Pnžtolna plačana v ppfoplnl IX. lejtnik. 1931. mdjus 20. 6. numera. Neszecsne verszke novine. Vu imčni prekmurszke evang. sinyorije redifel i vodavnlk: rLISZAR JANOS, Murska Sobota. Rokopiszi sze morejo v Puconce posilati. Csek racsuna st. 13,586; hnč »Dusevni Hszf < Puconcl. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvonsztvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplacsilo gorivzeme vszaki evang. diihovnik i vucsitel. Riszalszki dar. ,; aV kom sze i vi viipate, da csiijete .-7--J recs te isztine, to je, Evangeliom zve- .... ti ¦ /. licsanya vasega, v kom szte i potom, .'.-.. kak szte vervali, zapecsdcseni z obecsa- , ¦ nyd Diihom sztitn szvetim." (Efez 1,13.) Te naveke dariivajocsi Bog, z mocsnim obecsanyem szvojega Szvetoga Dtiha obe-csa nam. Nase risz&lszko szvetLnye eto Boze obecsanye z bla'zenov radosztjov i szvetlosztjov napuni. Velki dar csaka na nasz . . . Bog szvojega Szvetoga Diiha posle k-nam . . . Jeli znamo mi prestirnati zadoszta ete riszalszki da"r ? . . . Jeli znamo, ka je Szveti Diih ona znotresnya szvetloszt, stera je jedino mo-gocsa presžvžtiti pola cslovecse duse: on je Diih razuma i modroszti . . . On je diih zitka steri je nasz, tu'zne zivo-mrt-vece greha jedlno zmofzen pravo oziviti. Riszalszki Diih od szamoga Boga zhaja ... i je vretina vszega 'zitka . . . Zatem szi premiszlimo: kaksi krkocsi, szlabi liidje szmo mi; volo mamo na dobro, ali szpu-niti jo nemoremo . . . ovo, riszalszki Diih, je mocs z viszme, Diih mocsi, steri nasz szemta gfbajocse trsztje more za ocelne ludi vcsiniti; pokrepi nasz, obdrzi nasz vu lubeznoszti, vu mirovnom znasanyi . . . pokrepi nasz vu hipi trplenya, vu vori szmrtnoj. I eti je nase nevolno, grehsno szrdce . . . zelejocs csžka ono csiidno zmo'znoszt, stera je ocsiszti od groznoga brernena, stera je znovics za cčrkev, za sztanek Bo'zi poszveti ... I riszalszki Duh opravi eto csiido . . . nebeszki ogen vuzge vu nasem mlacsnom, mrzlom szrdci, ogen vere, liibšznoszti, pobo'znoszti, mo-litvi. T^ pa lehko nepotrebujemo mi rdv-no eta!? Potom je Duh riszalszki Diih trosta... pokoji, otavi vu hipi nevole i sztaranya ... On je Diih radoszti, steri je jedino mogo-csi szladko radoszt szpraviti eti na zemli, po szmrti kmicsnom dole . . . zmo'zen, neobladani pomagacs, steri k-obladnoszti pela . . . batrivitel nas, steri odbije trpe-tajocso bojazen nasega szrdca . . . z-ed-nov recsjov: Riszalszki Diih nasz z szvo-jov blagoszlovnov obilnosztjov za Krisztu-sove prave herosze posztavi, za vucsenike vcsini . . . recs te isztine, evangeliom zve-licsanya zapecsati vu nasem sžrdci . . . Eto cstido scsč Bog doprineszti pri nasz z mocsjov riszalszkoga Dtiha! — Ocsa moj nebeszki, Goszpodin Bog rnoj! Szpuni nad nami tvoje szveto obecsanye . . . daruj i nam tvojega Szvetoga Diiha! . . . i -.. Diih bozi! ti bojdi z-nami, ¦; ¦':-:-j;' : Odktiplenimi diisami; ' '"^: Pelaj nasz po sztezi szvetsztva v11 \. K-'zelnomi cili biazensztva. . !. "' Ti, 'zitka poti kazitel, b';";:;.'1 Boj nam szmileni voditel, x} ! ; ' Da nasz v-mre'ze ti nesztalni -' tr: Nigdar nezaplete szvet jalni: Ti daj pomocs, oh visna mocs! -:-'¦¦¦¦L Sztrdn 62. DUSEVNI LISZT. mdjus 20. Ti, dike nebeszke szvetloszt, Bfidi nam szrdca na vreloszt, Da niznoszt zla odfirimo, - , I tebi v-szvetsztvi szliizimo: Pelaj vsze z-gniiszne blodnoszti K-vretini 'zitka modroszti, ; Da vszi Boga prav szpoznajo, Ino dosztojno zvisavajo. — Boj k-poszveti vszemi szveti! Eden hejp z-Indije nam no vcsenye.1 Z-liibeznosztjov bi Vam jasz rada ete kep, liibldni cstitelje nasega liszta, z-onoga napreda-vanya dale pripovidavala. BKa miszlite, kakso zahvalnoszt ma eden indijanszki, z-pogana gratani krsztsenik ?" Pitao je goszp. inspektor te k-coj poszliisajocse. In-spektor Haramitzsch je szatn par deszdt let onim ktnicsnim poganom Jezusa evangelium glaszo. I tak nam je pripovedavao ono velko, szkoro ne-vorvano zahvalnoszt od ednoga indianszkoga mladenca, stera sže je komaj pred par kčdnami (zdaj ze mejszectni) zgodila. »Pred devetmi kčdni je na nase hi'ze vrataj mocsno zvoniJo, to je bilo ze ta v-nocs okoli 11-te vecsdr, Mi szta-ntijemo v-drfigom stoki nase hi'ze i donok sze *) (Vzeto z-ednoga naprSdavanya od misszion-szkoga inspektora Hammitzscha z-Leipzig-a dr'zano v-Novom Vrbaszi t. 1. januara 18. i 19.) je nam csiidno vidlo, ka za nevole more biti, ka nasz nikak tak keszno iscse. V-tom csaszi je 'ze vratarojca dveri odprla. I z-velikov sztraho-tov pribizi k-meni i kricsi: Bg. inspektor, g. inspektor! Nikaj csarnoga je pri nasi dveraj." BJa reszan, jasz idem doli", pravi nam g. in-spektor: BPa ka miszlite, ka csarnoga je bilo pri nasi dveraj ? Eden indianszki mladenec. Toga mladenca je szama zahvalnoszt prek velkoga morja v Europo gnala. Tč cslovek je ne znao niti ednoga europanszkoga jezika i donok je mene gorinajsao. Jasz ga pitatn po nyegovom lasztivnom jezki, ka on tii v-nocsi iscse ? Pa ka mi je odgovoro ? BVasz", ja kakso formo ? BJa Vasz iscsem jasz ze celi den po varasi i hvala Bogi, ka szem Vasz najsao." Te szem ga voopitao, ka zaka me iscse i zakoga volo je v-Europo prisao ? Pa ka mi pravi ? BZa nikaj driigoga volo szem ne prisao v Europo, kak eti Vam eden, Bog plati povedati. Vam i onoj včszi stera je nam indijanarom dala misszionszko solo gori posztaviti. Proszim, povete mi, gde je tisz-ta vesz ?" Pa reszan, jasz pogl^dnem nyegova piszma, sze je tocsno zarnerkano, kak mi je pravo. Pri nasz je prenocsiivao i na drfigi džn szatn ga poszlao v- .... Tak je tem evangelicsancom on prisao z-Indije oHvalalepa I" povedat. I kak zahvalnoszti szkazanye je dao szaksemi gmajnari eden szvilnati indiszki robcsek." Oh kaksa za-hvalnoszt! Eden galyarob dtihovnik. Poszlov.: JUVENTUS. Od Lipotvara do Napolya szo gnali ob-szojene protestanszke dtihovnike. Zmesz szo na eden falat sz-hajdvom sli, ali zatem szo pa velko, težko pot mogli vcsiniti peski, z ranjenitni nogatni, opesani, z-'zmetnim szrcom szo prisli v Napoly, gde jih je galyarobsztvo csakalo. Gemanner Qy., t^ trdoga szrca sztotnik, ki jih je szprevajo po celoj poti, nyim je pocsinek zapovedo pri ednoj maloj goscsi. Tš zmantrani robi szo sze tam ta vtegnoli na zemlo, gde je steri ravno sztano, dokecs szi je sztotnik na eden bli'zanyi brescsek szeo i kak redno, tak i zda je omurno gledo pred szžbe i szi je etak premislavo : BKa za mocsi je donok, ka drži dfiso v te nevolni, vktippotreti robaj ? Prisli szo dokonca tezke poti, znajo, ka csaka na nye, pa itak nescsejo zatajiti szvojo vero, za volo stere trpijo." Te robi duhovnicke szo szkoron brezveszt-no lezali v szenci od velke trfldave, eden szol-dak, Ič dobroga szrca Fili^, ki je je med potjov tiidi vecskrat posajnalivo, nyim je vodo prineszo, sz tov szo sze malo otavili. Treszeti jih je bilo vszevkUper te mantrni-kov. Szkiipno trplžnye jih je escse bole vkUper-zvezalo. Simonidesz, te velkoga znanya diihovnik-profeszor nyim je naszkrivoma kivno i malo bole szo szi vkiiperszeli. Gemanner sztotnika szoldaki szo globoko szpali. Simonidesz je napredao ovim piszmeno prosnyo, od stere szo szi po celoj poti telko zgucsavali i stero szo Ruyter Mihaly, holland-szkotni admiralisi scseli poszlati. Zda szo jo 1 "— J L ¦' ¦_' .' — majus 20. DOSEVNI LISZT Sztrdn 63. MPa ka sze je zgodilo za dvd dni ?" Na-dale pravi g. inspektor: BZa par dni vgojdno rano ob 5 ti sztoji pa nikaj (nikak) csarnoga pred nasov hizov, ja sto je bio? On indianszki mladenec. Pa ga pitam, ka iscse tak rano tii ? je donok ne vecs v-Indiji, ka tii liidi sztrasi. Pa mi pravi: BAh odptisztite 1 Szarno edno Vasz proszim, povete mi, gde 'zivč nas ocsa Luther?" Nas ocsa Luther ? 