G R A D B E N I V E S TN IK GLASILO ZVEZE |DRUŠTEV G R A D B E N I H INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Glavni in odgovorni urednik: Franc ČAČOVIČ Lektor: Alenka RAIČ-BLAŽIČ Tehnični urednik: Danijel TUDJINA Uredniški odbor: Sergej BUBNOV mag. Gojmir ČERNE prof. dr. MihaTOMAŽEVIČ dr. Ivan JECELJ Andrej KOMEL Stane PAVLIN dr. Franci STEINMAN Tisk: Tiskarna TONE TOMŠIČ d.d. v Ljubljani Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Karlovška c. 3, telefon/faks: 061/221-587, ob finančni pomoči Ministrstva za znanost in tehnologijo, Gradbenega inštituta ZRMK, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani ter Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru. Tiska Tiskarna Tone Tomšič d.d., Ljubljana. Letno izide 12 številk. Individualni naročniki plačajo letno naročnino v višini 2.600 SIT, študentje in upokojenci 1.300 SIT. Gospodarske organizacije in podjetja plačajo letno naročnino za 1 izvod revije 32.000 SIT. Naročnina za naročnike v tujini znaša 100 US$. Po mnenju Ministrstva RS za kulturo je v ceno vključen 5 % prometni davek. Žiro račun se nahaja pri Agenciji RS za plačilni promet, Enota Ljubljana, številka: 50101-678-47602. « R f t D B C K J l J vestnik GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH IN ŽEN IR JEV IN TEH N IK O V SLOVENIJE U D K - U D C 0 5 : 6 2 5 ; I S S N 0 0 1 7 - 2 7 7 4 LJUBLJANA, JANUAR, FEBRUAR, 1998 L E T N I K X X X X V I S T R . : 1 - 5 6 V S E B I N f f - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings S tran 2 Tomaž TOLLAZZI, Tomaž MAHER, L jubo ZAJC KROŽNA KRIŽIŠČA - KROŽIŠČA R O U N D A B O U TS Stran 9 Boris LESKOVEC NEKATERI KONSTRUKTIVNI IN TEHNOLOŠKI VIDIKI, POMEM­ BNI PRI ZASNOVI SODOBNIH ŠPORTNIH DVORAN SO M E C O N S T R U C T IO N A L AND TECHNOLOGICAL ASPECTS OF THE CO NTEM PO RARY SPORTS H ALLS DESIG N Stran 1 9 Martina ZBAŠNIK-SENEGAČNIK, Janez KRESAL KRITERIJI ZA IZBOR GRADIV C R IT E R IA FOR THE S E LE C T IO N OF M A T E R IA LS Stran 25 Svetko LAPAJNE ARHITEKTURA - INŽENIRSTVO ALI UMETNOST A R C H ITE C TU R E - E N G IN E E R IN G OR ART Stran 29 Janez DUHOVNIK PRVI SLOVENSKI PREDSTAN- DARDI ZA VPLIVE NA KON- TRUKCIJE FIRST SLOVENIAN PRESTANDARDS FOR A C T IO N ON STRUC TU RES Stran 34 Janez REFLAK, Frano. B. DAMJANIĆ SANACIJA POLIESTRSKEGA REZERVOARJA ZA FOSFORNO KISLINO V LUKI KOPER FIRST SLOVENIAN PRESTANDARDS FOR A C T IO N ON STRUC TU RES Poročila, informacije Reports, Information Stran 39 ZDGIT S loven i je STATUT zveze gradbenih inže­ nirjev in tehnikov Slovenije Stran 53 Janez REFLAK OSNOVE IZHODIŠČ ZA STRO­ KOVNE IZPITE S PODROČJA GRADBENE STROKE ODMEV Stran 54 Serge BUBNOV Pavel Gosti : SREČANJA S STAVBARJI IN MEMORIAM Stran 55 Gorazd HUMAR JOSIP VITEK, d ip l.inž.gradb. T. TOLLAZZI, T. MAHER, L. ZAJC: KROŽNA KRIŽIŠČA - KROŽIŠČA KROŽNA KRIŽIŠČA - KROŽIŠČA ROUNDABOUTS UDK 625.739 : 656.1.05 TOMAŽ TOLLAZZI, TOMAŽ MAHER, LJUBO ZAJC P O V Z E T E K V z a d n j ih t r e h le t ih s m o v S lo v e n i j i p r ič e p o v e č a n e m u z a n im a n ju za k ro ž n a k r iž iš č a , ki g a iz k a z u je jo p r o je k ta n t i k o t tu d i in v e s t i t o r j i . Z o z i r o m na to , d a so k ro ž n a k r iž iš č a n o v o s t v n a š e m o k o l ju in d a še n im a m o la s tn ih s m e r n ic z a n j ih o v o p r o m e tn o te h n ič n o d im e n z io n i r a n je , je d o b r o , d a se z o s n o v n im i l a s tn o s tm i le - te h s e z n a n i tu d i š i r š a ja v n o s t in ne le c e s tn i p r o je k ta n t i . P re d v s e m z a ra d i te g a , ker je v s a k o k ro žn o k r iž iš č e u n ik a te n iz d e le k in je p o t re b n o v s a k ič p o s e b e j p r e v e r i t i p r im e r n o s t in m o ž n o s t i iz v e d b e , ta k o s s ta l i š č a lo k a c i je in p o lo ž a ja v c e s tn i m re ž i k o t s s ta l iš č a z a g o ta v l ja n ja p ro m e tn e v a rn o s t i vseh u d e le ž e n c e v v p r o m e tu . S U M M A R Y D u r in g p a s t th r e e y e a rs in th e R e p u b l ic o f S lo v e n ia th e r o u n d a b o u ts h a v e b e c o m e m o r e a n d m o re in te r e s t in g fo r b o th d e s ig n e r s a n d in v e s to r s . S in c e th e r o u n d a b o u ts a re p r a c t i c a l l y n e w in o u r e n v i r o n m e n t a n d th e r e a re a lm o s t no g u id e l in e s fo r t h e i r d e s ig n and c o n s t r u c t io n , there is g rea t in terest to in form pub lic abou t basic character is t ic o f r o u n d a b o u ts . E s p e c ia l ly b e c a u s e e v e ry r o u n d a b o u t is a u n iq u e c a s e , it is n e c e s s a r y to e x a m in e th e i r c o n ­ v e n ie n c e e v e ry t im e , t a k in g in to c o n s id e r a t io n lo c a t io n c h a r a c t e r i s t i c s a n d th e ro a d n e tw o r k p o s i t io n , as w e l l as th e s a fe ty o f a l l t r a f f i c p a r t i c ip a n t s . Avtorji: Doc.dr. Tomaž TOLLAZZI, dipl.ing.gr.,Fakulteta za gradbeništvo Maribor, Institut prometnih ved Dere.dr. Tomaž MAHER, dipl.ing.gr., Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, Prometno tehnični inštitut Ljubo ZAJC, dipl.iur., Visoka policijsko-varnostna šola Ljubljana ZGODOVINSKI RAZVOJ KROŽNIH KRIŽIŠČ Nivojska križanja prometnic so, zaradi svojega pomena, že od nekdaj bila predmet raziskav in skrbnega načrto­ vanja prometnih strokovnjakov. Še posebej ob koncu prejšnjega stoletja, ko se je povečal motorni promet. V ta čas sodijo tudi prva krožna križišča, prvo v Franciji, kmalu potem pa tudi v Veliki Britaniji. Na začetku so bila dvosmerna, s časom pa je prevladala ideja o enosmernosti krožnih križišč. Prva krožna križišča so se od današnjih razlikovala tudi po pravilu prednosti vožnje. Prednost vožnje je imelo vozilo na vhodu pred vozilom v krožnem vozišču. Posledica tega so bili veliki radiji krožnih križišč in ozki otoki - vse T. TOLLAZZI, T. MAHER, L. ZAJC: KROŽNA KRIŽIŠČA - KROŽIŠČA z namenom, da se dobijo čimdaljši krožni segmenti za prepletanje pro­ metnih tokov. Z nadaljnjo rastjo motornega prometa je postala razvidna pom ankljivost takega načina vodenja prometa: zaradi prednosti vozil na vhodih je priha ja lo do kopičenja vozil v krožnem vozišču. Na takih križiščih je kaj h itro prihajalo do popolnih zastojev prometa, saj je morebitna vrsta na enem krožnem segmentu zavrla delovanje celotnega krožnega križišča. Zaradi tega so v Angliji leta 1966 z zakonskim i do loč ili spremenili pravila vožnje v krožnih križiščih in uzakonili prednost vozil v krožnem toku. Temu so sledile tudi Francija in Nizozemska. Nova pravila vožnje so povzročila zmanjšanje krožnih križišč pri enaki kapaciteti (manjša poraba prostora), izboljšanje prometne varnosti in blokiranje krožnega križišča pri dosti večjih prom etnih obremenitvah. UPORABNO OBMOČJE Izkušnje držav, ki krožna križišča gradijo že desetletja (Francija, Anglija, Nizozemska, Irak, Iran, Kuvajt, Egipt, Alžir, Belgija, Danska, Malta...) so, da je izvedba le-teh prim erna in priporočljiva predvsem pri križanjih: • v obliki X in Y (oster kot sekanja); • večjega števila cest (pet ali več); • cest s približno enakimi promet­ nimi obrem enitvam i na glavni in stranski prometni smeri; • ki so posebej izpostavljena nastanku prometnih nesreč; • na zaključkih hitrih cestnih odsekov (npr. na vhodih v urbana področja); • kjer ni ekonomsko upravičeno dovajanje električne energije za sem aforizacijo . Z izvedbo krožnih križišč se je ob pravilnem prometnotehničnem dimenzioniranju, povečala zmoglji­ vost in prometna varnost križišč, manjši čakalni časi vozil pa so prispe­ vali k zmanjšanju hrupa in izpušnih plinov. GLOBALNE PREDNOSTI IN SLABOSTI KROŽNIH KRIŽIŠČ Prednosti in slabosti krožnih križišč so bile detajlno prikazane na obeh slovenskih posvetovanjih, zato v nadaljevanju podajamo le globalne prednosti in pom anjkljivosti: PREDNOSTI • večja prometna varnost (manjše število konfliktnih točk, nemogoče “lovljene zelene”) ■ visoka zmogljivost ■ zmanjšanje čakalnih časov ■ zmanjšanje hrupa in emisij plinov • manjša poraba prostora • manjši stroški vzdrževanja (ni svetlobno - signalnih naprav) • dobra rešitev pri močnem toku zavijalcev ■ dobra rešitev pri večkrakih križiščih ■ manjše posledice prometnih nesreč ■ dobra rešitev pri križanjih s približno enako jakostjo prometnega toka na glavni in stranski prometni smeri ■ estetski videz Zaradi tega je potrebno za vsak primer posebej presoditi primernost uvedbe krožnega križišča. V večini primerov se za krožno križišče odlo­ čimo pri rekonstrukciji klasičnega, nivojskega nesemaforiziranega kri­ žišča (drugi opciji sta dodajanje pasov za zavijalce in semaforizacija križišča). ZNAČILNOSTI KROŽNIH KRIŽIŠČ Sodobna krožna križišča (prednost vozila v krožnem toku pred vozilom na vhodu) imajo določene skupne lastnosti in specifičnosti, po čemer se razlikuje jo od klasičnih križišč: • krožna križ išča so križišča s kombinacijo prekinjenega in nepre­ kinjenega prometnega toka (kar je tudi njihova glavna lastnost), • v krožnih križiščih se vozi v smeri obratno od smeri urinega kazalca, • prednost imajo vozila v krožnem toku pred vozili na vhodih v križišče (v krožnih križiščih torej ne velja "pravilo desnega” ), • vozilo na vhodu v križišče se v primeru prostega krožnega vozišča ne ustavlja, temveč z zmanjšano h itrostjo uvozi v krožni tok, • izvoz iz krožnega vozišča se izvede s predhodnim pravočasnim aktiviranjem desnega smernika, SLABOSTI • s povečanjem števila vpznih pasov v krožnem toku se prometna varnost zmanjšuje (za razliko od klasičnih križišč) • problemi z zagotavljanjem prostora v močno pozidanem območju • nemogoče urejanje prometa s prometno policijo • problemi pri močnem kolesarskem ali peš prometu, ki seka enega od krakov enopasovnega krožnega križišča • naknadna semaforizacija ne vpliva bistveno na kapaciteto • pri uvozu in izvozu iz krožnih križišč so vozila dolžna odstopiti prednost kolesarjem in pešcem, • v krožnih križiščih je prepovedana (pa tudi nepotrebna) vzvratna vožnja, V nekaterih državah (Anglija, Avstralija, Malta) imajo krožna križišča zaradi specifičnosti izvajanja prometa, še nekatere druge lastnosti ali spec ifičnosti, ki pa delu je jo le v tistih okoljih in bi posnem anje v našem okolju povzročilo kvečjemu nevarnost, zato jih ne navajamo. PROMETNA VARNOST V KROŽNIH KRIŽIŠČIH S sta lišča zagotavljanja prometne varnosti je (v primerjavi s klasičnimi štirikrakimi križišči) glavna prednost krožnih križišč v eliminaciji konfliktne T. TOLLAZZI, T. MAHER, L. ZAJC: KROŽNA KRIŽIŠČA - KROŽIŠČA površine in konfliktnih točk prvega (križanje) in drugega (prepletanje) ter zm anjšanje števila konfliktn ih točk tretjega (priključevanje, odcep­ ljanje) reda (sl. 1). Teoretično ima ob iča jno štirikrako križišče 32 konfliktnih točk (16 križanj, 8 odcepljanj in 8 združevanj), enopasovno krožno križišče pa le 8 točk nižjega reda (4 odcep ljan ja in 4 združevanja). Če sta v krožnem toku dva vozna pasova, se število konfliktn ih točk poveča za konfliktne točke prepletanja, katerih število je teoretično enako številu prik ljučnih cest, vendar je to število še vedno manjše od 32. Prometna varnost pa se hitro poslabša z uvedbo dodatnih voznih pasov (tri ali več). Zato se jih v svetu ne samo izogibajo, temveč tudi obsto­ ječa, že zgrajena krožna križišča s trem i ali več voznim i pasovi v krožnem toku rekonstruirajo ali vsaj s ta lno signalizacijo m od ific ira jo v krožna križišča z dvema voznima pasovom a. Praktično g ledano pa pri krožnih križiščih z dvema ali več voznimi pasovi v krožnem toku ne govorimo le o konfliktnih točkah, temveč tudi o konfliktn ih odsekih, saj vozniku z ničim er ni določeno mesto, na katerem naj bi zamenjal vozni pas. To je (poleg večje dovoljene hitrosti vožnje) tudi eden od glavnih tehničnih vzrokov, da so velika krožna križ išča manj varna od majhnih. Vzrok je torej v osnovni lastnosti velikih krožnih križ išč, zato je kakršnokoli iskanje projektantskih napak neutemeljeno in neupravičeno. Prav tako je pri krožnih križiščih možnih nekaj tipov prometnih nesreč, ki jih pri klasičnih križ iščih ni (sl. 2 ) . Tudi posledice prom etnih nesreč v krožnih križiščih so bistveno drugačne kot pri