nižji Avstriji. Liberaici in nacijonalci so propadli popolnoma, krščanski socijalci so zmagali po malih občinah, socijalisti po velikih občinah in tovarniških krajih. Tudi tu so socijalisti razdeljeni na dya tabora: zmerni socijalisti in boljševiki. 0 ruskib ia ogrskih boljševikih pjipovedujejo časniki daa na daa, da bodo vsak čas razpadli, a to prerokovanje se noče uresaičiti in se tudi ne bo tako hitro. Po našem mnenju bodo ruski boljševikr ostali še dolgo. Preniagala jih ne bo aobeaa zoaaaja sila, ampak saini se bodo polagoma iztrezafli m preuredili1 iz razbojniške aaarhije y pravne državae ražmere. Na Ruskem kna adrairal Kolček veliko mr^ v Sibiriji in v delu seyerne Rusije, kjer &'¦ kmetje že pred vojao živeli v svobodnih razmerah in ai med njimi tal za boljševizem,- Ob Doao stoji kozaški geaeral Djeaikia h kateremu so pribežali razni begunci iz prejšajega ruskega sistema, uradniki, častaiki itd. Njegova armada je ravao tako za aič, kot je bila prejšaje Rusije ia ne more proti boljšeyikom aičesar. Po celi Rusiji so gospodje boljševiki ia je zaeakrat ni sile, ki bi jih mogla rreči. V aaši držayi iaiamo dvojao miaistrsko krizo. Iz Ijubljaaske dcželae vlade sta izstopila socijaUstičaa poverjeaika Prepelah ia Kristaa. S tem je razbita zyeza, katero so svoj čas skleaile ysi tri straake. Radi nelojalaosti jugoslovaaske demokratske stranke se krha tudi dogovor med ajo ia sloveasko ljudsko straako. Tudi v Beogrado je minietrska kriza. Boj se yrši glavao med jugoslovaasko demokratsko ia srbsko radlkahio stranko. Sedaj so radi deBaraega vprašaaja aaglo štirje miBistri, med Bjimi tudi miflistrBki predsednik Protič, odpotovali v Pariz in ,s tem je za eakrat kriza odgodena. SI sarao želimo, da bi aaš državai. zbor res delal in Be tratil časa s praznimi prekljarijami, zlasti pa, da bi se lotil aaših najbolj perečih vprašaaj: denarno vprašaBJe, zemeljska reforma, izdelovaaje novega volilnega reda in razpis volitev za novi državai zbor.