0 szinek, on je 'ze pred par sztoletmi tnro. nJa to jasz znam, ka je on ze mro, ali dOnok nindri more pokopani biti i jasz scsčm tii nyegov grob viditi, pa tii nyemi eden BDankeschon" povedati. Za nyegov vreden, mo-der katekizmus, steroga nam je senkao, steri nasz pela vo z-kmicsni vihčrov 'zitka." Kakso formo nyemi pa tč scsčs, tvoj MBog plati" po-vedati? Ja znžte, jasz szem szi zse par let vkfip-sparao moje peneze i zžto nyemi kiipim eden velki venec z-ednim velkim pantlikom, z-zahvži-nim napiszkom i polo'zim na nyega grob. Lehko donok nyegov prahpepel obcsfiti tnojo poniz-noszt i zahvalnoszt do nyega." Reszan je s6 v-Wittemberg i je goripoiszko Luthera grob, pa je polozo na nyega eden velki venec z-ednim pantlikom i v-nyem z-napiszkom: nVelka ti hvdla za tvoj vreden katekizmus /" Nika drugo je ne csiidno od toga Indiina-ra, kak edno. Indianci nemajo te recsi ^zahvdl-noszt" v-nyuvom jeztki. Eden tiszti cslovek more to scsiszta nacsi vopovedati, csi to pomeni Mzahvšlnoszt". Tak je pravo g. missz. inspektor Hammitzsch. I mi mžmo v-nasem materszkom jeziki to recs i tu katekizmus, pa szmo nancs ne dalecs od Wittembergaf sto je zndsz, ka de so v-Wit-temberg Lutheri zahvalnoszt szkazal za nyegov kathekizmus ?" Tfi i mi Prekmurci bojmo zahvalni za Lutherov-Katekizmus! Ar ga mamo v-nasem materszkom szlatkom jeziki. Ne szamo zahvalni Lutheri, steri nam ga je szpiszao, nego Bogi ino onim vrelim ocsakom, (Kardos Janosi) steri szo nam ga dojobrnoli v-materszki jezik.*) ______________ M. Ol. *) Zahvalni szmo prevecs nasoj vreloj vkupdela-jocsoj szesztri za ete nyeni notriposzlani artikulus, vu sterom sze tak genlivo opominamo na zahvalnoszt proti nasemi nemrtelnomi reformatori Dr. Luther Martoni i proti nyegovomi malomi katekizmusi, steri je edna naj-bole razsirjena kniga po celorn szveti! Zahvalni szmo pa ne naszlednye celo Ny. Vel. nasemi szvetlomi krali i viszikoj kralevszkoj vladi za to, ka lehko vcsimo povsze-dik Lutherov katekizem (verenavuk) po niaterszkom jeziki ! (Red.) »Verosztfljte, sztojte vu veri, mo'zjč bojdte i mocsni bojdte." (I. Kor. 16, 13.) * ,,Moje ogvfisanye je, ka je biblia i szamo biblia tiszto, z-stercga szi lehko csdka cslove-csnsztvo szvoje zvelicsanye tiidi vu priseszt-noszti." (Wimmer.) ,,Bog sze ne da oszmijavati. Kakoli szeja cslovek, tiszto bode 'zeo." (Gal. 6, 7.) vszi podpiszali sz-krvjov, ar vszakomi szo krvavile nog^ od lanca, sz-sterim szo vkiiper-zv^zane meli nog^. Ne szatno eden med nyimi je hodo v Hollandiji i tak pozno verevreloga admiržlisa. Csi stoj, on je tiszti, ki nyim lehko pomore. MAli kakda nyemi szpravimo do rok pros-nyo ?" — plto je F. Stevan. MCsi B6g tiidi tak scsč, pride nyemi do rok" — odgovoro je Simonidesz z krepkim vervahyem. BCsi je pa tak popiszano, da naj tudi na-dale trpimo, te sze tUdi moremo podvr'zti Bo-zoj voli" — je pravo te krotkoga szrca Tr. Jdnos, koga szo pajddsje szamo za Janos diihov-nika zvžli, ar je tak krotek, mdrlUbecsi bio, kak Janos apostol i tiidi takse gorecse diise. Szla-boga, tenkoga tela, ali z velkov diihovnov mocs- jov je vsza pretrpo i escse je vszigdar on batruvo ti nisterne vcagajocse. Komaj szo bili gotovi sz-prosnyov, stero szi je Simonidesz pod ronyavi gvant szvoj szkrio csflla sze je sztotnika zapoved; napre potiivati! Szoldacke szo sze zbudili, vkiiper szo za-vrnoli robe. Sli szo napre. Kapetan i szoldacke szo ne zamerkali, ka Simonidesz i Masnitius szta osztanola od nyi, gda szo prek edne go-scs^re sli. T6 szo szamo te robi — pajdasje vidli i szo razmili, ka szta nakanila — pri nyi-ma je bila prosnya. Z vžksitn vUpanyom szo sli dale. Escse pred szuncsavnim zahodom szo za-varali lepi Ndpoly z Vezuvora, steri sze je dalecs kadio. Vnogo hajovov je sztalo na morji pri Napolyi. Robi szo z-'zijajocsim pogledom iszkali hollandszko zasztavo. Kapa csi je ravno ta z-zlatimi oroszlani okincsana admiralisova ,'j:1 ''-'j___' i_ ¦' _ ._____ Sztrdn 64. DOSEVNI LISZT mdjus 20. Szlavi i protestontizmus. Znana pravica je, ka szo romunszkoga ple-mdna narodje: spanyolje, portugali, francuzje, talianje i Juzne Amerike sztancsarje, 'ze poleg narodnosztt predestinalivani na katholicsanszko vadliivar>ye; prottomi germanszkoga plemena na-rodje; nemci, anglusje, svedi, norvegi, dani, Sze-verne Amerike zdru'zeni drzel i Kanade sztan-csarje szo protestanusje; k-koncovi szlavszkoga plemčna narodja szo z včksega tala grcsko-ortodox, ali nacsi zhodne pravoszlavne matere cerkvi verniki. Z-vekse sztrani je to tak, ali da vszdkare-gula tnž vovzetje, tak i pri tom tiidi jesztejo tak-se. Med rumunszkoga plemena narodmi szetodi ndidejo, csi bar vu mensetn racsuni protestanusje, escse i med romani pravoszlav verniki. Med ger-manszkoga plemčna narodmi tudi katholicsanje, na pčldo: jii'zni nemci i v-Angliji irci; vu veli-kom szlavszkom narodi veliki racsun katholicsa-nov, na peldo: polaki (lengyelje), csehi, szlova-ki, szlovenci i horvdtje szo navekse vszi katho-Hcsanszke vere, tak tiidi Bosznie, Dalmdcije sztancsarje. I med szlavszkimi narodmi jesztejo evangelicsanje i ravno v-novom hipi sze med szlavmi razsiirjava nžjbole protestanszko vad-luvžnye. Davno, vu zacs^tki reformacie je med szlav-mi doszta vernikov naszlediivalo Luthera. Med szevernimi szlavmi Husz Janosa pohodniki: cse-hi, szlovaki (totje) i escse v-Polszkom sze je vu velikoj meri sirilo evangehcsanszko vadliivanye. Med juznimi szlavi je Trubar Primo'z i Dalma-tin Gyorgy z velkov vrelosztjov razsOrjžvao med szlovencmi i horvdttni evangelicsanszko vero. Gde je bar szledi grozno, divje preganyanye z-csiszta vosztrebilo to vero. Trubžra i Dalmatina szatno, kak piszatela, jezika osznovitela szpo-minajo, kak vere reformatora szta pozableniva. Nyidva