klasičnih. Predvsem so manjše in načeloma brez smrtnih žrtev in težkih te lesnih poškodb. Vzrok je v tem, da v krožnih križiščih ni čelnih trkov, kjer so posledice največje. Pri krožiščih so trki večinoma stranski, pod ostrim kotom ali od zadaj, zaradi naletov. Trki med vozili in kolesarji (pešci), ki prečkajo krak krožišča, so enaki kot pri klasičnih 1. prehitevanje pred križiščem 2. trk s pešcem/kolesarjem 3. trk pri uvozu 4. trk pri menjavi voznega pasu 5. nalet od zadaj pri uvozu 6. nalet od zadaj pri izvozu 7. trk v središčni otok 8. trk v ločilni otok pri izvozu 9. zdrs s krožnega križišča 10. prevrnitev 11. trk v ločilni otok pri uvozu 12. zanašanje (zdrs) pri izvozu j 13. vožnja v nasprotno smer Slika 2: Tipi možnih prometnih nesreč v dvopasovnem krožnem križišču križiščih, le da so posledice trkov nekoliko manjše (zaradi zmanjšane hitrosti pri uvozu v krožno križišče). Prometna varnost pešcev in kolesarjev je odvisna predvsem od pravilne izvedbe vertikalne in horizontalne signalizacije in načina vodenja kolesarskega prometa na območju krožnega križišča. V svetu so znani trije načini: • mešano vodenje (motornega in kolesarskega prometa); • vzporedno vodenje kolesarskega prometa (ob notranjem robu); • sam ostojno vodenje (vzpored­ no ali v obliki koncentričnih krogov). Zadnji omenjeni način vodenja kolesarskega prometa je najbolj varen. Doseženo je, da so edine konfliktne točke na mestih prehodov prek krakov krožnega križišča, pa še na teh mestih so pešci in kolesarji (delno) zavarovani z otoki. PROMETNOTEHNICNO DIMENZIONIRANJE KROŽNEGA KRIŽIŠČA PROMETNO DIM ENZIONIRANJE Kapaciteta krožnega križišča C nam pove, koliko vozil prevozi krožišče v enoti časa. Dobimo jo tako, da seštejemo prepustnosti vseh uvozov QEi v krožišče: Prepustnost uvoza QE nam pove, c = I q h t n - število uvozov koliko vozil uvozi v krožišče skozi en uvoz v enoti časa: T. TOLLAZZI, T. MAHER, L. ZAJC: KROŽNA KRIŽIŠČA - KROŽIŠČA Element Simbol Enota Mejne dimenzije Priporočene dimenzije širina uvoza e m 3.6-16.5 4.0-15.0 širina voznega pasu v m 1.9-12.5 2.0-7.3 dolžina razširitve r m 1,0- °o 1.0- 100.0 premer D m 13.5-172.0 15.0-100.0 vpadni kot f o 0.0-77.0 10-60 vhodni radij R m 3.4 - oo 5.4-16.2 širina krož. pasu U m 4.5 - 25 5.4-16.2 ostrina razširitve s / 0-2 .9 0-2 .9 Preglednica 1 : Mejne in priporočene vrednosti za posamezne geometrijske elemente, povzete iz angleških standardov Qe = f (Qc, geometrije), kjer je: Qc - krožeči prometni tok. V svetu sta znana dva tem eljna pristopa k analizi kapacitete krožnih križišč (geometrijski in po teoriji sprejemljivega časovnega presledka ali tki. vedenjska metoda), samih m etodologij pa je več. Večino so jih razvili v zahodni Evropi, kjer so krožna križišča tudi na jpogos­ tejša. Navedba postopkov presega razpoložljiv prostor tega prispevka, zato lahko vire bralci najdejo v popisu literature. GEOMETRIJSKI ELEMENTI KROŽIŠČA Prav gotovo je le pravilno geometrijsko oblikovano krožišče lahko varno in zadostno prepustno za predvidene (načrtovane) prometne zahteve. Vsako krožišče je specifično, zato se napotkov za njihovo načrtovanje ne da podajati šablonsko. Geometrijske elemente lahko podamo samo v nekih priporočenih mejah, ki izhajajo iz prom etno-tehničnih in varnostnih vidikov. Naloga projektanta pa je, da v teh priporočenih mejah izbere optimalne vrednosti elementov za konkretne prometne in prostorske razmere. Vsekakor pa je načrtovanje dobrega krožnega križišča stvar postopnega optimiranja variant. Pomembni geom etrijski parametri, ki so shematično prikazani na sliki 3, so: Vrednosti v preglednici 1 so dobljene v glavnem na podlagi empiričnih modelov, zato je treba vsako odstopanje skrbno pretehtati, saj bi lahko imelo neugodne posledice predvsem za varnost krožišča. Na izbor zunanjega premera (D) in širine krožnega pasu (u) vpliva predvsem lokacija bodočega krožišča. V stanovanjskih naseljih in na lokalnih cestah ima krožišče predvsem nalogo urhirjati promet, seveda pri zadostni prepustnosti, medtem ko je na m agistralnih in regionalnih cestah njegova glavna naloga predvsem zagotavljanje prepustnosti pri zadostni varnosti udeležencev v prometu. Zunanji premer D in širina krožnega voznega pasu u sta med seboj odvisna. Po eni od metod dim en­ zioniranja je najprej treba določiti število krožnih pasov. Priporočeno število le-teh je največ tri, varnostni razlogi pa nakazujejo celo samo dva. Pri treh krožnih pasovih imajo namreč vozniki na srednjem pasu težave s preglednostjo, poleg tega pa morajo skrbeti za pravočasen izvoz iz križišča. Tudi sicer se z dodanim krožnim pasom volumen krožečega toka ne podvoji, ampak je n jegov prirastek le okoli 30%. Priporočene vrednosti v preglednici 1 za širino krožnega pasu (5.4 - 16.2 m) pomenijo pri nižjih vrednostih en krožni pas, pri večjih vrednostih pa več pasov. Odvisnost med premerom in širino voznega pasu je velika pri manjših krožnih križiščih, saj je treba zagotoviti normalen prevoz tudi avtobusom in priklopnikom. Še posebej je temu potrebno posvetiti pozornost pri gostem avtobusnem in tovornem prometu. Sprememba zunanjega premera ima sorazmerno majhen vp liv na prepustnost uvozov, ima pa velik vp liv na hitrost vozil skozi križišče. Zelo pomembno je vodenje cest v krožišče. Iz varnostnih razlogov vodim o ceste v krožišče čim bolj pravokotno. Pogoje za dober vklop vozila v križišče pa ustvarimo s pravilnim izborom vhodnega radija R, širine uvoza e in dolžine razširitve uvoza I’ . Širina voznega pasu pred krožiščem (n) je zelo pomemben element, s katerim bistveno vplivamo na pre­ pustnost uvoza. Pri rekonstrukcijah T. TOLLAZZI, T. MAHER, L. ZAJC: KROŽNA KRIŽIŠČA - KROŽIŠČA je š irina voznega pasu pogojena z obsto ječo širino pasu pred rekonstrukcijo. Slovenski predpisi določajo najmanjšo širino pasu 2.75 m. N ajbolj kritičen vozni manever v krožišču je ravno vstop vanj, zato je zelo pomembno, da je ta majhen prostor optimalno oblikovan. Opišemo ga z dvema geometrijskima elemen­ tom a: širino uvoza v križišče e in dolžino razširitve uvoza To sta tudi elementa s katerima najbolj vp livam o na prepustnost uvoza. Dolžina razširitve uvoza I’ je opredeljena kot dolžina srednice med krivuljo normalno širokega uvoza in krivu ljo razširitve. Na uvozu v križišče ima vozilo najm anjšo hitrost. Voznik na tem delu išče v krožečem toku prazen prostor, da bi se vanj vključ il. Za manever vključevan ja potrebuje določen čas. Pri tem prevozi neko pot z m inimalno hitrostjo. To pot mu lahko zagotovimo ravno s tema elementoma. Če voznik minimalne vstopne poti nima, se mora pri vstopu v krožišče ustaviti. S tem povzroči dodatne zamude, daljše čakalne čase, ipd. Izbira teh dveh elementov naj bo vsekakor v mejah p ripo ro ­ čenega. Večje priporočene širine uvoza e pom enijo več prom etnih pasov. na prepustnost uvozov in s tem na kapaciteto krožnega križišča. Vendar to ne drži povsem. Ena glavnih predpostavk pri izračunu prepustnosti uvozov je ta, da se promet nemoteno izliva iz križišča. Da bi to dosegli, mora biti izvoz dovolj širok. Priporoča se vsaj tako širok izvoz, kot je uvoz, še boljše pa je, da ga zaradi večjih hitrosti pri izvozu razširim o še za dodatnih 0.5 m. Za izvozni radij velja podobno kot za širino izvoza. Izvozni radij naj zagotavlja prim erno prepustnost in varnost izvozov pri izvozni hitrosti vozil. KROŽNA KRIŽIŠČA V SLOVENIJI Po izgradnji prvih krožnih križišč v Sloveniji (Ljubljani (Tomačevo (sl.4), Prule, Žale), Mariboru (Pesnica, Kamnica), Kopru (pred stavbo Špedicije , pred tržnico), Velenju (sl.5), Gorici...) in začetni navdušenosti so se začela postavljati tudi prva vprašanja o upravičenosti izvedbe in dejanski ravni prometne varnosti, ki jo le-ta nudijo. Upravičenost takšne previdnosti je razumljiva, saj so krožna križišča (kljub vsemu) bila novost v našem prostoru in nihče F a k t o r S = 1.6- V le ostrina razširitve in pove razmerje med raz­ širitvijo uvoza in dolžino razširitve. Manjši, ko je, večja je prepustnost uvozov. Njegove vrednosti naj se gibljejo v mejah priporočenega (glej p regledn ico 1). Elementa vhodni radij R in vpadni kot 3> na prepustnost sicer nimata večjega vpliva, sta pa pom em bna za varnost v krožišču. Izbiramo ju v mejah priporočenega. Praksa je pokazala, da je optim alen vpadni kot 30°. Sodeč po kapacitetn ih izračunih nima širina izvoza nobenega vpliva T. TOLLAZZI, T. MAHER, L. ZAJC: KROŽNA KRIŽIŠČA - KROŽIŠČA ni imel zagotovila, da se bodo krožna križišča pri nas “ prijela" tako, kot so se v tu jin i. Na posvetovanju Prometna varnost so bili podani delni rezultati prve analize prometne varnosti krožnih križišč v Sloveniji. Analizirana so bila skoraj vsa krožna križišča, vendar pa analiza ni rezultat dolgoletnega sprem ljan ja dogajanj v krožnih križiščih, saj so le-te stara komaj nekaj let. Namen analize prometne varnosti v krožnih križiščih v R Sloveniji ni bil n ikakršno iskanje napak projektantov. Celo nasprotno. Iz analize prometnih nezgod je razvidno, da so projektanti svoje delo opravili zelo dobro. 1.8% 0 .7% ■ neprimerna hitrost ■ sprememba voznega pasu □ varnostna razdalja □ izsiljevanje prednosti ■ Položaj vozila B smer vožnje □ nepravilno naložen tovor na vozilu Slika6: Vzroki nastanka prometnih nesreč v slovenskih krožnih križiščih Zbrani so podatki o prometnih nesrečah v krožnih križiščih v Tomačevem, Prulah, Žalah, v Dolnji Počehovi, Velenju, Kopru in v Rožni dolini. V smislu korektnega prikaza prometnovarnostnega stanja se je treba zavedati, da obstaja “sivo po lje ” prom etnih nesreč, ki niso bile prijavljene, in da se bosta morala krožnim križiščem prilagoditi tudi način zajem anja in obdelave varnostno zanim ivih podatkov, ki jih vodi M in is-trstvo za notranje zadeve. Prav zaradi te nepopolne prilagoditve je v posameznih primerih krožnih križ išč otežen dostop do popolnoma relevantnih podatkov. Detajlni rezultati so dostopni v zborniku posvetovanja v Ajdovščini, zato na tem mestu podajam o le povzetek raziskave: Iz vidika vzrokov prometnih nesreč v slovenskih krožnih križiščih močno izstopa hitrost (69,3% vseh prometnih nesreč). Na drugem mestu sledijo nepravilni premiki z vozili, pri katerih se vozniki ob spremembi voznega pasu niso dovolj prepričali o varnosti svojega početja (10,1 %). Tretje mesto pripada varnostni razdalji (7,9%). Izsiljevanje prednosti je na četrtem mestu (6,1%). Na petem, šestem in sedmem mestu pa si sledijo položaj vozila (4%), smer vožnje (1,8%) in nepravilno naložen tovor na vozilu (0,7%) (sl. 5). nesreč v krožnih križiščih pojavlja tako “agresivno” , ni nenavadno, če pogledamo domačo lestvico vzrokov vseh prometnih nesreč. Kaj hitro pa to slovensko dejstvo postane skrb vzbujajoče, če pogledamo vzroke prometnih nesreč v tu jih krožnih križiščih. Z dosledno strokovnega vidika bi bilo skrajno neresno primerjati podatke, zbrane v tem poglavju prispevka, s podatki m etodološko podprte raziskave, ki je bila izvedena leta 1990 v 179-ih krožnih križiščih v urbanih območjih v Frančiji. Kljub temu pa velja, v smislu resnega razmisleka o slovenskem problemu h itrosti (tudi v krožnih križiščih), navesti vzroke 202 nesreč, ki so bile obravnavane v omenjeni tuji raziskavi, ki so razvidni iz preglednice 2 . SKLEP ALI KAKO NAPREJ? Vsekakor drži trditev, da se pri uvajanju krožnih križišč lahko in moramo V Z R O K I PR O M ETN IH N E SR E Č % N E SR E Č izsiljevanje prednosti ob vstopu v krožno križišče 36,6 izguba kontrole nad vozilom v krožnem križišču 16,3 izguba kontrole nad vozilom na uvozu v krožno križišče 10,0 prekratka varnostna razdalja med vozili na uvozu v krožno križišče 7,4 bočna trčenja vozil s kolesarji ob izvozu 5,9 nenadno prečkanje pešča na prehodu za pešce na vhodu 5,9 pešci v krožnem toku 3,5 izguba kontrole nad vozilom na izvozu iz krožnega križišča 2,5 sprememba voznega pasu v krožnem križišču 2,5 trčenja vozil na izhodu 2,5 Preglednica 2: Vzroki prometnih nesreč v 179 francoskih krožnih križiščih v Da se h itrost kot vzrok prometnih T. TOLLAZZI, T. MAHER, L, ZAJC: KROŽNA KRIŽIŠČA - KROŽIŠČA nasloniti na izkušnje držav s tradicijo na tem področju. Kljub temu pa menimo, da mora glede na speci­ fičnosti izvajanja