narod je ne bio szpodoben proti sztati, odsztopo je od reformacie szv^toga nžvuka. Z-pozd/gnyenov glavov szamo jedino wl vendszlovenje lehko vadlfijemo, ka je med jii'z-nimi szlšvmi li med nami osztala gori p6ieg vszega groznoga pregžnyanya evangelicsanszka vera, mi szmo jo obarvali i goriobdr'zali, kak ocsakov nasi drago orocsnino. Mi niti nevemo, niti sze neszomnimo, na-keliko cenijo i prestimajo zvonesnyi velki pro-testanszki nšrodje eto naso zdrznoszt, veliko verelubeznoszt, stera je nasz szpodobne vcsinila, ka poleg vszega teskoga vardevanya, trplenya, szmo nevkleknyeno osztanoli vu ocsdkov nasi vadliivanyi jedino mi, premšli nžrod med ju'z-nimi szlavov m6rja valovjem. Csi nasz je bar mali racsun, ali nasa vu ocsakov nasi vere vreloszti nevtreta bivoszt je 'ziv dokumentom, ka med juznimi szlžvmi tiidi lehko jesztejo protestanusje. (Dale.) galya*) ? Nyihovo celo vfipanye je zda to bilo. Ali ne szo jo nindri vidli. Sztotnik je robe vsze odo zviin dvž, steriva szta znan taszpadnola mrtviva gder na poti, kak szi je miszlo. Za 50 zJati szo kfipili vszakoga. Nisterne je Szv. Janiarius, nisterne Szv. Marija, nisterne pa Szv. Klara galya ktipila. » Sztotnik je rad bio, ka sze je oszlobodo od vsze. Pascso sze je naz&j v Lipčtvar i je ob-liibo v szebi, ka vecs nigdar nede szpravlao robe. Nyegovo trdo szrc^ sze je sztrsznolo, diisa sze nyerai je sztroszila od csiidiivanya, sz-sterim je glčdo na krepko vero, pokornoszt te rob-diihovnikov, ki szo escse med najveksov triida-vov i trplenyem 'zoltšre szpevali. Gda je nazaj v Lip6tvar priso, v drugo meszto sze je proszo, *) Indasnyi hajov, steroga szo liidje z lopatami gnali naprg. na granico, gde sze lehko bojiije sz-torkom. Miszlo szi je, ka v bojiivanyi nazaj dobi zgiib-leni dusevni mer. Ali escse z najvžksega szna sze je prebudo vnogokrdt, ar csuo je genlive peszmi rob-duhov-nikov. Escse v bojUvanyi, med trombote glaszom i cinkanyem szablov je csiio to peszem. Ne sze je mogo vecs oszloboditi od nyč. Nž csiido, ar to je ne kaksi zvunesnyi gldsz bio, nego dusne-veszti nyegove glasz. Ta je pa vedno znyim sla, kak tenya za telom, ne sze je mogo ognoti. Zanemila je escse szamo te, gda je eden torszki mecs prebio nyegvo szrce. -,'*."¦.».• Rob-diihovnike szo notriszpiszali v szmrtne knige, v knige galyarobov. Vszako 'zebko szo nyim vardenoli, csi nemajo kaj taksega pri szebi szkem bi sze resili Iancov, zaisztino pa zato, ka csi bi peneze meli pri szebi, tiszte bi szi v szvojo zebko szpravili. Tam szo sztali vszi na majus 20. DUSEVNI LISZT Sztran 65. Razlocsni mali glaszi Radoszti glasz. ,,Zato csi vi hiidi bodo-csi znate dobre džri dati deci vasoj, od koga bole Ocsa vas nebeszki da DiM szvetoga onim> ki ga proszijo." (Luk. 11, 13.) Deszeta evang. c6rkev v PrSkmurji. Ra-doszti glžsz je zisao z D. Lendave. Nasa na> mčnsa i najszlabesa, dolnjalendavszka gtnana je z velkim ino krepkitn dfihom szkoncsala, ka szvo-je davno, globoko 'zelenye zda edn6k donok szpuni, gori szi zozida Bo'zo hizo. Vu te'zkom csaszi sze je na velke aldove odlocsila eta jedi-no vu veri mocsna nasa szkradnya trdnyava. Zvon szvoje 'ze ne male materialne mocsi sze vflpavu Bozoj i verebratov pomocsi. Hitmo nye na pomocs z gotovim szrdcom i odprtimi rokmi! Bili szo 'ze od nasi csaszov escse te'zkesi csa-csaszi i bili szo od nasz escse szrmaskesi liid-je tiidi. I ovo, oni szo nam zozidali cerkvi, so-ld, farofe. Zato posztanmo zda vszi edna velka diihovna familia, stere kotrige sze vkupradiijejo, vkiiptrpijo, eden za drugoga szkupno aldujejo! Ogviisamo, potrostamo nase cerkev sztradajocse, raztorjene verebrate v D. Lendavszkoj fari z-Je-zusovimi recsatni: »Nenihamo vasz szirotice, pri-demo k-vam 1" Pdsta. J. P. Lj. ..Poziv-.a, ar gvlisno politicsno licojno md, szmo na podlagi poracsa- red te za vadlfivanya volo trpecsi. Prineszli szo 'zerjavo 'zelezo i sz-tisztim szo je zosetmplali. B. Stefan je vido, kak sze sztroszijo vkuper nyegovi pajdasje, od szramote rapecsim obrazom jih je batruvo : »Bo'ze agnece zostemplajo, naj sze locsijo od szvojih hoharov." Bajuszi i sžakžlo szo nyim zscsiszta doli obrili. Gda je na L.—i diihovnika priso red, ki }e batrivno trpo, da nyemi 'zerjavo zelezo pri-tisznejo, zda je razburkano goriszkricso : BEscse to musko lepoto nam vkrajvze-mejo !« Glavo szo nyim obrili, na nyo szo turban, z niksi rdecsi ronyavi [cot napravleno torszko obo dobili, naj szpodobni bodejo k ovim tor-szkim robom. " . ' Tak oblecsene szo potem notrivtSlali na galye. nya reditelszke nazavupnoszti ne mogli na ocsi-vesznoszt dati v nasem liszti, steri teszno ver-szka dugovšnya opravla. — Siftar Karoly Bue-nos Aires. 8 dollarov dobili. Jeli szte je za D. Liszt, ali pa za nas Kalendari poszlali? Lžni poszlani 7 dollarov szmo ne dobili. Skrilec Kalman Buenos Aires. Na koj szi poszlo 335 Din. vem szi nikaj neduzen? — G. R. M. Jasz nikaj nernorem vcsiniti vu vasem 'zalosztnom dugovanyi. Prito'zte sze na gmanszkom gyiilesi, ali pri vodsztvi nase sinyorije. — Vszetn vere-bratinszki pozdrdv! Konfirmacija v Puconci. Majusa 14-ga, na den Jezusove oblddnoszti i dike je bila osz-vetna konfirmacia v Puconszkoj cdrkvi. Konfir-malivani je bilo 22 decskov i 18 deklic. Kon-firmandusje szo pokazali, ka glavna vcsenya szv. vere nase krsztsanszke poznajo. K-oblfibe deva-nyi szo lepe, pripravne versuse pravli; med 6sz-vetkom vecs peszem popevali. Petero szirotic brez ocse, stiri brez raaterd i edno z-cela sziro-tico szo diihovnik poszebno tiidi blagoszlovili, pri sterotn sže je vszaki szkuzo. Naj ete lepi den deci i roditelom kem bole nepozableni osz-tane vu nyihovom celom zitki, z&to je fara vsze kofirmanduse z-lepimi szpomenka lisztami obda-riivala. Ka ti konfirmalivani z-djanyom tudi scsž-jo ziveti za naso szv. m. c^rkev, kre toga szve-docsi hyihov pri toj priliki prineseni aldov 299 Jdnos dflhovnik je bio najbole neszrecsen, ar szo ga odtrgnoli od pajdasov, edinoga szo ga vtalali notri na Szv. Janiarius galyo, tak nyemi je niti te trost ne oszto, ka bi z-ovimi pajdasi vkiiper trpo. Gda je na galyo sztopo, vido je, ka je seszt-seszt robov prikapcseni vkiiper z-lancom pri ednoj-ednoj velkoj lopati, stero szo tak mogli goniti, ka sze je zdriigov ne szmela vkii-per vdariti, ar nyim je palčr tam sztao za hrb-tom i sz-korbacsom je vszeko vdiljek po hrbti onotni, ki sze je zmeso, ali komi je roka po-visznola od trfida. • Na galyi je taksa tihocsa bila, kak na cintori. Jcinos duhovnik szi je tak miszlo, ka niti nega na nye ludi. Szamo je voda csopatala, kak szo velke lopate v nyo natnškali. Robi szo ne mogli javkati, ar szo nyim vfiszta sz-spicasz-tim leszom podlo'zili. Tak szo plavale galye po Sztran 