prom eta v po­ sameznih državah, različnost vplivnih faktorjev, prometno kulturo, navade voznikov, način obnašanja do kolesarjev in pešcev in mentaliteto ljudi, vsaka država poiskati svojo pot in način uvajanja krožnih križišč. Enako velja tudi za Slovenijo. Direktna “preslikava’’ ene od tujih metodologij, izračunov in načina oblikovanja bi lahko povzročilo popolnom a nas­ protne učinke od želenih. Zaradi tega je edina možna pot projektiranje po enih od tu jih sm ernic, kritična presoja prim ernosti rešitve glede na naše razmere, aplikacija v realno okolje in testiranje “ in situ” s sprotnim spreminjanjem (prilagajanjem) posa­ meznih detajlov realnim okoliščinam. Takšen, najtežji vendar tudi naj- pravilnejši način uvajanja krožnih križišč bo om ogočil, da dobim o smernice, ki bodo rezultat naših prometnih razmer in bodo zaradi tega najprimernejše. Zato je na pobudo Družbe za razis­ kave v cestni in prometni stroki Slovenije ustanovljena skupina, ki je pripravila osnutek sm ernic za oblikovanje krožnih križišč v R Sloveniji. Osnutek smernic je cestno­ prom etnim strokov-njakom bil predstavljen na posve-tovanju v A jdovščin i. Osnovna naloga predlaganih smernic je zagotavljanje enovitosti pri iskanju projektnih rešitev s strani projektantov, s tem pa razum ljivost rešitev s strani vseh uporabnikov in zagotavljanje prometne varnosti. Le-to pa bo omogočilo, da se bodo krožna križišča, tako kot v svetu tudi v Sloveniji pozitivno uveljavila Izdelava osnutka Smernic je po vzorcu, kako takim zadevam pristopajo v tujini, zaupana promet­ nima oddelkom a obeh gradbenih fakultet, ki se z obravnavano proble­ matiko ukvarjata že dalj časa, imata teoretično znanstveno podlago, pregled nad dosežki v tu jin i in dostopnost do tuje strokovne in znanstvene literature ter konkretne izkušnje pri uveljavljanju krožnih križišč pri nas. L I T E R A T U R A Tomaž Maher, FGG, Univerza v Ljubljani, Andrej Cvar, Matjaž Brezavšček, City studio Ljubljana: Geometrija krožnih križišč, posvetovanje Krožna križišča in umirjanje prometa, Otočec 1997 Tomaž Tollazzi: Krožna križišča v svetu in doma, FG Maribor, Univerza v Mariboru, posvetovanje Krožna križišča in umirjanje prometa na cestah, Otočec 1997 Tomaž Tollazzi: Krožna križišča v urbanem okolju - moda ali potreba?, 3. slovenski kongres o cestah in prometu, Bled 1996 Matjaž Brezavšček: Izdelava modela za projektiranje in vrednotenje malih in srednje velikih krožnih križišč, FGG, Univerza v Ljubljani, diplomska naloga 1996 Tomaž Tollazzi: Kružna čvorišta u urbanim sredinama - uvjet za ve}u sigurnost sudionika u prometu, 5. medjunarodno znanstvenostručno savjetovanje Organizacija i sigurnost prometa, Opatija 1997 B. LESKOVEC: Nekateri vidiki pri zasnovi športnih dvoran NEKATERI KONSTRUKTIVNI IN TEHNOLOŠKI VIDIKI, POMEMBNI PRI ZASNOVI SODOBNIH ŠPORTNIH DVORAN SOME CONSTRUCTIONAL AND TECHNOLOGI­ CAL ASPECTS OF THE CONTEMPORARY SPORTS HALLS DESIGN UDK 725.84 BORIS LESKOVEC V eč je in p o m e m b n e jš e š p o r tn e d vo ra n e so o b iča jn o p res t ižn i o b je k t i n a c io n a ln e g a , v e č k ra t tu d i m e d n a ro d n e g a p o m e n a . Č e so n a m e n je n e o r g a n iz a c i j i in iz v e d b i p o m e m b n e jš ih m e d n a r o d n ih te k m o v a n j k o t s o s v e to v n a p r v e n s tv a in o l im p i js ke igre, p reds tav l ja jo p o m e m b e n e le m e n t uve l jav itve id e n t i te te in te h n o lo š k e g a razvo ja o ko l ja iz k a te re g a izha ja jo . N e m a lo k r a t t o v r s tn e š p o r tn e d v o r a n e p o m e n i jo v z o r in n a p o te k n a č r to v a lc e m š p o r tn ih o b je k to v v š i rš e m p ro s to ru . Iz v irn o o b l iko va n e p re d s ta v l ja jo s in o n im za d o lo č e n o d e ž e lo in m e d n a ro d n o te k m o v a n je še v rs to le t po n je g o v i o tvo r i tv i . S t ro k o v n ja k i , p a tu d i n e k a te r i la ik i se še v e d n o s p o m in ja jo š p o r t n ih d v o r a n , n a m e n je n ih z a o l im p i js k e ig re v R im u (1 9 6 0 ) , T o k iu (1 9 6 4 ) , M ü n c h n u (1 9 7 2 ) , M o n t r e a lu (1 9 7 6 ) , B a r c e lo n i (1 9 9 2 ) , L i l le h a m r u (1 9 9 4 ) idr. P O V Z E T E K K a j se d o g a ja z n a č r to v a n je m š p o r tn ih d v o ra n v S lo v e n i j i? O d iz g r a d n je H a le T ivo l i (a rh . M . B o ž ič 1 9 6 2 - 1 9 6 3 ) , p r i k a te r i je b i lo u p o r a b l je n o za p r e m o s t i t e v d v o r a n e je k le n o p re d a lč je , da l je , je b ila p o m e m b n e jš a o b l ikovan a te h n o lo š k a k o n s t r u k t i v n a s t v a r i t e v i z g r a d n ja š p o r tn e d v o r a n e T a b o r v M a r ib o ru (a rh . B. P e č e n k o 1 9 7 9 -1 9 8 4 ) in L e d n e d v o ra n e v M a r ib o r u (a rh . B. P e č e n k o 1 9 8 5 - 1 9 9 1 ) . M e d n a ro d n i a rh i te k tu rn i n a te ča j za p r id o b i te v id e jn e reš i tve U n ive rz ite tne š p o r tn e dvorane v L jub ljan i je vsekako r s trokovn i d o g o d e k , ki p o r a ja n e k a te r a t e m e l jn a r a z m iš l ja n ja o o b l ik o v a n ju , f u n k c i j i t e r z la s t i k o n s t r u k c i j i in te h n o lo g i j i s o d o b n ih š p o r tn ih d v o ra n . Avtor: doc. dr. Boris LESKOVEC, dipl. inž. arh., Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Zoisova 12 B. LESKOVEC: Nekateri vidiki pri zasnovi športnih dvoran S U M M A R Y C o n s id e r in g th e i r n a t io n a l a n d in te r n a t io n a l s ig n i f i c a n c e , m a jo r s p o r ts ha lls h ave usua l ly been p re s t ig io u s bu i ld ing s . If t h e y h a v e b e e n b u i l t fo r o r g a n is in g a n d p e r fo r m in g im p o r t a n t in te rn a t io n a l c o m p e t i t io n s , fo r e x a m p le a W or ld C u p o r O ly m p ic g a m e s , th e y r e p r e s e n t a v a lu a b le e le ­ m e n t f o r th e p r o m o t io n o f a c o u n t r y ’s i d e n t i t y a n d th e te c h n o lo g ic a l level o f d e v e lo p m e n t . T h e y a re o f te n m o d e ls f o r d e s ig n e r s o f s p o r t s fa c i l i t i e s . O r ig in a l l y d e s ig n e d s p o r t s b u i ld in g s r e m a in a s y n o n y m fo r a c o u n t r y and a p a r t i c u la r c o m p e t i t i o n lo n g a f t e r th e i r o p e n in g . E x p e r ts as w e l l as th e g e n e r a l p u b l ic s t i l l r e ­ m e m b e r s p o r t s h a l ls f o r th e O ly m p ic G a m e s in R o m e in 1 9 6 0 , T ok io in 1964 , M u e n c h e n in 197 2 , M o n t re a l in 1976, B a r c e lo n a in 19 8 2 , L i l l e h a m e r in 1 9 9 6 e tc . W h a t is h a p p e n in g in d e s ig n o f s p o r t s h a l ls in S lo v e n ia ? B e s id e s th e T ivo l i S p o r t s H a ll w h e r e s te e l t r u s s e s w e re u s e d ( d e s ig n e d b y a r c h . M a r ja n B o ž ič b e tw e e n 1 9 6 2 and 1 9 6 3 ) , t h e r e a re s o m e o th e r s p o r ts b u i ld in g s w h ic h m a y b e c o n s id e r e d to b e s u c c e s s fu l l y d e s ig n e d , as w e l l as te c h n o lo g ic a l ly a n d c o n s t ru c t io n a l ly s ig n i f ic a n t c re a t io n s : th e T a b o r S p o r ts H a ll in M a r ib o r (by a rc h . B o ru t P e č e n k o , 1 979-1 984) and the Ice Hall in M a r ib o r (by a rch . B. Pečenko, 1 9 8 5 - 1 9 9 1 ) . T h e I n te r n a t io n a l A r c h i t e c t u r a l C o m p e t i t i o n fo r a p r e ­ l im in a r y d e s ig n o f a U n iv e rs i t y S p o r ts H a ll in L ju b l ja n a is u n d o u b te d ly a u n iq u e p r o fe s s io n a l c h a l le n g e . It h a s e n c o u r a g e d s o m e e s s e n t ia l r e f l e c t io n s on d e s ig n in g , f u n c t io n , a n d t e c h n o lo g y o f m o d e r n s p o r t s h a l ls . RAZVOJ SODOBNIH ŠPORTNIH DVORAN V SVETU Če upoštevamo temeljno funkcionalno izhodišče, da je športna dvorana objekt, ki je nam enjen športn i ali kulturni p rired itv i tj. spektaklu, je avditorij, ob likovan v oblik i arene, tis ta zasnova, ki om ogoča najbolj celovito doživ ljan je in sprem ljanje tovrstnega dogodka. Tlorisna zasnova v oblik i arene om ogoča na jbo lj enakovredne in enakopravne pogoje za kulturno in kakovostno spremljanje športnega ali ku lturnega dogodka, še več, pasivne udeležence, t.j. g ledalce, vspodbuja k aktivnemu spremljanju dogodka, ki v idealn ih pogojih in razmerah ku lm in ira v »kolektivno ekstazo«. Zato je oblika klasične arene tra jnostno funkciona lno izhodišče, ki ga upoštevajo načrtovalci večjih in pom em bnejših športnih dvoran kot konstanto. Možna so seveda m anjša odstopan ja od omenjene zasnove glede na speci­ fičen značaj in funkcijo konkretnega objekta. Premostitev prireditvenega prostora in prostora, namenjenega avditoriju, pa je konstruktivn i izziv, ki vedno znova vznem irja oblikova lce in konstruktorje športnih dvoran. Ta izziv jim omogoča iskanje in potrditev lastnega kreativnega izraza ter ponuja pestro paleto inovativnih rešitev. Oblikovalca športnih objektov »prisili«, da že v začetni fazi snovanja ideje enakopravno sodeluje s konstruk­ torjem . Sorazmerno veliki volumni športnih ob jektov ter izostreni ekološko energetski pogoji vse bolj spodbujajo oblikovalce sodobnih športnih dvoran, da tovrstne objekte zasnujejo energet­ sko čimbolj varčne. Zato so v zadnjem času gradbeni tehnologi in energetiki tisti strokovnjaki, ki nemalokrat usodno vplivajo na zasnovo športnih dvoran. Takšnih primerov je v zadnjem času vse več; Bercy v Parizu, Max- Schm eling Halle in Rad und Schw im m sport Halle v Berlinu, dvorana Hartwall v Helsinkih idr.. Konstrukcijska zasnova strehe Da bi bolje razumeli doseženo stopnjo razvoja zasnove strešnih konstrukcij danes ter predvideni razvoj v prihodnje, je vsekakor pomembno razumevanje njihovega dosedanjega razvoja. Pier Luigi Nervi je Pallazzetto dello Sport v Rimu (1960) oblikoval kot a rm iranobetonsko kasetirano oblikovano lupino, ki premošča celoten razpon športne dvorane. B. LESKOVEC: Nekateri vidiki pri zasnovi športnih dvoran Odprtina na strehi in koničasto oblikovani zaključki lupine omogočajo dnevno osvetlitev in naravno prezra­ čevanje objekta. Prireditveni prostor osvetljen ponoči omogoča zunanji vtis lahkotnosti oz. ločenosti strešne lupine od konstruktivnega podstavka. Kenzo Tange je olimpijsko dvorano v Tokiu (1964) oblikoval kot polžastno spiralo, ki se naslanja na osrednji betonski stolp, ki podpira radialno zasnovane kovinske nosilce, ki nosijo pločevinasto streho. Večje športne dvorane, namenjene za olimpijske igre v Münchnu (1972), so rezultat sodelovanja arhitektov Boenitscha, Joedickeja ter konstruk­ torja Otta Freia. Poševni jekleni nosilci služijo kot podpora prednapetim jeklenim vrvem, ki nosijo strešno konstrukcijo, sestavljeno iz akrilnih plošč. Lahkotna strešna konstrukcija rabi ne le za prekritje prireditvenega prostora in avditorija, temveč tudi za del sprem ljajočih in javnih pro­ gramov. Omenjena izvirna konstrukcijska zasnova je bila večkrat ponovljena pri oblikovanju številn ih športnih Olimpijska dvorana, Tokio, Tange K., 1964, tloris ostrešja in prerez, načrt objektov po svetu, zlasti športnih dvoran v deželah Bližnjega in Daljnjega vzhoda. Konstrukcijo zasnove o lim pijskih dvoran v Tokiu in Münchnu je uporabil arh. R. Taillibert pri oblikovanju o lim pijskih športnih objektov v Montrealu (1976). Športna dvorana Tabor v Mariboru (natečaj I. nagrada), Pečenko B., 1979-1984 tloris, načrt; prečni prerez, načrt; glavna fasada, načrt B. LESKOVEC: Nekateri vidiki pri zasnovi športnih dvoran O lim pijska športna dvorana v Barceloni, Isozaki A., konstruktor: Kawaguchi M., a) konstrukcija na tleh b) dvig konstrukcije c) konec dviga d) kompletiranje Kot že omenjeno, so bile pri načr­ tovanju nekaterih športnih dvoran v Sloveniji tud i uporabljene dokaj izvirne konstruktivne rešitve: sodelo­ vanje arhitekta Pečenka in konstruk­ torja Ačanskega, ki je znan po zasnovi mostnih konstrukcij je narekovalo obliko in zasnovo športne dvorane Tabor in Ledne dvorane v Mariboru. Pri zasnovi športne dvorane Tabor v Mariboru je bil za prem ostitev prireditvenega prostora uporabljen sistem prefabriciranih prednapetih škatlastih betonskih nosilcev, ki so se po posebni metodi sestavljali med seboj. Škatlasti betonski primarni nosilc i s luž ijo kot kom unikacijski koridorji, njihova konstruktivna višina pa je uporab ljena za umestitev trenažnih in ogrevalnih prostorov. Pri strehi Ledne dvorane v Mariboru je uporabljen sistem nosilnih stebrov, na katere se opirajo primarni nosilci, ki nosijo s pom očjo jeklenih vrvi lahko obešeno strešno konstrukcijo. Arhitekt F. Košir je pri zasnovi strešne konstrukcije Centralnega zimskega kopa lišča v Ljubljani (1966-1975) uporabil jekleno prostorsko predalčje. Om enjeni objekti so v določenem obdob ju pom em bno prispeva li k temu, da smo se tudi pri nas lahko predstavili z inovativnimi in izvirnimi rešitvami. Žal se v obdobju zadnjih 10-15 let na področju zasnove športnih ob jektov pri nas ni zgod ilo nič pomembnejšega. Vzrokov za takšno stanje je kar nekaj, nedvom no pa je b ila odsotnost arh itekturnih natečajev na področju športnih dvoran usodna tudi za razvoj tovrstne arh itekturne tipo log ije . Sistem Pantadom Medtem ko je strokovna praksa na področ ju načrtovanja in zasnove inovativn ih športnih dvoran na Slovenskem v omenjenem obdobju m irovala ter z njo vred tudi sloven­ ska gradbena operativa, ki je gradila klasične športne dvorane večinoma iz arm iranega betona je japonski arhitekt Mitsumme že leta 1965 pri načrtovan ju World Memorial HalI- a v Kobeju na Japonskem uporabil konstruktivn i sistem - imenovan Pantadom e. Sistem Pantadome temelji na lahki p reda lčn i strešni konstrukciji, ki se sestavi na tleh, kom ple tira z instalacijsko opremo in spuščenim stropom, ter s pomočjo hidravličnih stebrov dvigne na končni položaj. P rednosti tovrstnega s istem a so predvsem : - delo na m ajhni višini - odpade uporaba visokih in dragih m ontažnih odrov - izvedba gradbenih de ta jlov je kakovostna - uporaba sorazmerno dragih dvigal in že ljavov ni potrebna - krovska dela se skoraj v ce loti opravijo «na tleh« - kompletiranje instalacijske opreme je enostavno - streha prekrije prostor dvorane v sorazmerno kratkem času. Omenjena izvirna rešitev strešne konstrukcije je bila zaradi navedenih prednosti uporabljena pri zasnovi nekaterih najpomembnejših reprezen­ tančnih športn ih dvoran: • Singapoore Indoor Stadium (1986); arhitektura: K. Tange, kons­ trukcija : M. Kawaguchi • Olimpijska dvorana v Barceloni (1992); arh itektura: A. Isozaki, konstrukcija : M. Kawaguchi idr. Dvig strešne konstrukcije predstavlja najpomembnejši dogodek pri gradnji, zato ni s lučajno, da mi je prof. M. Kawaguchi ob obisku Singapoore Indoor S tadium a omenil, da je na ta svečani akt povabljenih več gostov kot na otvoritev. Vpliv racionalne rabe energije na zasnovo športne dvorane Športna dvorana ima sorazmerno velik volumen, ki glede število ob iskiva lcev zahteva večkratno izmenjavo klimatiziranega ali kondi- c ion iranega zraka, t.j. zraka, ki je še dodatno ogrevan ali vlažen. Max-Schmeling-Halle (arh. J. Joppien, arh. A. Dietz) in Rad-und Schwimm­ sporthalle v Berlinu (arh. D. Perrault), ki so bile izvedene pred kratkim, imajo prostornino 300.000 - 365.000 m3 , v avd ito riju pa je prostora za 4.500 - 40.000 gledalcev. Omenjeni objekti so vkopani v terenu, za dodatno ogrevanje zraka pa je predviden sistem toplotn ih črpalk, izkoriščanje in čiščenje že ogretega, vendar onesnaženega zraka. Osrednji p rostori športnih dvoran so s strehe prek svetlobni kov naravno osvetljeni ter jih je možno tudi naravno prezračevati, vendar le tedaj, ko so za to primerne klimatske razmere ter dosežena kakovost zraka zunaj objekta. Za ta namen so predvideni posebni senzorji, ki merijo količino prašnih de lcev in ko lič ino S 0 2. Energetsko varčni vkopani objekti omogočajo prihranek 35-40 % energije, ki bi bila potrebna pri «klasično« zasnovani športni dvorani. Predvideno je, da se bo sicer malo višja začetna investicija v energetske naprave am ortizirala v 6-8 letih obratovanja. Pri energetski zasnovi omenjenih športnih dvoran je pomembno sodeloval prof. dr. Karl Gertis z Inštituta za gradbeno fiziko Univerze v Stuttgartu. V veliko čast in zadovoljstvo mi je bilo, da je prof. K. Gertis kons­ truktivno sodeloval tudi pri zasnovi natečajnega pro jekta za športno dvorano v L jubljani (avtorja: arh. B. Leskovec in abs. arh. A. Mahovič, 1997). ZASNOVA ŠPORTNE DVORANE V LJUBLJANI Pri zasnovi natečajne rešitve športne dvorane v L jubljani je poleg že omenjenih sodeloval poseben tim ekspertov za posamezna ožja po­ dročja ter sodelavcev, ki so projekt kakovostno sprem lja li in obdelali v fazi implementacije in predstavitve, skupaj 22 strokovnjakov. Pri implementaciji konstruktivne rešitve je pomembno sodeloval konstruktor inž. V. Leskovec, pri implementaciji energetskih rešitev pa dr. J. Modic, predsednik Centra za energetiko in okoljske tehnologije v Ljubljani. Zakaj športna dvorana? Potrebe in obveznosti Republike Slovenije kot suverene države narekujejo izgradn jo osrednje reprezentativne večnamenske športne in prireditvene dvorane. Stanje opremljenosti za potrebe študentskih študijskih in obštudijskih športnih in tudi kulturnih dejavnosti narekuje takojšnjo izgradnjo univerzitetne večnamenske športne dvorane. B. LESKOVEC: Nekateri vidiki pri zasnovi športnih dvoran V program skih izhodiščih so bile predstavljene nekatere zahteve, ki so si glede na izkušnje v svetu nasprotu joče : - združljivost dvoran za igre z žogo in atletske dvorane - združljivost omenjenih funkcij s funkcijo rekreacijske izrabe, kulturne ali kongresne prireditve in poslovnega značaja le-te. Slovenija kot majhna država si pač želi v enem objektu združiti preveč ali prav vse. Ker se tovrstna priložnost ponuja le na daljša časovna obdobja, je bilo potrebno omenjene zahteve vseeno upoštevati in po možnosti č im bolje uskladiti. Kako bo zasnovana ter izvedena športna dvorana, njena uporaba in vzdrževanje po izgradnji? Izjemne programske zahteve postavlja jo načrtovalca dvorane v vlogo, da mora na omenjene zahteve najti odgovor v vrhunski tehniki in tehnologiji, tipizaciji in standardizaciji elementov, optimalni konstrukcijski zasnovi, ekološko naravnani gradbeni tehnologiji ter varčno in stopenjsko oblikovanih sistemih vseh vrst izrabe obnovljivih virov energije in instalacij. Programska ponudba dvorane mora biti zato čimbolj pestra in fleksibilna ter spremenljiva v čimkrajšem možnem času. M aterialna obdelava notranjosti predvideva izbiro naravnih avtohtonih m ateria lov (bukov les, granit idr.) ter barvno paleto slovenskih im presionistov, s čimer bi prostor dobil značaj nacionalnega kulturnega in športnega hrama. Glavna dvorana Fleksibilnost glavne dvorane je dosežena s sistemom dvižnih podijev, hidravličnih stebrov ter teleskopskih izvlečnih tribun. Omenjena tehnologija je v svetu že znana in izvedena. V glavni dvorani je prek odprtin v stropu omogočena cenena dnevna razsvetljava programov (atletika in rekreacija), ki se zlasti izvajajo na poziciji podija na najvišjem nivoju. Osrednji predalčni del pokrova dvorane se sestavi in kompletira z instalacijam i na tleh in podobno kot pri Sistemu PANTADOM s hidravličnimi stebri dvigne na končno lego. Omenjena tehnološka izvedba ne zahteva montaže sorazmerno visokih in dragih odrov, ki bi bili potrebni za kom pletiranje stropa dvorane na njenem najvišjem delu. Izbrana je kovinska strešna konstrukcija, t.j. konstrukcija, ki je v svetu v široki uporabi za tovrstne objekte. Predstavlja tudi izziv in preizkus za konkurenčno sposobnost naše gradbene operative na mednarodnem tržišču. Stalni nepom ični deli konstrukcij so prefabriciran i betonski stebri, prefabricirane betonske ponve za vmesne etaže ter nosilni stebri trikotnih nepom ičnih ločnih predalčij. Katalog program skih možnosti potrjuje tezo, da je možno izvajati številne prireditve z različnim možnim številom gledalcev, vsi pa imajo enakovredne pogoje za njihovo spremljanje. Še več, avditorij je pri vseh prireditvah sklenjen, neprekinjen, t.j. v obliki amfiteatra, kar omogoča kolektivno doživljanje športnega ali kulturnega spektakla. Predlagana zasnova in fleksibilnost glavne dvorane omogoča njeno maksimalno izrabo in s tem povezano racionalno in ekonomično uporabo in vzdrževanje. Ogrevalna dvorana Ogrevalna dvorana je oblikovana kot »športni laboratorij«, deloma kot eksperiment, ki nakazuje možno pot razvoju športnih objektov v p rihodnosti: - pomične te leskopske tribune, shranjene v kontejnerjih, z raču­ nalniško vodenimi ukazi jih bo možno postaviti in dozirati na predvidenem mestu. B. LESKOVEC: Nekateri vidiki pri zasnovi športnih dvoran - sklad išče različn ih ta ln ih oblog oz. podov, ki se m ehansko-elek- tronsko nam estijo na predvideno tekm ovalno površino. O grevalna dvorana om ogoča: - postavitev različnih igrišč za igre z žogo (rokom et, tenis, košarka, odbojka, namizni tenis, badminton idr.) - postavitev atletske steze s fitness napravam i v sredin i le-te - teleskopsko namestitev gimnastičnih stenskih orodij iz skladišč v vogalih dvorane - spremljanje tekmovanj v živo (750- 1000 g ledalcev) ali m ednarodnih vrhunskih športn ih in kulturnih tekm ovanj v tu jin i prek velikega d isp le ja na steni. Z lasti že om enjeno p redstavlja v povezavi s te lekom unikac ijsk im sto lpom v rondoju in d isp le ji zunaj objekta mentalno povezavo mesta L jub ljane z večjim i športn im i in kulturnim i središči po vsem svetu. Om enjeno p redstavlja v sm islu globalizacije informacij omilitev sicer precejšnjega handicapa Ljubljane, ki ni in ne bo svetovna športna ali ku lturna m etropola. KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA Konstrukcija g lavne dvorane je predvidena v osnovnem rastru 8,75 c 8,75 m. V vzdolžni smeri je krožne oblike, velikost objekta pa je približno (15 X 8,75) X (11 X 8,75) = 131,25 X 96,25 m. V kleti so 2-4 etaže garaž, nad njimi 2-3 etaže tehničnega dela in členkasta jeklena strešna konstrukcija. Strešna konstrukcija je predvidena iz treh elementov: - prosto ležeče palič je h = 5,0 m, dolž ine 23,0 do 61,25 m - dveh konzolnih pa lič ij h = 5,0 (I = 7,00 + 14,75 m) in - ostrešne konstrukcije v rastru 8,75 X 8,75 m. Vsi navedeni elementi so predvideni v jeklu JE.0561 in JE.0361. Strešna osnovna konstrukc ija leži v rastru 8,75 m na armirano betonskih stebrih 50 X 80 cm, ki naprej v g lob ino preidejo v armiranobetonsko skeletno konstrukcijo v rastru 8,75 x 8,75 m. cm. Temelji so v glavnem vutasti, velikosti 3,0 X 3,0 m in 3,5 x 3,5 m z 20 cm debelo ta lno ploščo. Jeklena strešna konstrukcija in ostrešje je predvideno iz JE.0561. Skeletna konstrukcija je predvidena iz arm irano betonskih p lošč d = 20 cm, armirano betonskih obodnih zidov d = 20 cm, vutastih stebrov O 40 cm in O 50 cm, vse v osnovni MB 40 z uporabo RA 400/500 in MA 500/560. Ker dobivajo z globino stebri vse večje obtežbe, smo stebre predvideli tudi v »preflex« izvedbi. To je v bistvu jekleni steber iz JE.0561, ki is točasno nosi in služi kot opaž za notranji armiranobetonski steber. Na mestu pod dvižnim i stebri dvižnega dvoranskega podesta so votli ,50/,32 cm, tako da se vanje spustijo h idravličn i jekleni stebri te leskopske izvedbe (cev , 216/6 v cevi ,316/7,5), ki nosijo (dvigajo) dvoranski plato na potrebnem nivoju. Tehnični del se lahko izvede tudi k lasično (vertikalne vezi - stebri, z idovi iz m odularne opeke d = 19 in 29 cm in votlih p lošč d = 26,5 cm). Tem elji so v glavnem vutasti 3,0 X 3,0 m in 3,5 x 3,5 m z 20 cm debelo ta lno p loščo v enotni MB 40 z uporabo RA 400/500 in MA 500/560. Konstrukcija ogrevalne dvorane je predvidena v osnovnem rastru 8,75 X 8,75 m. Velikost je p rib ližno (10 X 8,75) X (7 X 8,75) = 87,50 x 61,25 m. V kleti so 2-4 etaže garaž, nad njim i 2-3 etaže tehničnega dela in strešna konstrukcija . Strešna konstrukcija je predvsem jek leno palič je (nosilci v razmaku 8,75 m), ki leži na armirano betonskih stebrih 30/30 cm, ki se naprej nadaljuje jo v skeletno konstrukcijo iz arm irano betonske p lošče d = 20 cm, armirano betonskih obodnih z idov d = 20 cm, vutastih stebrov , 40 in , 50 cm pretežno v MB 40, z uporabo RA 400/500 in MA 500/ 560. Tehnični del se lahko izvede tudi klasično (vertikalne vezi - stebri, z idovi iz