66. DUSEVNI LISZT majus 20. Din., steroga sze dariije decskov aidov 122 Din. na Podpornico, deklic a!dov 177 D. pa k-neszpr-hlivomi venci v-szpomin na Lutharovo FJiszžr Saroito za Diacskoga Doma stipendij. Cčrkev je pri toj oszvetnoszti nabito puna bila. Doszta vemikov je prislo z-szoszedni far gledat ete pcz-dignyeni Oszvetek. Jugoszlavski stampi i nase novo cerk-veno vodsztvo. Od zbržnyae piispeka i szvet-noga cerkevnoga presidenia szo szkoro vsze dnčvne novine naserci i sirnpaticsno piszaJe. Vsze szo tiidi prineszle kepe novozebraniva vo-ditela. Piszatei zagrebszki ^Morgenblatt" novin je aprila 8-ga v Beogradi eden interwiew meo z Dr. Popp puspekom, ki szo med diugim szledecsa pravšli: BPri usztavi nase evang. cčrkvi szo nam dr'zawie obldszti prevecs na roko s]e vu vsze cerkevni pitanyaj. Nase ludsztvo dolgflje poszebno zahvalnoszt Ny. Vel, kraii, ki je 19. novembra 1930, na 400 letnici razpuszta augsburgskoga Szpraviscsa, sankcicnirso naso cerkevno usztavo. Ar je tak zvonesnya organi-zacija nase cerkvi opravlena, zda sze more zacsnoti znotresnye deJo cerkvi. Ksk najvisisa glava cerkvi 'zelčm vpelati zivo miszicnszko delovanye vu vsze evang. gmane. Eto mission-szko deianye sze niore predvszem med mJadinov razvijati; eta je, liki je to obcsno znano, vu pobojnszkom csaszi vnogokrat vszako krsztsan-szko osznavlanye i vszaki potršben krsztsanszki neszkonc8anom morji, steroga valovje je dalecs neszlo velko, ali nemo trplenye. Gda je galya napre mogla idti i ne je bilo csasza, te szo robe tak hranili, ka szo v jeszi, ali v vino cvibak namocsili i v latnpe szo nyim potisznoli. Med tem szo nyim szpico voz^li z lamp, ali pa szo jo hitro nazaj djali. Gda szo pa csasz meli pocsivati, te szo pred seszt-seszt robov edno kopanyo prineszli, stera je seszt precsnyekov mela i v toj szo nyim dali jeszti — otrobe, kaso ali grah. Ar szo nyim viiszta vszigdar podlo'zene bile, szploj sza sze odevcsrji od gucsa. Csi je tuhinec priso na gžlyo, z nhu-hu" glaszom szo ga pozdravili. I csi je vecser Forstall jezuitszki barat ztnolo vecserasnyo molitev, z niksim csiid-nim troblenyom, kak kaksa 'zivazen, szo szi legli doj na trde sztolice, ali pod nye. Esze med te, do zivazni poni zane robe, ki fundament zgiibila, brez steroga pa nega harmo-nicsnoga 'zitka. Ravtio tak je potrebno te gori-zrasztsene kolrige evangelicsanszke cerkvi po evangelizaciji pripelati k vretini preporodjenya, naj liidsztvo verszko i jakosztno ponovleny6 do-szegne. Eta vretina je Krisztus i nyegov evange-liom, po sterom sze nasa cerkev imenuje. Od Krisztusovoga evangeliuma prehodjeno iiidsztvo zagviisno bode delalo vszigdar na dobro bli'z-nyenii ino domovini, vu steroj evangelicsanszka cerkev popolno szlobodscsino v'ziya. Vkani sze vszaki, steri tniszli, ka te vu vezdasnyem csaszi telko zvisavari i glaseni humanitet resi cslove-csansztvo. Jasz naszprotno trdim, ka je isztino meo te poznani neraski plszatel historije Nfebuhr, gda ie pravo vu szvojoj knigi rimszke historije: j.Hutnanitat ohne Divinitat ftihrt zur Bestialitat." Stero to zadčne, ka c^lovek brez Boga zvirina posztane, ka dneszden od sztopaja do szlopaja lehko vidimo vu Ruszij. Turobni glaszi. Apr. 24-ga szmo vzeli szlobod v M. Szoboti od vdovice Lipics Feren-cove. Po 60 lštnom lepom zitka be'zaji je eta verna mati. liiblena szvekrva i mila babica odis-la vu nebeszko radoszt. Fri nyenoj skrinyi szta Kovats sinyor i Luthar duhovnik dr'zala trosla-jocse govore. Vtrgnyena je nit 'zivlžnya po dugsem vehnenyi Zibrik Ferenc mladenca v Pu-conci, ki je szamo 21 let 'zivo. Aprilisa 26-ga, lepi nedelni zvecsarek szmo ga szprevodiii med szo zavolo razni hfidodel prisli esze, szo vrgli protestantszke diihovnike, ar szo vfirni osztali k szvojemi vadliivanyi, k evangeliumi i ni z ro'z-jem, ni z obetanyem szo je ne mogli nagnoti na to, da bi zatajlJi szvojo vero. Esze je priso Janos diihovnik tiidi. Naj-b3i'zanyi nyegov szoszed, ki je 'znyim vred pri tisztoj lopati bio, je eden velkoga zrasza, mo-csen Goliat bio, ki je z ednov rokov gono lo-pato, kak kaksi botics. Janos diihovnik je vcsaszi na prvi den na pamet vzeo, ka je toga cslovoka obraz szploj nacsisi, kak pa te drflgi robov. Ovi szo vszi edne obraze meli, na steri sze je vidlo, ka nyim je 'ze vszeedno, dflsa nyim nindri globoko szpi, szamo sze nyim escse telo mantra tii. Ali na licaj toga velkoga, mocsnoga cslovo-ka je vido, ka nyemi tudi dfisa trpi. Niksa velka nevola, nepravicsnoszt ga je mogla dosz^gnoti, za volo stere zda odtirjžva celi szvet. Nyegvo nemo trplenye je groztio bilo gledati, bole groz-no, kakpa csi bi gticsalo, kricsalo. (Dale.) majus 20. DUSEVNI LISZT Sztran 67. velkim taljemanyem z boleznim szrdcom v nye-gov prerani grob. — Osztavile szta nasz dve obsztaranivi vdovici tiidi, kakti Szedonya Ana na Vanecsi, sztara 68 let i 'Zibrik Judlth v Sze-beborci, sztara 70 let. — Naj majo vszi eti vo-preminocsi szladtek grobszki szčn i blazenogo-risztanenye! Nye zaluvajocsim pa naj da vsze-ga trosta Bog vu nyegovoj szvetoj voli szi po-csinod! Instalacija nasega prvoga orszacskoga piispeka szept. 22-ga bode v Zagrebi. Pri insta-laciji nazocsi bode doszta cerkevni voditeJszki oszeb tak z-nase dr'zave, kak z vonszki drzav. Instalacijo zvrsi eden piispek z vonszkoga or-szaga. — Nas piispek Dr. Popp szo dotega mao vise 300 pozdravov dobili. Med driigimi od ba-na i podbana Savske banovine, od armij szkega generala v Zagrebi, od presidenta cčikevne zve-ze D. Dr. Keppler-a v Berlini, od tajnogatanscs-nika prof. D. Dr. Rendorff-a v-Leipzigi, . d ge-neral-sekretčra D. Dr. Geiszlera, od orszacskoga puspeka D. Dr. Ihmels-a v Drezdeni, od presi-denta Ausztrijszke evang. cčrkvi D. Capesius-a v Becsi, od presidenta Lutheranszke szvetovne zveze D. Morehead-a v New Yorki i D. Jorgen-sen-a v Kopenhagi; od theologicskoga fakulteta v Becsi i v Soproni itv. Novo zebraniva voditela nase orszacske cerkvi, Dr. Popp piispek i Dr. Rotb szvetni cerkevni president szta po szvojetn zebranyi eden obiszk vcsinila pri g. ministn pravde Dr. Ljotič-i. Prevecs prijaznivo szta biJa szprejetiva. G. mi-niszter je obecsao naszkorno potrditev odčbranya obadva nasiva najvisisiva cerkevniva funkcionera. Kak je znano, piispek sze potrdi od Ny. Veli-csansztva, szvetni cerkevni president pa od mi-nisztra pravde. Piispek je zebrani na csasz szvoje duhovniske szlflzbe, szvetni cžrkevni president pa na 12 let. Zagreb. Fara je ednoglaszno szkoncsala, ka na edenstokni farof escse driigi stok da go-rizozidati. Tu bodo vsze potrebne dvordne za puspekovo piszarno. Gorizidanye sze je 'ze zacs-nolo i do konca auguszta more zgotovleno bidti. Sztroski znasajo po milio dinarov. Rutenia. Eta