modularne opeke d = 19 in 29 cm in votlih p lošč d = 26, 5 Prezračevanje in klimatizacija Notranji prostori: - g lavna dvorana - ogrevalna dvorana - vadbeni prostori - garderobe - kom unikacije 72.000 m3 28.000 m3 5.000 m3 12.500 m3 3.800 m3 Klim atizirana je glavna dvorana s stranskim i p rostori, ogrevalna dvorana, vadbeni prostori in prostor za kom unikacije , medtem ko so garderobe samo prezračevane. Tako je skupna prostornina klimatiziranih prostorov cca 108.800 m3, volumen prezračevalnih prostorov pa 12.500 m3. Predvidena je klimatizacijska naprava za glavno dvorano, vključno s stranskimi prostori, za količino zraka 140.000 m3/h, klimatizacijska naprava za ogrevalno napravo za ko lič ino zraka 55.000 m3/h, klim atizacijska naprava za vadbene prostore za ko lič ino zraka 15.000 m3/h, klim a­ tizacijska naprava za komunikacije za ko lič ino zraka 11.500 rm3/h ter prezračevalna naprava za garderobe za ko lič ino zraka 50.000 m3/h. - za k lim a tizac ijo potrebno 221.500 m3/h - za prezračevanje ____________________ 50.000 m3/h Skupaj 271 .500 m3/h Glavna dvorana je zaradi zaščite posameznih prostorov pred ones­ naženjem in zaradi varčevanja razdel­ jena na posamezne sektorje (igrišče, tribune, itd.). Skupna prostorn ina 'prostorov je 70.000 m3, ko lič ina zraka pri dva-kra tn i zamenjavi je 140.000 m3/h. Izračun posameznih, za klimatizacijo relevantnih parametrov za dvorano in z njo povezanih prostorov je izveden tako, kot da je vsak prostor ločen od drugega. To omogoča postavitev pregradnih B. LESKOVEC: Nekateri vidiki pri zasnovi športnih dvoran sten ali pa njihovo od-stranitev, kar pa v nobenem primeru ne vpliva na razmere v posameznih prostorih, kajti vsi prostori so, gledano s stališča klimatizacije med seboj avtonomni. Temu je podrejen sistem vpihovanja zraka, na ta način je v smislu klimatizacije, npr. igrišče ločeno od tribun, kar j e pom em bno za aktivne športnike na igrišču, ki so tako ločeni od onesnaženega zraka nad tribunami. Na enak način je klimatizirana tudi ogrevalna dvorana, kjer je izmenjava zraka približno dvakratna, torej ca. 55.000 m3/h. Klim atizirani so tudi vadbeni prostori, kjer je izmenjava zraka trikratna, torej 15.000 m3/h, in prostor za komunikacije, kjer je pri trikratni izmenjavi količina zraka 11.500 m3/h. Garderobe so prezra­ čevane, izmenjava zraka je štirikrat na uro, torej je količina zraka 50.000 m3/h. Vpihovanje zraka je izvedeno s šobami, posledica tega je razmeroma močna indukcija. S tem se poveča intenzivnost prezračevanja in k li­ matizacije. Sistem je urejen tako, da je možno vpihovati zrak od zgoraj navzdol, odsesovati pa od spodaj navzgor, pa tudi obratno, kar je zlasti koristno v obm očju tribun v glavni dvorani. Pri prezračevanju je vpihovanje izvedeno od zgoraj navzdol, odsesovanje pa tudi pod stropom, in sicer v obm očju, kjer se uporabniki p reob lačijo , in nad sanitarijami. Za zajem svežega zraka sta zaradi varčevanja z energijo predvidena dva zajema svežega zraka. Prvi je nameščen na podstrešju ogrevalne dvorane, ki je pokrita s pločevino, strop pa je dobro toplotno izoliran, s tem so močno zmanjšane toplotne izgube iz dvorane. Po robu podstrešja so izvedene rege, skozi katere prihaja zunanji zrak, ki se zaradi sončnega sevanja in prevajanja toplote skozi kritino hitro segreje. Druga odprtina za zajem svežega zraka je nameščena zunaj objekta, od tod do prostora, kjer so nameščeni klimati, pa poteka kanal pod zemljo. S tem je zaradi B. LESKOVEC: Nekateri vidiki pri zasnovi športnih dvoran precej konstantne temperature zemlje v njem zagotovljena tudi precej konstantna temperatura zraka. Tik pred klimati se oba kanala združita. Za energetsko optimalno obratovanje skrbi avtomatika. Pri tem je zimsko obratovanje ločeno od poletnega. Pozimi mora biti temperatura zraka čim višja. Tem peraturni tipa li ugo­ tavlja ta , v katerem kanalu je višja tem peratura in temu ustrezno se uravnavajo tudi lopute, ki do klimatov vedno spuščajo top le jš i zrak. Poleti mora biti ravno obratno, saj mora biti sveži zrak kar najbolj hladen. Princip regulacije je analogen kot pozim i, toda v obratn i smeri, do klim atov prihaja vedno zrak, ki je h ladnejši. Odvod svežega zraka se naravnava prek notranjega senzorja, ki meri ko lič ino S 0 2 v dvorani. Pomemben varčevalni ukrep je izkoriščanje odpadne toplote upo­ rabljenega zraka. Za ta namen je v sistem vgrajena toplotna črpalka. V času ogrevanja je njen uparjalnik nameščen v kanalu za odpadni zrak, kondenzator pa v kanalu za sveži zrak. Odpadni zrak se ohladi in relativno ovlaži, sveži pa se segreje. Zato je treba poskrbeti za odvajanje kondenzata. V času hlajenja je uparjalnik toplotne črpalke nameščen v kanalu za sveži zrak, in ta se zato hladi, kondenzator pa je nameščen v odpadnem zraku, katerega tem peratura je nižja kot tem peratura zunanjega zraka. S tem odpade tudi h lad iln i sto lp, ki bi bil v primeru klasične hladilne naprave nujno potreben. Naravni dovod svežega zraka je možen preko odprtin in loput v strehi, kar b istveno zm anjša potrebo po svežem zraku. Omenjeni sistem se v sm islu varčevanja lahko zlasti izvaja takrat, ko ni p rired itev in v nočnem času. Zrak v času obratovan ja v glavni dvorani ima 20°C, zunaj časa obra­ tovanja pa 15 °C. Ogrevalna sezona tra ja od 1. septem bra do 1. maja. Toplotna izolacija objektov Toplotna izolacija objektov temelji na optimalnem izkoristku obnovljivih virov energije, zlasti sončne radiacije. Letna količina radiacije v območju Ljubljane je 1200KWh/m2a, število sončnih dni pa je ca. 1900 h/a. Steklena fasadna opna v ogrevalni Univerzitetna športna dvorana v Ljubljani (natečaj, odkupna nagrada) 1997 arhitektura B. Leskovec, A. Mahovič, konstrukcija V. Leskovec tloris igre z žogo B. LESKOVEC: Nekateri vidiki pri zasnovi športnih dvoran Univerzitetna športna dvorana v Ljubljani (natečaj, odkupna nagrada) 1997 arhitektura B. Leskovec, A. Mahovič, konstrukcija V. Leskovec prerez ogrevalne dvorane Univerzitetna športna dvorana v Ljubljani (natečaj, odkupna nagrada) 1997 arhitektura B. Leskovec, A. Mahovič, konstrukcija V. Leskovec prerez glavne dvorane Univerzitetna športna dvorana v Ljubljani (natečaj, odkupna nagrada) 1997 arhitektura B. Leskovec, A. Mahovič, konstrukcija V, Leskovec sistem PANTADOME v glavni dvorani B. LESKOVEC: Nekateri vidiki pri zasnovi športnih dvoran dvorani je na principu fotovoltažnega procesa; to je spreminjanje dnevne svetlobe in sončne energije prek silikonskih celic v električno energijo. Uporabljene so monokristalne s ili­ konske celice, kjer se doseže 14% izkoristek sončne energije. Z izdatno toplotno izolacijo dosegajo posamezni elementi objekta naslednje toplotne prevodnostne koeficiente: - nadsvetloba (steklena) nad glavno dvorano K = 1,7 W /m 2 oK - nadsvetlobne vertikalne fasadne zasteklitve K = 1,5 W /m2 oK - p ločevinasta streha (peskano nerjavno jeklo v sivi barvi) z 20 cm toplo tno izolacijo K = 0,19 W /m 2 oK - tlak z betonsko p loščo in 5 cm toplotno izolacijo in 5 cm zaščitnim estrihom K = 0,55 W /m 2 oK - zunanji fasadni polni zidovi iz 30 cm betona ter 12 cm toplotne izolacije K = 0,20 K W/m2 oK - zidovi v zemlji s 30 cm betona in 8 cm toplotno izolacijo K = 0,39 K W/m2 oK - urejene zelene površine nad zidanimi prostori sestavljene iz 30 cm humusa, 30 cm betona in 12 cm top lo tne izolacije K = 0,30 K W/m2 oK Ogrevalna dvorana ima za potrebe prezračevanja v zgornjem delu zasteklitve, ki je iz m onokrista ln ih s ilikonskih celic, steklene lopute vzdolž celotne fasade. Te se po potrebi odp ira jo in zapira jo. Univerzitetna športna dvorana v Ljubljani (natečaj, odkupna nagrada) 1997 arhitektura B. Leskovec, A. Mahovič, konstrukcija V. Leskovec fasadni pas ogrevalne dvorane Univerzitetna športna dvorana v Ljubljani (natečaj, odkupna nagrada) 1997 arhitektura B. Leskovec, A. Mahovič, konstrukcija V. Leskovec fasadni pas glavne dvorane L I T E R A T U R A Barclay F. G., Olympic Architecture, Building for The Summer Games, John Wiley & Sons, inc., United States 1983. Daniels, K., The Technology of Ecological Buildings, Birkhauser Verlag, Basel 1997. Gertis K., Neue Berliner Veranstaltungshallen sind energetisch optimiert, Die B + B und Gemeindenban, št. 10/96. Herzog T, Solar Energy in Architecture and Urban Planning, Prestel Verlag, München 1996 Isozaki A., New Concepts for Culture and Leisure Facilities in the City, Seminar UIA, KIA, JIA, Sports, Leisure and Tourism, Proceedings, Seoul, Tokyo, 1988. Kajima Corporation, Gymnasium 2, The Japan Architect, No 2, 1991-2, Shinkenchiku-Ska Co., LTD, Tokyo 1991 Kawaguchi, M., Structural Design of The Barcelona Olympic Sports Hall, Seminar Ula, KIA, JIA, Sports, Leisure and Tourism, Proceedings, Seoul, Tokyo, 1988. Leskovec B., Raziskava razvoja telesnokulturnih objektov na Slovenskem, doktorska disertacija, Šola za arhitekturo, FAGG, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1991. Rice P, Dutton H., Transparente Architektur, Birkhäuser Verlag, Basel 1995 Tange K., Kamiya K., Large and Small Arenas, Barclay, F.B., Olympic Architecture, Building for The Summer Games, Tokyo, 1964. Wimmer M., Olympic Buildings, Edition, Leipig, Leipzig 1976. M. ZBAŠNIK-SENEGAČNIK, J. KRESAL: Kriteriji za izbor gradiv KRITERIJI ZA IZBOR GRADIV CRITERIA FOR THE SELECTION OF MATERIALS UDK 691:502.5 MARTINA ZBAŠNIK-SENEGAČNIK, JANEZ KRESAL O kolje je v z a d n j ih d e s e t le t j ih p o s ta lo o n e s n a ž e n o v to l ik šn i p w 7 r j r [ / meri, d a je po trebno skrbi za naravo posveča t i več pozornost i . ' V Z_ d I d r \ Človekovo neodgovo rno ravnan je se kaže v oblik i onesnažen ja z e m l je , z ra k a te r v o d o to k o v . P o s le d ic e so v id n e na č lo v e k o v e m z d ra v ju , n e k a te r e b o le z n i so tu d i s m r to n o s n e . D e l o d g o v o r n o s t i n o s i jo m e d d r u g im i tu d i g r a d i t e l j i , sa j p r i g r a d n j i u p o r a b l ja jo e k o lo š k o bo l j a l i m a n j s p o r n a g ra d iv a . N a s p lo š n o im a jo g r a d iv a n e g a t iv n e v p l iv e v vse h fa z a h ž iv l je n js k e g a c ik lu s a , p o s le d ic e p a so v id n e ko t p o s e g i v o k o l je , v e l ik a p o r a b a e n e r g i je , š k o d l j iv e e m is i je t e r o d p a d k i in v o b l ik i o n e s n a ž e n o s t i s h la p i , p r a h o m , v la k n i in s t r u p e n im i t e r r a d io a k t i v in im i s n o v m i. Pri iz b o ru bo t r e b a v b o d o č e b o l j k r i t i č n o p re s o ja t i g r a d iv a in se z a v e s tn o o d lo č a t i z a t i s ta , ki p r e d s ta v l ja jo m a n jš e o b r e m e n i t v e za o k o l je . O s n o v n im t r e m s k u p in a m k r i te r i je v , ki so v e l ja l i s k o z i c e lo tn o z g o d o v in o - e k o n o m s k a , u p o r a b n a in v iz u a ln a v r e d n o s t - se p r id r u ž u je ta še d v e s k u p in i - z d r a v s t v e n a in e k o lo š k a v r e d n o s t , ki b is t v e n o s p r e m in ja ta p r a v i la za iz b o r g ra d iv . K l ju č n e b e s e d e : n e g a t iv n i v p l iv i g r a d iv na o k o l je , ž iv l je n js k i c ik lu s g ra d iv , e k o n o m s k a v r e d n o s t g ra d iv a , u p o r a b n a v r e d n o s t g r a d iv a , v iz u a ln a v r e d n o s t g r a d iv a , z d r a v s t v e n a v r e d n o s t g r a d iv a , e k o lo š k a v r e d n o s t g ra d iv a . In th e la s t fe w d e c a d e s th e e n v i r o n m e n t h a s g r o w n so Q I I N / I A R V p o l lu te d th a t i t h a s b e c o m e h ig h ly n e c e s s a r y to d e v o te ^ ' I» ' *»l / A n T m o re a t t e n t io n to th e c a re o f n a tu re . M a n ’s i r r e s p o n ­ s ib le b e h a v io u r m a n i fe s t s i t s e l f in th e p o l lu t io n o f so i l , a i r a n d w a te r . T he re s u l t s a re e v id e n t in m a n ’ s h e a l th in w h ic h c a s e s o m e o f th e d is e a s e s a re a ls o d e a d ly a n d m o r ta l . In p a r t th e r e s p o n s ib i l i t y f o r th is c o n d i t io n re s ts a lso w i th th e c o n s t r u c to r s as in th e i r w o r k e c o lo g ic a l ly q u e s t io n a b le m a te r ia ls a re u s e d . In g e n e ra l , m a te r ia ls w h ic h have b e e n u s e d in c o n s t r a c t io n , h a v e h a d a n e g a t iv e in f lu e n c e in a ll th e p h a s e s o f th e l i fe c y c le . T h e e f fe c ts c a n be s e e n in th e fo r m o f t a m p e r in g w i th th e e n v i r o n ­ m e n t , o v e r u s e o f e le c t r i c p o w e r , h a r m fu l e m is s io n s a n d w a s te s in th e fo r m o f p o l l u ­ t ion w i t h v a p o u r s , d u s t , f ib r e s , p o is o n o u s a n d r a d io a c t iv e m a t te r . In th e fu tu r e , th e m a te r ia ls t h a t a re to be u s e d w i l l h a v e to u n d e r g o a m o re c r i t i c a l a s s e s s m e n t so th a t th e m a te r ia ls c h o s e n w i l l p r e s s m o r e l ig h t ly u p o n th e e n v i r o n m e n t . T he th r e e b a s ic c r i t e r ia g r o u p s w h ic h h a v e e x te n d e d t h r o u g h o u t h is to r y in th is f ie ld , i.e . - e c o ­ n o m ic , a p p l i c a b le a n d v is u a l v a lu e s - a re n o w jo in e d b y tw o m o re c r i t e r ia g r o u p s - the h e a l th a n d e c o lo g ic a l v a lu e s - t h a t a re in s t r u m e n ta l in th e c h a n g in g o f th e ru le s fo r m a te r ia l s s e le c t io n . Key w o r d s : n e g a t iv e in f lu e n c e s o f m a te r ia ls on th e e n v i r o n m e n t , l i fe c y c le o f m a t e r i ­ a ls, e c o n o m ic v a lu e o f th e m a te r ia l , v a lu e o f a p p l i c a b i l i t y o f th e m a te r ia l , v is u a l v a lu e o f th e m a te r ia l , h e a l th v a lu e o f th e m a te r ia l , e c o lo g ic a l v a lu e o f th e m a te r ia l . Avtorja: asist. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, dipl.inž.arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo: prof. dr. Janez Kresal, dipl.inž.arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. M. ZBAŠNIK-SENEGAČNIK, J. KRESAL: Kriteriji za izbor gradiv 1. UVOD Človek je najprej gradil z materiali, ki jih je dobil v naravi (kamen, glina, les). S pom očjo ognja je začel iz zem eljskih surovin p ridob ivati še nova gradiva (kovino, steklo, kera­ mika). Razvoj gradiv in njihovo uporabo je sprem ljal razvoj roko­ delskega znanja in orodja. Sčasoma so se razvili temeljni principi p rido­ bivanja gradiv ter graditeljskih tehno­ logij, ki so se prenašali iz roda v rod in so v veliki meri ostali ne­ spremenjeni, saj so se le delom a dopolnjevali. Te temeljne principe pridob ivanja gradiv ter tehno log ij gradnje je porušila industrijska revolucija, ki je, zaradi sprem en­ jenega načina proizvodnje ter razvoja znanosti (predvsem kemije), poleg že poznanih začela ustvarjati nove materiale. Zaradi h itrega razvoja industrije in gradnje je prišlo do povečane proizvodnje gradiv, ki bistveno prispeva k onesnaženju našega okolja. Gradiva, ki nastajajo v zapletenih tehnoloških procesih, so že ob na­ stanku, in nato v svojem celotnem življenjskem ciklusu, zaznamovana z negativnimi vplivi, s katerimi obre­ menjujejo okolje in človeka. Njihovo škodljivo delovanje je posredno in neposredno. Posredno delujejo gra­ diva na človeka prek onesnažene narave. Neposreden vpliv pa se kaže predvsem v zgradbah, saj so tu mnogokrat velike koncentracije hlapov, prahu ter strupov. Te substan­ ce izhajajo iz gradiv, ki sestavljajo grajeno okolje. Škodljive snovi pra­ viloma delujejo dolgotrajno in popol­ noma neopazno, tako da jih je mo­ goče opaziti šele takrat, ko povzročijo akutne ali kronične motnje v človekovem organizmu. Najbolj škodljive snovi imajo karcinogeno, mutageno ter a lergično delovanje na človeka. Po-sledice se kažejo v oblik i raznih težav in bolezni, ki so lahko tudi smrtonosne. 2. NEGATIVNI VPLIVI GRADIV NA OKOLJE IN ČLOVEKA Vsako gradivo vpliva na okolje in človeka v vsem svojem eksistenčnem ciklusu, ki ga razdelimo na šest delov: pridob ivanje surovin, p ro­ izvodnja polizdelkov, prodaja, vgrad­ nja, uporaba in odstranitev. Vsaka od navedenih faz ima nepo­ sreden vpliv na okolje in človeka zaradi narave procesa samega in posredne vplive zaradi porabe energije in transporta, saj se posamezne faze pogosto dogajajo na mestih, ki so med seboj zelo oddaljena. Negativni vplivi se torej rojevajo v vsaki od navedenih faz, vendar nam da dejanski vpogled v negativni potencial posameznega gradiva šele seštevek. Negativne vplive gradiv razdelimo na štiri skupine: 1. Posegi v okolje 2. Poraba energije 3. Odpad odsluženih gradiv 4. Škodljive emisije 2 .1 .Posegi v okolje Posegi v prostor se dogajajo v vseh fazah življenjskega ciklusa, najhujši pa so v fazi pridobivanja surovin. Č lovek naravo izkorišča in si jo podreja, s tem pa pušča v okolju vidne škodljive posledice, kot so površinski kopi (pridobivanje kamna, kovinskih rud, gline pa tudi premoga), rudniki (nad rudniškim področjem se lahko spremeni oblika zemeljskega površja, nastanejo ugreznine, spre­ meni se stanje podtalnice), erozije (zaradi krčenja gozdov prihaja do vetrne ali vodne erozije), iztrebljanje gozdov in krčenje pragozda (izseka­ vanje lesa kot goriva in gradiva). Z neposrednimi človekovimi posegi M. ZBAŠNIK-SENEGAČNIK, J. KRESAL: Kriteriji za izbor gradiv v naravo prihaja do uničevanja b iotopov in nenazadnje - zaradi potreb po surovinah prihaja do izkoriščanja neobnovljivih virov. 2.2. Poraba energije Med negativn im i vplivi gradiv na okolje ima precejšn jo težo velika poraba energije, ki jo gradivo po­ trebuje v vseh fazah življenjskega ciklusa. Znaten delež energije se porabi za transport. S centralizacijo proizvodnje se povečajo transportne poti od vira surovine do končnega izdelka te r od končnega izdelka do vgraditve. Posledice velike porabe energije se odražajo kot poraba omejenih energetskih virov (premog, nafta, zemeljski plin), kot segrevanje ozračja (učinek tople grede), kot kisle padavine (posledica zgorevanja fosilnih goriv) in kot smog. 2.3. Odpad odsluženih gradiv Vsako gradivo nekoč odsluži in propade. Gradiva rastlinskega in živalskega izvora pri tem ne obrem enjuje jo okolja, saj so to biološko razgradljivi organski odpadki, ki jih lahko vrnemo naravi. Gradiva umetnega izvora pa bolj ali manj škodljivo delujejo na naravo. Njihov življenjski ciklus se konča na tri načine: na deponijah, divjih od la ­ gališčih ali v sežigalnicah. Pri razpadanju gradiv na deponijah in divjih od laga lišč ih se izločajo različne škodljive snovi. Ustvarjanju prevelikih količin se izognemo z reciklažo ali ponovno vgraditv ijo starega g rad iva na drugo mesto. 2.4. Škodljive emisije Gradiva em itira jo v svojem življenjskem ciklusu precej škodljivih snovi, zaradi česar je onesnažen zrak, pa tud i površinske vode in podtaln ica. Zaradi močne industrializacije prihaja do onesnaženja voda s fosfati in nitrati ter organskimi snovmi (alifatske in aromatske ogljikovodikove spojine in njihovi derivati). Industrijske odpadne vode onesnažujejo vodotoke s težko razgradljivim onesnaženjem (PCB, klorirani fenoli, polimeri, težke kovine). Energetska postro jen ja (termoelektrarne, jedrske elektrarne) potrebujejo pri proizvodnji elektrike za hlajenje sistema vodo, ki jo potem sicer vračajo v naravo, vendar pa se med uporabo voda segreje, zato lahko pride (predvsem v poletnem času) do pregrevanja rek. V zraku se pojavljajo škodljivi plini (og ljikov d ioksid, žveplovi oksidi) ter strupeni plini (dušikovi oksidi, amoniak, klorove in fluorove spojine), aerosoli, prah, dim , radioaktivni delci (radon), poseben problem pa povzroča tudi naraščajoči hrup. Skrb vzbujajoča posledica onesna­ ženja zraka je tan jšanje ozonske plasti v v išjih plasteh atmosfere. Koncentracije škodljv ih em isij so povečane tako v naravi kot v zaprtih prostorih, kjer se človek običajno zadržuje največ. Praviloma so kon­ centracije onesnaženja v zaprtih prostorih veliko višje kot na odprtem v naravi. Izpostaviti velja predvsem tiste negativne lastnosti gradiv, ki so splošno razpoznavne ali pa zelo nevarne pri višji koncentraciji: • h lap ljivost - gradiva takoj po vgradnji ali pa še nekaj časa potem izhlapevajo agresivne hlape, ki dražijo sluznice; • uprašljivost - v določenih fazah življenjskega ciklusa gradiv nastaja prah, ki z vdihavanjem pride v p ljuča; • vlaknavost - vlaknasta gradiva- še zlasti toplotno in zvočnoizolativni m ateriali - obrem enjuje jo bližnjo in daljno okolico, posebej nevarna so, če pride jo v p ljuča; • strupenost - iz nekaterih gradiv izhajajo določeni strupi (PCP.PCB, toluen, ksilen...), ki so (še posebej v večjih koncentracijah) lahko zelo nevarni; • rad ioaktivnost - iz nekaterih zemeljskih gradiv izhaja radon, ki se nabira predvsem v zaprtih in neprezračenih prostorih. Nesporno torej lahko ugotovim o, da so določena gradiva že ob nastanku zaznamovana z negativnim potencia lom , s katerim ogrožajo okolje in človeka. Zaradi teh dejstev bo potrebno v vse tehnološke postopke vključiti načela trajnostnega razvoja. Načela trajnostnega razvoja temeljijo na omejitvi izrabljanja okolja na taki stopnji, ki bo zagotovila trajnost ter pravičen in enakopraven dostop vseh (tudi bodočih) generacij do naravnih virov. K uveljavljanju teh načel se vključuje tudi naša država. Zakon o varstvu okolja, ki ga je jun ija 1993 sprejel Državni zbor, obsega naslednje razvojne zahteve: • spremembe v pro izvodnji in vzorcih porabe, ki prispeva jo k m inim izaciji porabe naravnih virov in ustvarjanju odpadkov, • razvoj in uporaba takšnih tehnologij, ki zm anjšujejo in odpravljajo obremenjevanje okolja, • uporaba neškodljiv ih in razgradljivih kemikalij in snovi, ki se ne kopič ijo v živih organizm ih. Za učinkovito varstvo okolja ne zadošča le seznanjanje z zakoni in priporočili, temveč predvsem njihovo izvajanje. Pri tem nosijo velik delež odgovornosti tudi tisti udeleženci vgraditeljstvu, ki odločilno vplivajo na izbiro gradiv. Projektanti lahko veliko prispevajo k zmanjšanju onesnaževanja. 3. KRITERIJI ZA IZBOR GRADIV V celotn i zgodovini od začetkov gradnje pa skoraj do danes so pri izboru gradiv velja le naslednje tri skupine kriterijev: - ekonom ska vrednost - uporabna vrednost - vizualna vrednost 3.1 .Ekonomskavrednost Cena gradiva je eden od dejavnikov, ki od loča jo o tem, kateri material bo vgrajen na določeno mesto. Cena M. ZBAŠNIK-SENEGAČNIK, J. KRESAL: Kriteriji za izbor gradiv je večinoma odvisna od kakovosti in lepote izbranega gradiva. Včasih sta kakovost in lepota v soglasju (npr. tra jn i material je tudi lepši - granit, eksotični lesovi...), velikokrat pa prevlada samo ena komponenta. Ceno sestavljata dva dela: cena gradiva in cena vzdrževanja. V ceno gradiva, ki se upošteva pri odločanju o izbiri določenega materiala, so vključeni stroški pridobivanja surovine do izdelave polprodukta, celotni transportni stroški ter cena vgradnje gradiva. Drugi del cene predstavlja cena vzdrževanja. Gradiva se v svojem življenjskem ciklusu starajo in propadajo, njihovo življenjsko dobo pa lahko z ustreznim vzdrževanjem podaljšamo, kar pa predstavlja stroške za obnavljanje, čiščenje, zamenjavo dotrajanih delov z novimi itd... 3.2 Uporabna vrednost Uporabno vrednost gradiva pred­ stavlja jo njegove lastnosti, ki so zelo raznolike, saj morajo izpolnjevati številne in zelo specifične zahteve v zgradbah in v celotnem grajenem okolju. G lede na specia liz iranost uporabe jih lahko razvrstimo v posebne družine (konstrukcijske -, trajnostne -, akustične -, hidrofizične lastnosti itd .), vendar jih nikoli ne moremo dokončno sistem izira ti, saj uporabna vrednost posameznega gradiva sestoji iz lastnosti, ki pripadajo različnim družinam. Uporabna vred­ nost je pri izbiri gradiva največkrat odločilna. 