krajina je nigda szploh orto-dox grcsko-zahodna bila, ali poleg rimszke pro-pagande sze je doszta rutenov pridrfi'zilo k-unialnoj cerkvi, stera dr'zi grcsko-zhodne forme, 'zenidev popdv tiidi, ali szpozna za glavo rim-szkoga pontifexa (papo). Zda po trfidi nisterni ortodoxni popev i vucsitelov, sze je doszta ru-tenov pridrfi zHo k grcsko-zahodnoj cerkvi. Vise 100,000 diis sze je nazajvrniio od oblaszti rim-szkoga papo na sztaro vero szvoji ocsakov. Spanija. Vu etom, szkoron scsiszta r. kath. orszagi je revolucija vovdžrila. XIII. Alfonz krao je z-szvojov familiov vred osztavo dr'zavo. ,,Ju-goszlovan1' maj. 9-ga pise, ka je v-Spaniji 75 procentov snalfabetov. Tak je v tom tali v Spa-niji najszlabse na szveti. Spanija roa niilijone i milione ffidi, ki neznajo napiszati niti szvojega imžna. — Protestantje szo vnogomi preganya-nyi i pote'zenoszti bili vodjani v Spaniji. Zda szo vu republiki apanije vopovedali verszko szlobodscsino i popolno ednakoszt med cerkvami, Z-jarma klerikdlne pote'zenoszti od-szlobodjene, doszta pretrpecse spanyoiszke pro-testanszfce brate nase z-liib^znosztjov pozdrav-lamo! Barbi vu novom hipi obladnoszt vzela v Spaniji isztina i szvetloszt evangeliuraa! Szamovolni dari na goridr'zanye Du-sevnoga Llszta : Kcvats Karoiy diihovnik G. Szlavecsi 10 D, Persa Ana Polana 5 D, Dani Ferenc Polana 10 D, Bencik Janos Beltinci 5 D, Mr. Siftar Ida Maribor 60 D., Poredos Matjas Pecsarovci 5 D. Radi bi nadaljavali! Szrdcs-na hvala! Hisztoricsna opomlnanya. 1631.maj.20-ga je podzajao i opuszto Tilly Magdeburg va-ras, steri, kak scsiszta evang. vdras, je ne raeo vole prevzžti nyemi podeljenoga kath, pUspeka. Trdi sze, ka je 30 jezer ludi od 'zitka prislo, varas je pa szkoron popolnotna porob plame-nov posztao. Krics cagloszti sze je frgao na to csinenye z celoga nemskoga evangelicsansztva. — 1431. tnaj. 30 ga szo 'ze'zgali Jeanne D'Arc-o, ,,Francuzkoga orszdga liliom", ki je szvojoj domovini, szvojetni krali vu kriticsni vremenaj velke sziu'zbe vcsinila. ,,Cerkev" je vopovedala na nyo, ka je ,,nazajszpadaj6csa jeretnica, never-na boJvankinja", pa je nyeni 'zitek plemeniti krsztsanszki 'žitek, pun z-diszciplinov, z-poniz-nosztjov, z-csisztosztjov, z-podlo'znosztjov, z-10-beznosztjov, z-szmilenosztjov. 191O.-ga jo jeiszta ,,c^rkev" za ,,bla'zeno" vopovedala. Treszetijezero protestantszki misziona-riusov dela med pogantni. 1815-ga leta je 175 protestanszki misszionariuso1? delalo med poganszkimi narodmi, dnesz 30,000, zvontoga bluzi 150,000 domacsinov. Pred sztodvajszetirai letatni szo oszetnjezeropetszto dollarov obrnoli na misszionszke cile, dnesz 'ze predracsun pro-testantszke misszije obri poldrfigi milliard svej-carszki frankov szžga. Pred sztomi letmi je niti edne sole ne raela protestantszkamisszija, dnesz stiridesz^tszederajezero elementarni sol, ednoje- Sztrdn 68. DUSEVNI LISZT majus 20. zeropetszto szrednyi i visnyi sol, triszto obrtni sol, sztoedemnajszet vszevucsiliscs vszevkup z dva i pomilion osznovlenikov seregom glaszi napreidenye. V-poganszki dr'zavaj vedtio rasztč ra-csun krsztsanov. V Egiptomi 100.000, na Ma-dagaszkar zatoni 358.000, v Indiji 2,247.000, na Kitajszkom 795.000, v Koreji 277.000, na Japon-szkom 164 000, med afrikanszkimi csrnkavci 2,587.000 diis je evangelicsanszki krsztsanov. Szobotsko evang. 'zenszko driistvo je i vu etom leti v-soli drzalo posztne zvecsarke. Z-radosztjov szo poszlflhsali vkiip szpravleni verniki, roditelje, decč lepo deklamalivanye, na-vucsna verszka goricstenya i napredavanya! Na 5-to nedelo je Bagžr Ivan theologus szlobodno napredžvanye dr'zao od vezdasnyega szvetszkoga i verszkoga 'zitka. Jžko prilicsno i navdiiseno napredavanye szo poszlflhsžvci vrelo poszlflh-sali. Pri toga velikoga trosta mladenca napre-dLvanyi szmo sze znova ogvtisali, ka ednok vre-li delavec mž bidti vu Goszpodna vinogrddi i vu nase szv. m. cčrkvi. Pintarics Mariska je zda tiidi, kak vszigdar, vu velikoj meri vo zadovo-IHa z-szvojitn iszkrenim deklamalivanyem obcsin-sztva zelenye. Bagdr Mirka, Karbl Erika, Ruza Gabora deklamacie; VJaj Vilme i Godina Maivi-ne parno zgovLrjanye sze je vise mere csaka-nya dopadnolo obcsinsztvi. Po napredžvanyi je thee zvecsarek dr'zdni, vu sterom szo vernici med veszčlim zgovžrjanyem po 'zenszkoga dru-stva odbornikojcaj dariivana szpecsenya, Iheo i vsza dobra po'zivali i stero je 'zenszkomi driistvi 1275 dinšrov dohodka prineszlo. Na 6-to poszt-no nedelo je v-c^rkvi dr'zani zaprtni posztni zvecsarek poleg prebranoga redov^ka. Sokolsko-ga driistva orchester je igrao Luthera obladnoszti peszem: »Trdi grad je nas Bog ztnozni", i vecs peszmi z-virtouznim napredšnyem. Vlaj Vilma je deklamalivala »Krisztus, kak goszt", lepo ver-szko peszem z-jdko vugodnim napredanyem, vszem vernikom na veliko zadovolnoszt. Szlo-bodno napredšvanye szo dr'zali Heiner Geza hodoski diihovnik, slero szo nazocsi bodocsi z-velkov navdiisenosztjov i radosztjov poszliihsali. Po dokoncsanyi redovčka i po vernikaj szpžva-nyi i seniora poniznoj molitvi, sze je i te verszki zvecsarek odpravo. Evangelicsanszkoga zenszko-ga dru'ztva agilisne kotrige Ocsa nebesžki ob-dr'zi vu Goszpodna missionszkom delovanyi i vodi je od obladnoszti, do oblšdnoszti! Evang. szvčtki i evang. vere dr'z. szlu'z-benici. Z-vecs krajov sze tozbe glaszijo, ka ni-ki voditelje nerespektalivajo dr'zave on zžkon (14. §), ka evangelicsanszki szla'zbenikov na Velki petek i na reformatie okt. 31. szvčtek neszmijo od bo'ze szlii'zbe zadr'za"vati. Nšimre proti nisternim cesztarom jesztejo zatoga volo tozbe. Gori pozovemo ti doticsni faktorov paz-ko i te to'zb vracsenye proszimo. Ddri na Dijacski dom. Z-Gederovec Kra-nyec Peter ostarjas 100, z-Tisine Cip6t Lajos ostarjžs 50, z Murszki Petrovec Andrecs Janos 60, z-Szobote Fliszar J6'zef szabo 20 din. Z-Piiconszke gmajne vkiippobržni dobrovolni aldo-vi 544 Din. z-Szobote Norcsics Lajos 10 Din. Vszem daritelom najlepsa hvala! Teska vremena nasz doszegujejo, ali donok moremovadliivati, ka vere liibčzni toplocsa nevgaszne vo zszrdc ce-16, szamo vu ti mlacsni drev^no szpi. Puconszka fara je marc. 22-ga mela szvoj r^den gmanszki obracsunszki i proracsunszki gyiiles. Po vržlom szpevanyi i molitvi szo Kfihžr Stefan inspektor odprli gyu!es z-navdiisenimgo-vorom, vu sterom szo opominali gmanare na one du'znoszti, stere 'zele od nyi cerkev vu vezdšsnyem te'zkom cajti. Z-prelepoga govora zacsetni tao esze zamerkamo. »Postiivano szpra-viscse! Gda szmo sze na etom meszti z-Boze miloscse znovics vkuper szpravili, da naj Vam, zasztopnikom nase evang, gmane, kak celoj gma-ni i poszameznim dacsnikom polo'zimo racsune od nasega ednoletnoga dela, vertfivanya i safa-riivanya na tisztoj podlagi, ki szte nam joomo-gocsili z Vasimi materijalnitni szredsztvi, z-tisz-toga zaviipanya, ki szte jo nam podarili za vod-sztvo nase evang. gmane: Vasz vsze navzocse prav priszrcsno pozdravlam. Gda idem prek na moje vendar kratko porocsilo, Vasz proszim, da poszlusate tiszto tnirno i premisleno, da pripo-edini recsaj znali bodete, kaj znameniijejo za naso cerkev, poszebno pa za naso gmano, da tak znali bodete dati szvoje mislenye glaszno, pred denesnyim nasim srpraviscsotn, kak jo i datn jesz na javnoszt, v interesi nase szv. mat. cerkvi. — Moje porocsilo je kratko, ali vendar velike vszebine, — Ednoleten tekaj v nase gmajne zivlenyi je z-dtisevne sztrani razveszel-jiv, vendar sze je pokazalo med poszejanim csisz-tim zrnyom nikelko kokoja. Dnesz szi dr'zimo za duznoszt, da te kokoj voscsisztimo,da bode prldelek, nasa zčtva i v cerkevnom dugovžnyi csisztoga zrnya. — Je te 'ze vzrok zvfinesnya majus 20. DOSEVNI LISZT Sztnin 69. gonja proti naši cerkvi, ali je vzrok poszrmaški-tev kmetszkoga naroda — v denesnyoj velkoj krizi — ki je tiidi i veksi tao nase gmajne, ne-mo iszkali, razveszeljivo pa je, da szo bo'ze szlii'zbe bole obiszkane bile v pretecsenom leti, kak pa do tisztoga hipa. Verszki znacsaj je tak bole obhodo vsze nase vernike, stero na tom meszti ttidi moremo zagotoviti i z veszeljom ugotoviti. — Edini nas verszki liszt BDfisevni liszt", ki je ed;na obramba tiszte nase ev. cer-kve, ki je napadena od doszti i razni sztrane, kaže napredek v napreplacsniki. To je zname-nye, da veksi tao nasi vernikov je szpoznalo potrebo toga liszta. Vendar kelko penez niica goridr'zanye ednoga taksega liszta i keliko dela, je potrebno, da nasi gmajnarje i verniki nase szv. mat. cerkvi vszi escse veinese i bole gorecse podperajo tč liszt." — Potom szo duhovnik na-predali szvoje oznanilo od prem. leta, szpome-novsi sze zevsze presztorov farnoga i cerkevno-ga 'zitka. Kakti od jubileuma 400 letnoga Augs-burgskoga verevadliivanya; od dr'z. zakona za protestantske cerkvi; od nase nove cčrkevne usz-tave, za stera vsza roatno zrok na radoszt ino hvalodavanye. Szpominali szo sze nadale od re-formacije szvetka szvetlivanya na d&n okt. 31-ga; od preganyanye trpčcsi ruszoszki nasi krsztsanszki bratov; odszvetiivanya »Materszkoga dneva." 'Za-liivanyem szo napreprineszli, ka sze vszigdar najde-jo miacsne dfise, stere szvojo vero zatajijo. V preminocsem leti szta dve evang. oszebi v r, kath. cdrkvi szklenile zenidev i tak vsze szvojo deco napreodale. Edna farna oszoba v Pecsa-rovci i edna v Zagrebi je pa katholizerala. »Včrsztvinszka kriza vnogokrat kmicsne kepe mala pred mene, tak miszlim, ka ma bidti vszi moremo na nikoj pridti. Driigocs sze.pomirim, ar tak miszlim, zato gralfijemo szrmaskesi vu ti zvonesnyi, naj bogatesi gratiijemo vu ti znotres-nyi." — K fare tradicionalnoj navadi verno szo tiidi pretecseno leto lepe szamovolne aldove pri-neszle vrele diise na razlocsne cile. Racsunszke knige szvedocsijo, ka vu gotovi penezaj vszevkiip 17,784 D. 90 p., zvontoga na Diacski Dom 643 1. psenice i 914 1. 'zita. wBo'zi blagoszlov bojdi nad vszemi tisztimi dobrimi dusami, stere nemi-liijejo za naso cerkev ino za nyene cile ni trfi-da, niti aldovov". - Za verszko vcsenyd dece vu vsze farni soJžj, csibar z-velkov tezavov, itak je preszkrbleno nateliko, ka nasa deca nindri neoszfžnejo brezi vadlJivžnyszkoga vcsenya. Hva-Ia pri tom deli Ratkai Odotl i Titan Jo'zef s. ravniteloma, steriva szta na pomocs diihovniki. — 1930. Ieta je fara notrijemžnya mela 52,575-95 D, v6davanya 50,111.06 D. V hranilnici (spar-gaszi) i na bojnszkom poszojili mš fara 33,756'20 D. Na popravlanya je obrnyeno 12,073 60 D. ~ Na meszto pok. Szlivnyek Franca szebeborszko-ga obcsinszkoga kuratora je zabržni Celec Ste-van, ki je naprepiszano priszego taki polo'zo. Gyiiles je escse prineszao razlocsna fontosna szkonasanya i potom sze je zakliicso. Gornya Szlavecsa. 1931. IV. 26-oga, na nedelo Jubilate, je blla vu nasoj cčrkvi oszvetna konfirmacija. 27 otrok je bilo konfirmalivano, med tštni 17 pojbov i 10 deklin. Dari na cdr-kev zidanye po zlštoj knigi: Bohar Lajos, delo-vodja iz Gor. Lendave, je med szvojimi delavci vkapnabro 108-30 Din., Kranyec Franc, roj. iz Nuszkove, z Buenos Aires-a (Argentina) je posz-^ lao 1 dollar, Gomboc Jozef, roj. v-Doi. Szlave-' csi, z-Chicago poszlao 50 Din., Benk6 Franc z-Gor. Szlavecs št, 45, 30 Din., Potocsnyek Ivan, roj. v-Dol. Szlavecsi, z-Szentgottharda 150 Din., Vidonya Ivan z Dol. Szlavecse 30 Din., Kiszilak Karoly csevlar z Rogasevec 150 Din., Roposa Jiiri z-ttiv. z Nuszkove 30 Din., Dar konfirman-dusov 145 Din., od Gusztžv-Adolf drustva 2000 Din, Vszem daritelom najtoplesa hvala! Proszi-mo nadale dare za naso cčrkev i za farov griintni kamen 1 — Na viizenszki pondelek szmo offertorium dr'zali na fond nasi stampov, vkuper je prislo Din 91-40. Bog naj blagoszlovi darite-le ino te milodare, steri szo znojom lica szprav-leni I — Majusa 3-ga, po bo'zoj szlu'zbi je me-la nasa gmana szvoj letni redni racsunszki gyu-les. Gmanszkoga vodavanya je bilo 1930. leta 87,588 D 90 p, notrijemanya pa 143,100 D 35 p, csiszti osztanek je tak 55,511 Din 45 par. Gmana zviin toga itak md dugd escse na zida-nyi cdrkvi 50.000 Din. amortizacijszkoga poszo-szojila. T6 de doj placsUvano do 1937. leta, Ar je na 10 let bilo gorivzdto. Na tom gyfllesi je obnovleni bio presbitčrium. Za presbitere szo odebrani bili iz Gor. Sziavecs Celec Jiiri i Bo-kdn Franc, z Dol. Szldvecs Ivanits Matyas i Vi-donya B^la, z Kiizme Csurman Franc i Csurman MikI6s, z Szotine Kocsar Stefan i Vori Mihdly, z Szerdice Szkledar Miklos i Kuzmits Franc, z Nuszkove Frumen Matyas t Benko Franc, z Sv. Jurja 'Zohar Alojz i Makovec Franc, z Vecse- Sztrdn 70. DOSEVNI LISZT mdjus 20. szlavec Sajt J6'zef, z Pertocse Obal Jenfi, z Gor. Lendave Bohir Lajos, z Vidonyec Hajdics La-jos. Ti znovics odebrani presbiterje szo doj-djali presbiterszko priszego ino szo oblubili, ka do verni delavci vu szvojem pozvanyi. Na stero szo je dtihovnik tfidi bfidili vu szvojem govori, steroga szo meli k novim presbiterom. Za pe-neznika je odebrani doszedasnyi peneznik, fare agilen kantorvucsitel Pojbics Gyula. Bo'zi bla~ goszlov proszitno na le nove farne csesztnike 1 Bodonszka tnladina sze pripravla nasz-taviti evang. mladlnszko drOštvo. V nedelo 3. tnaja ob '/2 2 vSri sze je zbrala Bodonszke fare mladina na prigovarjanje csasztitoga g. fa- rara, vu prosztori farne sole. Pozdravni govor i otvoritev szeje szo meli cs. g. farar. Z-parre-csami szo osztro oriszali potrebo i hasznovitoszt zdrti'zenya. Nadale je Fliszar Karol, predszednik, Prekmurszkoga