3.3. Vizualna vrednost Vsako gradivo ima določeno vizualno identiteto, ki jo sestavljajo predvsem tri komponente, ki so fizikalne narave- to so barva, tekstura in prosojnost. Barva je avtonomna vidna lastnost vsakega materiala, ki ga pogosto spoznamo prav po njej. Tekstura je oblika površine. Gradiva imajo po naravi posebno strukturo, ki pa jo s površinsko obdelavo lahko popolnom a spremenimo, kar spremeni celotni vizualni vtis. Od teksture je delno odvisen tudi odboj svetlobe, to je lesk. Prosojnost gradiva označuje intenzivnost prehoda svetlobnih žarkov skozi snov, ali pa samo globino, do katere prodre svetlobni žarek. Prosojnost površinske obdelave bistveno spremeni vizualni vtis površine gradiva. Videz gradiva je pri izbiri odločilen, kadar so v ospredju estetske zahteve. Te se praviloma nanašajo le na zunanjo (vidno) površino grajenega okolja. Navedene tri skupine kriterijev (ekonomska, uporabna, vizualna vrednost) so veljale že od začetkov gradite ljs tva. Med njim i ni bilo hierarhično urejenega razmerja. Včasih je odločala cena, včasih uporabnost, včasih lepota. Z industrijsko revolucijo se je to stanje spremenilo. Današnja gradiva v neznansko povečanih količinah bistveno bolj obremenjujejo okolje. V zadnjih desetletjih se je tudi zato odločilno poslabšalo stanje okolja, zaradi česar prihaja tudi do negativnih vp livov na naše zdravje. Kriterijem za izbiro gradiv, ki so veljali skozi zgodovino, sta se pridružili še dve skupini kriterijev, ki bistveno spreminjata pravila za izbiro zlasti modernih gradiv: - zdravstvena vrednost - ekološka vrednost. 3.4. Zdravstvena vrednost Gradiva imajo zdrave lastnosti takrat, kadar nimajo škodljiv ih vplivov na človeka. Vpliv škodljiv ih snovi na zdravje ljudi je odvisen od različnih pogojev: količine uporabljenih materialov in načina vgradnje, izmen­ jave zraka v prostoru, temperature v prostoru (povišanje temperature za 10 °C povzroči podvojitev hitrosti kemičnih reakcij), časa izpostav­ ljenosti škodljivemu delovanju, stopnje strupenosti kemičnih snovi, sposobnosti vdora v biološke sisteme, sinergizma, poti sprejema v organizem (pljuča, koža, prebavni trakt), konstitucije organizma (odpornost imunskega sistema). Posledice se izražajo v obliki poslabšanja zdravstvenega stanja, še posebej pa so občutljiv i otroci, bolniki in starejši ljudje. Ugotavljanje posledic onesnaženja je dolgotrajno, saj težavo predstavlja dolga razvojna doba bolezni, ki se lahko v določenih primerih pojavi šele čez desetletja. Poleg tega velikokrat onesnaženje ne vpliva direktno na razvoj določene bolezni, ampak le oslabi imunski sistem organizm a, da je ta bolj občutljiv za druge vplive. Kljub vsemu navedenemu pa večino bolezni, ki nastanejo zaradi onesnaževanja okolja, danes že lahko dokažemo. Osveščenost ljudi na tem področju se je v zadnjih desetletjih zelo povečala. Danes postajajo že bolj cenjena tis ta gradiva, ki nimajo škodljivih emisij (npr. iverne plošče brez form aldehida, laki in lužila na vodni osnovi itd.). Čeprav so taka gradiva še maloštevilna in cenovno velikokrat bolj neugodna, pa se ljudje zavedajo njihovih prednosti predvsem v bivalnih prostorih, kjer se zadržujejo najdlje. Iz zdravstvenega stališča so najbolj neprimerne naslednje skupine gradiv: Hlapl j iva gradiva Nekatera sestavljena gradiva vsebuje jo lahko hlapne organske spojine, ki že pri sobni temperaturi oddajajo hlape. Ti hlapi so velikokrat toksični, skoraj vsi pa dražijo sluznice. Najbolj nevarni so formaldehidi (npr. vezivo v vezanih ploščah), PCB (v opleskih, premazih, talnih oblogah, lepilih...), PCP (v sredstvih za zaščito lesa, v barvah, lakih, lepilih...), toluen in ksilen (kot topili v barvah iz umetnih smol, v lep ilih , v tesnilnih masah iz umetnih sm ol...), itd. Vpraš l j iva gradiva V življenjskem ciklusu nekaterih gradiv nastaja prah, ki se dalj časa zadržuje v okolju. Težji delci prahu se usedajo na tla in se ob določenih pogojih ponovno dviguje jo , lažji delci pa visijo v zraku, od koder pridejo v telo z dihanjem . Na delce prahu se usedajo tudi razni drugi strupi. Gradiva vp liva jo na prašnost v prostoru na dva načina; zaradi drgnjenja površine nekaterih gradiv (npr. kamen, opeka, beton, les...) stalno izhaja v prostor prah; nekatera gradiva absorb ira jo prah iz zraka (npr. s intetične tkanine), ki nato pod določenimi pogoji zopet izhaja v zrak. Vlaknata gradiva Vlaknata gradiva so sestavljena iz mineralnih vlaken, in sicer iz stekla, kamnine, žlindre, keramike in azbesta. Škodljivost vlaken je odvisna od biološke obstojnosti. Nekatera vlakna se biološko razgradijo ali ostranijo iz telesa, druga pa ostanejo v telesu in tu škodljivo delu je jo daljš i čas. Vlakna dražijo oči, kožo in sluznico, najbolj škodljiva pa povzročajo celo raka (azbest). Vlaknata gradiva so predvsem toplotno in zvočnoizolativna gradiva. Strupena gradiva Gradiva oziroma njihove površinske obdelave lahko vsebujejo strupene snovi. To so težke kovine in metaloidi (npr. kovinski oksid i v pigmentih, arzen v zlitinah s težkimi kovinami kot dodatek za izboljšanje trdote...), bitumen, razne organske spojine... Strupi priha ja jo v telo z dihanjem, prek prebavnega trakta z uživanjem zastrupljene hrane ali z dotikom s strupom prek kože. Radioaktivna gradiva Nekatera (sicer maloštevilna) gradiva mineralnega izvora lahko glede na nahajališče vsebujejo radioaktivni plin radon, ki tudi po vgraditvi izhaja iz njih. To so predvsem trde kamnine (graniti). Za nekatere med njimi (rdeči sienit) se priporoča samo zunanja uporaba, ker v zaprtih neprezračenih prostorih lahko pride do prevelike koncentracije plina. M. ZBAŠNIK-SENEGAČNIK, J. KRESAL: Kriteriji za izbor gradiv 3 .5 .Ekološka vrednost Gradiva imajo ekološko vrednost takrat, kadar nimajo škodljivih vplivov na okolje. To pomeni, da ne obre­ menjujejo narave v celotnem življen­ jskem ciklusu - se pravi od p rido ­ bivanja surovine, do proizvodnje polizdelkov, prek prodaje, vgradnje in uporabe do odstranitve gradiva. K okolju prijaznim , torej ekološko primernim gradivom, štejemo gradiva, ki nimajo negativnih posled ic na okolje, predvsem tistih , ki so razčlenjene na začetku tega sestavka: 1. Izkoriščanje surovin ne sme povzročati škodljivih posegov v okolje. 2. Poraba energije mora biti čim manjša. 3. Tudi v zadnji fazi ž ivljenjskega ciklusa, torej v fazi odstranitve, gradivo ne sme obrem enjevati okolja z odpadom . 4. V celotnem življenjskem ciklusu gradivo ne sme povzročati škodljivih em isij. K ekološko nespornim gradivom, ki bodo čedalje bolj p ridob iva la veljavo, lahko uvrstimo naslednje skupine gradiv, kot s led ijo Nizkoenergijska gradiva Gradiva, ki porabijo malo energije v celotnem življenjskem ciklusu, so vsa naravna gradiva (kamen, les, glina, gradiva rastlinskega in živalskega izvora), saj jih pred uporabo ni potrebno veliko dodatno predelovati. Od ostalih gradiv, ki nastanejo v energetsko potratnih tehnoloških procesih, pa so ekološko prim ernejša tista gradiva, ki se pridobivajo in proizvajajo na ekološko primeren način - to je okolju in človeku prijazno. Lokalna gradiva Raba lokalnih gradiv je ekološko zelo primerna, saj zahteva manj transporta. Vzporednico tej trditvi lahko najdemo v naravi, ki se je vedno optimizirala tako, da je razvila predvsem lokalni transport. Kroženje energije in substanc poteka v naravi v mnogo krogotokih. Na teh krožnih poteh ostajajo snovi na določenem mestu ali rastišču. Le majhne količine "od teka jo ’’ v druge ekosisteme in narobe. Takšni sistemi delu je jo oziroma poskušajo delovati po principu samodejne trajnosti. Prenos tega naravnega sistema v človekovo gospodarjenje z naravo imenujejo strokovnjaki na področju gozdarstva "sonaravno gospodarjen je ’’ . Po enakem principu, kot narava go ­ spodari z ekosistemi, bi tudi človek moral izrabljati in izkoriščati dobrine, ki mu jih ta narava nudi. V prvi vrsti spada sem načelo izrabljanja lokalnega transporta - torej uporaba lokalnih gradiv. Slovenija ima bogate gozdove, zato je s tega sta lišča upravičena uporaba lesa. Drugo tako gradivo, ki bi se po pačelih lokalnosti moralo uporabljati, je kamen na tistih področjih, kjer kot surovina prevladuje (Kras, aplski predeli). Kot gradivo prihodnosti bomo morali bolj upoštevati glino (v Prekmurju). Prednost gradnje z lokalnimi gradivi je tudi v tem, da ta prispevajo k regionalni prepoznavnosti arhitekture. K lokalnim gradivom pa ne štejejo le naravna gradiva, ki jih na določeni lokaciji nudi narava, temveč tudi tista, ki so industrijsko izdelana v tem prostoru. Z ekološkega vidika bi morali težiti k proizvodnji gradiv, ki je enakomerno porazdeljena v regijah. Centralizirano urejena proizvodnja v velikih industrijsk ih središčih namreč povzroča večje koncentracije škodljiv ih vplivov v tem okolju, poleg tega pa znatno povečuje transportne stroške. Regenerativna gradiva Regenerativna gradiva so tista , ki se lahko ponovno uporabijo. S tem se podaljša gradivu življenjska doba, zmanjša poraba surovin in obremenitev okolja. Ponovna uporaba istih elementov je možna le pri nekaterih gradivih (kocke in bloki iz masivnega kamna, polna opeka, nekateri leseni elementi, nekateri kovinski elementi, itd.). Reciklirna gradiva To so gradiva, ki se lahko predelajo (reciklirajo). Pri reciklaži se že uporabljeno gradivo in odpadki na fizični in/ali kemični način predelajo M. ZBAŠNIK-SENEGAČNIK, J. KRESAL: Kriteriji za izbor gradiv v nove surovine ali izdelke. Čimveč snovi ponovno uporabimo, tem manj izrabljam o neobnovljive naravne vire (premog, nafta, kovine, kame­ nine...). Materiali, ki se po uporabi lahko ponovno predelajo v nove surovine, so: kamen, keramika, steklo, kovine in podobno. Pomembno je tudi ločeno zbiranje materialov (kovine, steklo, papir...).Le delna reciklaža je zaenkrat možna pri plastičnih masah. Zanjo so poleg tehnološko zapletenega postopka in emisij, ki nastajajo pri tem, potrebne tudi velike ko lič ine energije, zato se postopek največkrat še ne izplača. Poleg tega so problem i tudi pri zbiranju, ker posamezne plastične mase le težko ločim o med seboj. Danes m oramo pri izboru gradiv upoštevati vseh pet kriterijev ekonomske, uporabne, vizualne, zdravstvene ter ekološke lastnosti m aterialov. Tako kot v zgodovini, ti kriteriji tudi danes nimajo stalnega hierarhično urejenega zaporedja v odločanju. Prioriteta posameznih kriterijev se sprem inja od primera do primera. 4. SKLEP Izbor gradiva je elementarna s tro ­ kovna odločitev, zato mora biti določena po racionalnih (znanstvenih) in estetskih kriterijih. V preteklosti nastalim kriterijem (ekonomska-, uporabna-, vizualna vrednost) se zaradi negativnih vplivov, ki jih imajo gradiva na okolje in človeka, pridružujeta še dva (zdravstvena in ekološka vrednost). Stroka, ki bo upoštevala vse navedene kriterije, se bo v prihodnosti napajala vsaj v naslednjih treh pristopih: • ekološko koncip iran je zgradb - upoštevanje naravnih danosti, ki jih nudi okolje (pasivna in aktivna izraba sonca; zasnova zgradbe, ki izrablja sposobnost tal, da akum ulira jo top lo to poleti in jo oddaja jo pozim i,...); • izraba ekotehnologij - proizvodnja gradiv s postopki, ki ne obremenjujejo okolja in človeka; izbira koncepta gradnje, ki zahteva manj energije; • izbor ekom ateria lov - uporaba gradiv, ki v svojem življenjskem ciklusu nim ajo negativnih vplivov na okolje in človeka. Navedeni trije principi gradnje stopajo v ospredje in že preobražajo vse vidike gradite ljstva od proizvodnje gradiv do arhitekturnega oblikovanja. L I T E R A T U R A 1. Bredenbals, B. et ah GEPLANTE SELBSTHILFE UND RECYCLING AM BAU, 2/96, Deutsche Bauzeitschrift, Bartelsmann Fachzeitschriften, Gütersloh, 1996, 133-138. 2. Daniels, K.: TECHNOLOGIE DES ÖKOLOGISCHEN BAUENS, Birkhäuser Verlag, Basel, 1994. 3. Fimhaber, G.: ENERGIESPAREND BAUEN UND SANIEREN, Umwelt, VDI Verlag, Düsseldorf, 9/95, 350. 4. Fimhaber, R. B.: FRAGWÜRDIGES RECYCLING, Umwelt, VDI Verlag, Düsseldorf, 9/95, 339. 5. Gornik, M.: BIO ARHITEKTONSKE OSNOVE PROSTORA, KONSTRUKCIJA I ZGRADA, Gortan-lng, Zagreb, 1991. 6. Guedes.R: ENCYCLOPEDIA OF ARCHITECTURAL TECHNOLOGY, McGraw-HillBook Company, New York, 1919. 7. Holdsworth, B.in Sealey, A.: HEALTHY BUILDINGS, Longmann House, Essex, 1992. 8. Hornbostel, C.: CONSTRUCTION MATERIALS, John Wiley & Sons, New York, 1991. 9. König, H.: WEGE ZUM GESUNDEN BAUEN, Ökobuch Verlag, Staufen bei Freiburg, 1991. 10. König, H. L. UNSICHTBARE UM WELT, 2.razšiljena izdaja, Eigenverlag Herbert L. König, München, 1977. 11. Köpf, H.: BAUKUNST IN FÜNF JAHRTAUSENDEN, Verlag W. Kohlhammer, Stuttgart, 1985. 12. Lilley, S.:MEN, MACHINES AND HISTORY International Publishers, New York, 1966. 