evang. mladinszkoga društva v Puconci, po kratkom pozdravi dr'zao kratku i zanimivo naprejdavanje s potnenom i potrebi mladinszke organizacije, stera naj pod krilom nase sv. ev. matere cčrkvi dela za zdru'zenye i napreidenye nase Prekmurszke evang. mladine. Vu szrdcaj mladine sze je zbfidilo velko zani-tnanje do etaksega društva. Potom szo escse g. farar, g. vucsitel Vukan i dva gmanara vrelo pobfidjavali tnladino k nasztavitvi pri nyjj pre-potrebnoga drfistva. Prihodnja szeja, na steroj sze drfistvo usztanovi bo 17. maja popoldnevi ob 1 vori v šoli. Mladenci i mladenke pridite vszi! — Flisšr Karol, Oorica. Puconci. Preminocse leto je bilo v nasoj fari rojeni 43 decskov i 28 deklin, vszevklip sza-mo 71 decž. Z-eti 1 decsek i 2 deklid, vszevkup 3 ngzžkonszke decč. Mrlo je 60 oszeb, 35 mos- koga szpola i 25 'zenszkoga szpola. Rojencov, doticsno vopretninocsi je szpadnolo na poszeb-ne fdrne obcsine: Puconci 6.5, Andrejci 3:1, Bokracsi 2:2, Brezovci 5:9, Dolina 7:1, Gorica 4:2, Krnci 2:1, Lemerje 8:5, Markisavci 2:3, Mos-csanci 3:3, Pecsarovci 4:3, Predanovd 3:2, Pu-'zavci 5:2, Polana 2:3, Szebeborci 4:8, Salamen-d 4:3, Vanecsa 7:7. Zdalo sze je 30 pšrov, med temi 2 para taksi, ka je moz- i 2 para taksi, ka je zena r. kat, vere. Prikonfirmaciji je bilo 46 dec6, raed tšmi 22 pojbov i 24 deklin. Z-Gosz-podnovov Szv. vecsčrjov je zivelo 1851 oszeb; 739 moski i 1112 zenszki. Z-rim. kath. ptispeka protestantszkl dflhovnik. Dr. Garett Julioja szo 1924-ga po-szvčtili v Cochambom (Bolivia) za piispeka. Dr. Garett je blfizi pred ednim letom obiszkao Rim i za csasza nyegovoga tam zdr'zavanya szo sze dvojiivanya zbudila gori vu nyegovoj dusi od zahtev papo. Osztavo je rimszko katholicsan-szko cerkev i diihovnik je posztao amerikanszke protestantszke episkopžliske cerkvi. Zda je pri-tekJa doli deszdtmeszecsna nyegova vardevanya szlfi'zba. Dr. Garett je 42 leli sztar, v Boliviji rojeni spanyol. 3 \. ¦.'¦',,"\ .' .;¦'-¦ Kokds tozba. Sto bi to vervao, ka bi sze vu vezdasnyem vržmeni tžksa to'zba dalanapre, kak je naszleduvajocsa ? Pa bogme jeszte, i ste-ra je 'ze pred to najvisiso birovijo posziana. Od toga pisejo celoga szveta velke novine, razprav-lajo jo i oszmehdvajocs gucsijo od nye. Delo sze je tak zgodilo: Na Athos brezini, ne dalecs od Soluna v-Grcskoj dr'zavi jeszte eden kloster (baratov szatnosztan), steri je te eden najsztare-si i znabidti tiidi najvžksi na celom szveti. V-tom kraji na velkom presztori szamo barštje prebivajo. Ta krajina je eden mali orszag. Ba-ratov prednyak (prior) tam takkraluje, liki eden tndli kralics 'ze vise jezero let. Majo szamolašzt-ne zakone (pravde) tudi, poleg steri sze ravnajo. Ne davno szo szi nfivoga priora (prednyaka) zčbrali baratje i tč je vonaisao, gori je prisao na to, ka tš baratje nezivdjo poleg zdkonov i ne-zdr'zijo napreszpiszani pržvd. Eden sztdri zžkon jeszte (szam Bog zna, z-stere sztotinc),poleg ste-roga je prepovšdano 'zenszkotni szpoli i zen-szkoga szpola sztvaram, szamicam tam prebivati. Prior je szkuszo i ogvfisao sze je, ka baritje ja-ko doszta 'zenszkoga szpola sztvari: kokosi po-vajo. Belice odavajo i lepe dohodke majo z-to-ga, piscsance pa 'zmahno potrosijo. Kiiretino i naimre nye zupo tiidi za t^csno hrano v'zivajo. Novi prednyek sze na te zžkon zezdvajocsi, je prepovedao kokosi dr'zanye (kokote ne). Barat-je szo proti tomi zrendeliivanyi protito'zbo zdig-noli (apelalivali szo), to'zba sze je pred vszemi forumi szodnije obrnola i pri tom najvisisem fo-rumi z-tem szodom dokoncsala: da szo kokosi do eti mao dr'zdne v-toj dfzavi, sze naj td ndva-da du'ze drzl. Prior je z-tdm szSdom ne bio zado-volen, to'zbo je pred mednkrodno szodiscse v Ha~ ga varas poszlao, naj sze tam oszodi, jeli do baratje szlobodno dr'zali kokosi na Athos polo-toki, ali pa nž? Celi szvet z-na"le'znosztjov csd-ka ib sz8d! Ka bode pravo k-tomi Kriszlus?!... Jeli szmo pred Krisztusom v-1931-tom, ali pa po nyegovom rodjšnyi v-1931. leti? majus 20. DUSEVNI LISZT Sztran 71. Evangeliomszke vere ino cčrkvi obcsinszki prigodi. Napršdani po KARDOS jANOSI Hodoskom diihovniki. Ali gda bi v-eden log prisao, nedovedno nad nyega vdaii eden konyenik z-vojniki szvo-jimi, i vkra nyemi vzeme zlatov puno penezno ladico. Tetzel, kak vragometen trobi, javcse, i roblenike szto jezčrkrat v-globocsino pekla pre-kunč. — BTiho! tiho!* — veli nyemi konyenik, i medtetn naprevzevsi odpiisztek szvoj, pred ocsi nyemi ga dr'zi, erkocsi: »jeli me nepoznas vecs? Vidi odptisztek, z-sterim szi na to szlobodscsi-no daol" Barat je zanemo, i z-boleznim szrd-com dale vandrao. Prazna ladica nyegova sze i zda szkrbno varje v-Jutterbogka varaskoj hi'zi. Odpusztki etaksi szo celo opdjili i vmorili diisno veszt lfidi; ar szo naszlednye tak stimali, ka greh nemore bidti ka velikoga, geto sze za eden nevolen gros, i najvise za eden zlLt tak lehko odkupiti da. Vu toj blodnoj veri szo es-cse bole pokrepleni po Tetzela blazni predgaj, ki je zevszov neszramnosztjov tak vcsio, ka je etaksi odpiisztek najveksi i najdragsi džr bozi; ka papov zasztava i kriz takso mocs mi, kak Krisztusov; ka je szin bo'zi vszo oblaszt papi dao prek, i szatn vecs nekralfije do konca szve-ta; kaon (Tetzel) nebi meno z-Petrom apostolom vu nebdszaj, geto bi po odpiisztki vecs dfis zve-licsao, kak ete apostol po celotn deli szvojem. Tak je preklinyao imč i zakon bo'zi, ete gnfi-szen rob trobiiha i mdnyi najimnik kmicel Med prosztim ludsztvotn sze vszigdar vecs blodni, kak prav rizumni nahaja; ka drugo bi sze tak csakati dalo naime vu oni dreszčlni vre-menaj, gda je grozna nocs neznanoszti i szlepo-te pokrivala diihovno sztavo n& li ti nisziki, ne-go i ti najvisisi sztanov ludi po vszem Hci zem-l^ ? Ne csudo tak, ka je ete jšlen deras gehen-ne vise vupanya srecsen bio vu blaznom tr'ztvi szvojem. Jezere szo na porob szpadnole groznoj mestrii nyegovoj. I koga je globse rano nyi po-gtibelen szpaddj, kak toga pobo'znoga Luthera, kakti nyi vernoga i dobrovolnoga pasztera? Ar gda bi cele csrede etak zapeJani Judi pri ob-csinszkoj szpovedi i ti najriiznesi grehov vno'zi-no zevszov batrivnosztjov i neszramnosztjov vad-liivale, i od nyega sze trdnoj pokori podvrzti stele; ka je mogao szkusziti na veliko bolezen plemenitoga szrdca szvojega? nNam je ne pot-rebna pokora; ar odptisztke mamo, po steri szo nam vszi grehi, predtem i potom vcsinyeni, za nase peneze od papo odpusztseni, stere bi na-csi li zaman vovrgli." T6 je bio odgovor, steri je Luthera grozno sztroszo vu dfihi, geto je ne-vtajeno prevido, ka sze etak oszlepleno Ifidsztvo od penez i diisne veszti, vere i zvelicsanya, tro-sta i vQpanya szpravi, i pa vu sztavo gnuszno-ga pogansztva szfihne. '¦' Pri vszem totn szo bili i plemeniti, zevcse-ni, pobo'zni i od bldznoszti ete nepokvarjeni md'zje, ki szo toti liki retke ali donok csiszte zvžzde vu nocsnom mraki, odlcseno szvetili z-trdhom isztine vu etak tu'znoj kmici cčrkvi bo-'ze. Eti szo, liki ednok Nicodžmus k-Jezusi, ze-vsze krajin szkrivoma prihajali k-preszvetseno-tni i szrdcsnomi prijateli csiszte isztine evange-liomszke, Lutheri, da bi zvedili od nyega, ka miszli od trztva odpUsztkov. On je ednako vad-liivao pred nyimi, ka sze mrzi dfihi toga po-bo'znoga, ne li eto neszramno tr'ztvo, nego i poprek cela sztava cerkvi i obcsine krsztsanszke, i ka bi prislo vremen, da, brezi ocsiveszne blaz-noszti proti Bogi i Sroki nyegovomi, nebi vecs mogocse bilo, du'ze mucsati, zlo etakse trpeti, i bin taljemdnya nad szebotn meti. I tak szo miszlili 'z-nyim navklipe i krsztsanszki prijStelje nyegovi. Kaksi trost, i kaksi nagib tafk za vi-herno szrdce nyegovo, ka szo i drfigi pfevidili i obcsiitili, ka je potrčbno, i gotovi bili pod zasztavo isztine sztanoti ino kre nyč zakldcse-ne pravice gldsz i ro'zj^ zdignoti! Med etaksimi nšsztaji, i pri poboznoj vre-loszti szvojoj je celo pozibo, ka bi on, kak mladi i szirmaski barat, malo vUpanya meo, prdti tak zmo'znomi papi, i nyegovim tiv&risom ino szlugotn, ka znamenitoga doprineszti. Ali gvusnoszt nedii'zni cilov, vera vu Bogi, i szv^ta vreloszt neszpitava za 'zm^csave, negleda na za-deve, gda sze gorialduvati setuje. Zato je on szledi cseszto szam pravo: nOnoga hipa szem jasz eti vu zapornici predgar bio, i mladi doc-tor, ki szem sze z-ognyom i duhom bojiivao kre sz. piszma. Vidivsi pa, ka sze vnogo Itid-sztva tiszka z-Wittenberga za odpiisztki, i jasz — tak isztinszko pravim, kak me je Krisztus odkupo — neznajocsi, ka bi bio odpusztek etak-si, liki szo i drfigi neznali; ednško szem zacsao predgati, ka sze od kiipiivanya odpiisztkov es- Sztran 72. DOSEVNI LISZT majus 20. G&e bogse i gviisnese delo da oprdvlati." ¦%"•» ••¦ K-predgam etakse dobi sze je neszmerna vno'zina vkiipnatiszkala; Ar sto nebi 'zelo cstiti moza onoga. ki je tak lepo, osztro, pobo'zno i nepresztraseno protigucsao ru'znim falingam bldznikov, z sterimi szo celo cčrkev i vero na-leliko oszkrunili? Ali ni z-tem je ne zadovolen bio vreli doctor nas ; — nikak ne ! — nego je i v-1517. leti, szlednyi deti vszeszvetzscseka, 95. glavni isztin vere v6 dao zostampati, i na dveri wittenbergszke gradene cerkvi prikeliti, od steri razkladanya odgovor i racsun, tak z zivov recs-jov, kak vu piszmi dati, sze je proti komikoli i5» gotovoga vonazveszto, i kogakoli na stiika-nye od isztin eti pčzvao.*) Pozvanye eto sze je naitne Tetzela dotikalo; ali on je nesztneo na-presztžnoti, geto sze je bojao Luthera velike ze-vcsenoszti, i obssuto je tak szvojo vbogo ne-znanoszt, kak del szvoji gniiszno blaznoszt. On je i taosztavo preci krajino Wittenberga, tak da je nigdar vecs niti ne videni vu nye. Prottomi szo isztine Luthera od vsze z-velkim 'zelenyem cstete. Vu jezero jezer prepiszki szo sze one razposzlale po vsze dr'zelaj, i cseresz stiraj me-szecov szo, proti vszem zadevam i vszemi vero-sztiivanyi papinszki sztrd'zarov, ze po celoj nemskoj zetnli szpoznane bile. Povszed je li od szrdcsnoga wittenbergszkoga barata bila recs, i, liki na veliki prvi dčn riszalszki, je med sztrž-hotov szpitavano : ,,ka ma z-toga bidti ? 1" Medtem csi je taki Luther zda escse nHi na miszli nemeo, z-c^rkvi rimszke vosztopiti i ny^ prhki zid dolizriisiti; donok sze vodanye vi-se imenuvani isztin meszto zacsdtka znarnenito-ga i blagoszlovnoga dela nyegovoga prestimati more. I zato popravek (reformatio) cerkvi od 3I-ga dn^va vszeszv^tzscseka 1517. leta ra-csunamo- .i^.i Ali trztvo odpiisztkov papinszki prepraviti, je mocsno goridjao pri szebi. Zžto je piszao Brandenburgszkomi Alberti, mainszkomi zebra- ¦) Razum isztin eti jepopreknaszlediivajocsi: cslo-vek sze Ii po veri zvelicsa i vzeme grehov odpiisztsanye; odpiisztki sze borijo tak z-csloveka bla'zensztvom, kak z-sz. piszmom i li osztanki szo indasnye cerkevne poko-re; papa nema oblaszti odpiisztsanya grehov, stera je li B6gi lasztivna, on je li glasziti du'zen z-evanseliomom odpusztsanye i miloscso bo'zo tim prav povrnyenim ; ki grehe prav ob'zaluje, on sze resi kastige bo'ze brezi od-pus^tkov; kincsi Zvelicstelai cerkvi szo drok vsze ver-ni, i ne na papo zaviipani, itv. niki, vu koga imeni sze je TetzeJ z-kramom szvojim klato, i ze-vszov poniznosztjov sze nye-mi je molo, naj bi tak velikoj blaznoszti kak najhitre konec vrgao. »Ka niatn, i ka morem jasz drfigo csiniti, viszoko postuvani piispek i mMosztiven poglavnik, nego naj visesnoszt nyi-hovo proszim, da ocsinszko szkrb szvojo na du-govanye eto obrnčjo, i prepovejo kni'zice one, stere szo brezi dvojnoszti zvon znanya i vole nyihove voprisle, i da glaszitelom odpQsztsenya drfigo pot ino dob, vozravnajo." Tak ponizno je piszao vu zacsčtki Luther. Ocsiveszno je tak, ka bi on pogtibelno du-govanye eto, steromi je cžla cžrkev 'ze pred nyim tak dugi csasz protikricsala i zaman vra-sztvo proszila, zaprva jako rad li zlepa szkon-csao ino v-red szpravo; ali ni odgovora je ne vreden prestimani: i tak je hodo, kak vnogi drii-gi plemeniti mo'zje hodijo na etom szveti, ki z-lubezni isztine to dobro i pravicstio dugovanye pod obranbo vzetnejo. Ti veliki i zmozni szo ga zavrgli, ti szlabi i bojazlivi sze sztrasili nad szrdcsnosztjov nyegovov, hfidi blaznici szo ga z-pogiibelov szagali i za pogubelnoga voprekri-csali, i ti dobri, ki szo sze nad batrivnim za-cs^tkom nyegovim z-szrdca radiivali, je zda es-cse malo na szvetloszt sztopiti sztnelo. Ali on sze je, kak bozi sziuga, na Boga szlono; i ki vu Visnyem szme polo'ziti vupazen, on sze liidi nema sztrasiti. MGda bi jasz" velf on szam — Mod-piisztkom obprvim protisztano, i nad etim szto-pajom mojim bi sze celi szvet csudivao, kak da bi tnocs mojo premagajocse delo zdcsao; velki i mali predhodnika (prior et minor) mojva, po vnogom javkanyi i kavkanyi nadignyeniva, szta k-meni prisla, i celiva trepetajocs szta me pro-szila, naj nebi v Szramoto posztavo r^da nasega; ar bi t\ drugi redovje, praj, ze juvkali od ra-dcszti, i naime dominikanuske, ka nebi szamo oni osztali v szramoti nego, i augustinianiske bi spot i vorcan na szebi nosziti tnogli. Na stero szem jasz etak odgovoro : llibleniva otca! csi je delo moje ne v-bozem imeni zacseto, tak hit-ro veszne; csi je pa vubozem imeni zacsnyeno, nihajta nyega opravlati. Potom szta nyidya mu-csala; jasz szem pa escse eto pridao: csi je dot^c tak slo; potom escse bole idti ma, csi Bog scse. Amen!" (Nadaljavanye.) Stampano v »PREKMURSKl TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.