13. Mumford, L : MIT 0 MAŠINI 1, TEHNIKA I RAZVOJ ČOVJEKA, prevod Petrak, N., Grafički zavod Hrvatske, Zagreb, 1986. 14. Plut, D.: BREZ IZHODA ?, DZS, Ljubljana, 1995. 15. Tomm, A.: ÖKOLOGISCH PLANEN UND BAUEN, Vieweg, Wiesbaden, 1992. S. LAPAJNE: Arhitektura - inženirstvo ali umetnost ARHITEKTURA - INŽENIRSTVO ALI UMETNOST ARCHITECTURE • ENGINEERING OR ART UDK 72.01 / .02 SVETKO LAPAJNE M n o g o ljudi m isli, da konstrukc ije , ki so log ično in g o sp o d a rn o o b l ik o v a n e , n is o s k la d n e z e s te t s k im i k r i te r i j i . M iš l je n je a v to r ja je p ra v o b ra tn o . L o g ičn a za s n o v a in g o s p o d a rn o s tn o o b l ik o v a n je o b je k ta p r e d s ta v l ja že o s n o v e n je g o v e g a e s te t s k e g a v id e z a . Z g le d i v n a ra v i : d re v o b re z l is t ja z v e ja m i in v e j ic a m i z o jačen j i ob s t ik ih . Č loveško te lo p re s e g a v s e . N e k a j s l ik m o s tn ih k o n s t r u k c i j , ki j ih je k o n s t r u i r a l a v to r te g a č la n k a , p r ik a z u je n a v e d e n o u g o to v i te v . P O V Z E T E K S k le p : ne in ž e n i r s tv o a li u m e tn o s t , t e m v e č in ž e n i r s tv o in u m e tn o s t . S o m e p e o p le th in k th a t c o n s t r u c t io n s f o r m e d lo g ic a l ly a n d e c o n o m ic a l ly a re no t c o m p a t ib le w ith a e s th e t ic c r i te r ia . T h e a u th o r s o p in io n is ju s t th e in v e rs e . A lo g ic a l c o n ­ c e p t io n a n d e c o n o m ic a l fo r m in g o f an o b je c t r e p r e s e n t th e b a s e o f i ts a e s th e t ic a l a p p e a ra n c e . N a tu ra l e x a m p le s : a tree w ith o u t leaves, its trunk, b ranches and tw igs, re in fo rced a t jo in ts . T h e h u m a n b o d y s u r p a s s e s e v e r y th in g . S o m e p ic t u r e s o f b r id g e c o n s t r u c t io n s c o n s t r u c te d b y th e a u ­ t h o r o f th is a r t i c le d e m o n s t r a te th e c i t e d s t a te m e n t . S U M M A R Y C o n c lu s io n : n o t e n g in e e r in g o r a r t , b u t e n g in e e r in g a n d a r t . Avtor: Svetko Lapajne, gradb. inž. prof. FAGG v pokoju, Bogišičeva ul. 1, 1000 Ljubljana, Tel (061)213-185 Beseda “arhitekt” je grškega izvora, v prvotnem pomenu besede predstavlja vod ite lja tesarjev - gradite lja stropov. V jezikih večine narodov predstavlja danes graditelja stavb, v nem ščini “ H ochbau” , slovenski prevod “visoke gradnje” . Pri tem ni pomembna višina zgradb, ampak njih namen. Z nazivom “visoke gradnje" razumemo stanovanjske in upravne zgradbe vseh vrst od posameznih hišic do mnogoetažnih in nebotičnih stanovanjskih blokov. Sem spadajo tudi poslovne in trgovske zgradbe, šolske zgradbe in še dvoranske zgradbe za družbene in sakralne namene. Industrijske zgradbe pa že prehajajo v domeno gradbenikov. Vse prej navedene vrste stavbarstva imajo tudi svoje okolje: dostopne poti, parkirišča, zelenice. To okolje povezano s potmi naselja, tudi sodi v domeno arhitektov - urbanistov. Beseda “urbs” pomeni v latinskem jeziku glavno mesto. Prva, osnovna naloga stavbarstva je smotrna zasnova in izvedba dobrih detajlov, ki imajo cilj funkcionalnost objektov, cilj stanovanjskih objektov pa je udobno bivanje. Razume se, da je pri pro jektiran ju tudi zelo pomembna cena objekta, tako v grajenju kot v vzdrževanju. Da bi mogli inženirji arhitekture ustrezati navedenim zahtevam, se od njih pričakuje zelo obilno in tem eljito strokovno znanje. Tega naj bi si p ridob ili načelno z univerzitetnim študijem na fakulteti za arhitekturo. Pozneje bi ga dopolnjevali z zasledovanjem napredka v stroki, S. LAPAJNE: Arhitektura - inženirstvo ali umetnost lastnimi izkušnjami, izmenjavo znanja s kolegi (kongresi itd .). Osnovni teoretski predmeti fakultetnega študija so: matematika, opisna geometrija, fizika, kemija, poznavanje gradiva vseh vrst. Slede predm eti, ki obravnavajo elemente grajenja stavb: mehanika in varnost konstrukcij, njih zasnova in statična obravnava, načini in vrste zidovja, predelnih sten, stropov, kritine z ostrešji, temeljenja. Nič manj niso pomembni predmeti, ki obravnavajo opremo zgradb: k lim atizacijo prostorov (ogrevanje, hlajenje), instalacije raznih vrst, vodno oskrbo, odvajanje odplak, sanitarne instalacije kuhinj, stranišč, kopalnic. Dober arh itekt mora obvladati tud i vse načine dobre notranje opreme: poleg oken in vrat tudi pohištveno opremo. Z dobrim obvladanjem navedenega znanja se bo mogel inženir arhitekture lotiti pro jektiran ja stavb. Za vsako konkretno nalogo bo mogel izbrati najugodnejšo kombinacijo v razpore­ du prostorov, v razporedu po etažah. Tako bo izpolnil pogoje namembnosti stavbe in ustregel željam investitorja. V dolžnost arh itekta spada tudi nadzorstvo nad izvajanjem del na stavbi, od sam ega gra jenja do zaključnih del in opreme. Nekateri inženirji arh itekti ustanavljajo tudi gradbena podjetja in aktivno delujejo v operativi. Razume se, da mora biti objekt, v katerem stanujem o ali poslovno delujemo, tudi prikupen. Ne sme biti odbijajoč, odvraten. Zato spada k inženirskemu pouku stavbarstva tudi štud ij um etnostnega ob liko ­ vanja.Tudi vsak gradbeni objekt (industrijsk i, mostni) mora nuditi prijeten vtis. Dejstvo, da študentje gradbenega oddelka tehniške fakul­ tete niso deležni pouka o estetiki in umetnosti grajenja, predstavlja gotovo hudo pomanjkljivost dosedan­ jega učnega programa za inženirje gradbeništva. Ljubljanska univerza, ustanovljena I. 1919 po koncu prve svetovne vojne, je imela na Tehniški fakulteti posebni oddelek za arhitekturo. Ustanovitelja oddelka sta bila redna profesorja: arh. Jože Plečnik (1872 - 1957) in inž. arh. Ivan Vurnik (1884 -1971). Z diplomo tehniške fakultete so na tem oddelku d ip lom iranci dob ili naslov inženirja arhitekture. Po treh letih pripravniške prakse pod vodstvom poob laščenega inženirja gradbeništva ali arhitekture ali v državni službi so na podlagi posebnega dodatnega izpita pridobili poob lastilo za sam ostojno in odgovorno opravljanje svojega poklica. Vsak pooblaščeni inženir arhitekture je imel pravico podpisati vsak sestavni del pro jektnega e laborata stavbe: vse načrte, pripadajoča poročila, tudi statične račune in seveda proračune stroškov. V tem pogledu so bili inženirji arh itekture popolnom a izenačeni z inženirji gradbeništva. Tako je vsak gradbeni inženir s pooblastilom imel pravico priznavati pripravniško delo arhitektu in obratno, inženir arhitekture delo gradbeniku. Avtorju članka so od treh let pripravniške prakse priznali kar dve leti arhitekti (eno leto v Novem Sadu in Šabcu, dvakrat po pol leta pa v Planici in v Ljubljani). Na ljubljanski "šoli za arhitekturo" je prof. Jože Plečnik predstavlja l izredno močno umetniško osebnost. Znamenite so njegove umetniške ustvaritve na Dunaju, v Pragi, v Ljubljani in drugje v Sloveniji. Profesor Jože Plečnik ni bil inženir, ni bil deležen inženirske vzgoje. Šolal se je na Akadem iji za arhitekturo na Dunaju v ateljeju znam enitega arhitekta Wagnerja. Ta šola je poudar­ ja la videz zgradbe tako od zunaj kot od znotraj. Teža je bila na umetniškem učinku, tehnika grajenja, funkcionalnost, gospodar-nost in trpežnost je stopala v ozadje. Od tod izvira določeno neskladje v izobrazbi d ip lom antov ljubljanske “ šole za arh itektu ro” : vzgoja po vzoru akademije za arhitekte, naslov, služba in odgovornost pa v smislu inženirja arhitekture. V akademskih krogih se često pojavlja vprašanje, kako povezati smotrnost in funkcionalnost stavb z njih estetiko. To vprašanje načenja tudi članek Franca Petriča v pogovoru s prof. dr. inž. arh. J. Marinkom v tedniku “Družina" 1996/50 (božična številka). Mnogo ljudi, pa celo diplom iranih inženirjev, izraža m išljenje, da sta si smotrnost in lepota (funkcionalnost in estetika) v nasprotju. Moje osebne izkušnje so prav obratne: v spominu imam zaporedje primerov , v katerih se je dobra sm otrnost stavbe, gospodarnost mer objekta zelo ugodno odražala v zunanjem videzu. Sledi nekaj takih izkušenj. Enonadstropna dvostanovanjska vila na Ptuju blizu Drave. Originalni pro jekt je predvideval v vsaki četverokotni sobi po eno večje okno v sredini širše stranice sobe. Na posebno željo lastnikov smo pri vogalni sobi to načelo opustili in zaradi pog leda na reko Dravo namestili okno na krajši stranici (kot v železniškem kupeju). Dovršena Vila Cener - Horvat vila je bila od zunaj - grda. Po posvetu na licu mesta obeh lastnikov, pro jektanta in izvaja lca , smo se odločili ta okna zazidati in jih napraviti tam, koder so bila prvotno predvidena. Po prezidavi je videz vile postal lep, celo zelo lep. Kakšno zvezo ima smotrnost notranje razsvetljave sobe in zunanji izgled stavbe pa naj ugotove arhitekti. S. LAPAJNE: Arhitektura - inženirstvo ali umetnost Drugi prim er je svodasti most čez Gradaščico pred Trnovsko cerkvijo v Ljubljani. Oko statika takoj opazi, da oblika svoda ne ustreza liniji tlačne opornice: v temenu je krivina preostra (premajhen R) , v četrtinah loka pa je krivina preveč stegnjena (prevelik R). Kakšen čut je imel naš profesor Plečnik, da je postavil kipe in piramide nad mostom v ograjo natanko na mesta, kjer statik potrebuje Viadukt pri Ivančni gorici dodatne obtežbe za centriranje opornice. Vsi starinski klasični mostovi so grajeni kot svodasti mostovi. Svod je namreč edina oblika, ki premošča razpon z gradivom, ki ne prenaša nateznih napetosti. To so kamnitni ali opečni zid, neojačeni beton. Svodasti mostovi so bili vedno tudi estetsko ugodni, kolikor so po obliki ustrezali opornici tlačnih notranjih sil. Pri uvedbi jeklenih arm atur v beton nam je svodasta oblika omogočala prihranke na armaturah. Danes so gospodarnostn i pogoji drugačni. Beton in jeklo sta cenena, drago ostane odranje in opaženje betona. Danes most ob likujem o s sta lišča varčevanja na opažih in odrih. Nekaj primerov: Stiski viadukt (pri Ivančni goric i), naš prvi mdst brez vsakega prečnika, je bil naslikan na znamki za 25 par bivše Jugoslavije. Naš grafik Riko Debenjak gaje izbral po pregledu vseh objektov na glavni cesti od Beograda do Ljubljane. Most, ki je bil konstruiran s čistega vidika varnosti in gospodarnosti, je izpadel z estetskega vidika vzorno. Sliki prikazujeta še dva mosta: most čez Savo na cesti Lesce - Bled in most čez Sočo v Anhovem. Oba mosta sta v bistvu svodasti konstrukciji, vendar z ravnimi, lomljenimi elementi. Razlog: raven opaž je cenejši od krivljenega, delo enostavnejše. Videz obeh neopo­ rečen, tudi trpežnost dobra. Moji zadnji mostovi so konstruirani v obliki brezrebrnih plošč debeline 50 do 100 cm. Na stebrih in podpornih stenah vutasti prehod v ploščo. Nikjer nobenega nosilca. Primer varčevanja na opaženju in odranju, beton in jeklo nista več draga. Koder nam premostitveni pogoji in pogoji temeljnih tal dopuščajo tako rešitev, bo ta najpreprostejša, najcenejša in najlepša. Slika nadvoza v Podtaboru (Podbrezje) je tak primer. Omenimo še nekaj primerov v naravi, v katerih nam priroda s funkcionalnim oblikovanjem nudi največjo mero estetike. Prvi primer je drevo. Vse dimenzije debla, vej in vejic so natanko S. LAPAJNE: Arhitektura - inženirstvo ali umetnost odmerjene v skladu s statičnim i potrebami normalne nosilne varnosti. Tudi pazdušna prehodna ojačenja na stikih vej med seboj in vej na deblo, kot tudi sidranja debla na korenine so eksaktno oblikovana in dimenzionirana. Mi, inženirji ne moremo tekmovati z naravo. V jeseni, ko listje odpade, nam tako drevesno ogrodje nudi čudovito estetsko simfonijo, naj bo to jablana, oreh, bukva ali mecesen. Drugi primer je človeško telo. Vsak dan nam ga časopisi in revije servirajo v razgaljeni obliki. Vendar moremo ugotoviti, da imajo prav vsi elementi človeškega telesa svoje življenjske funkcije in so smotrno njim prilagojeni. Avtorjev sklep: Smotrna zasnova stavbnega objekta v smislu funkcionalnosti in gospodarnosti - v celoti kot v deta jlih - sama na sebi že vsebuje osnovne elemente estetike. Treba jih je le odkriti in dosto jno poudariti. Če pa pri projektiranju zanemarjamo inženirske osnove in izhajamo samo z gledišča videza, se nam lahko vprav ta videz ponesreči. Tudi v L jubljani bi se našli taki primeri. Zdravniško načelo “ Nil nocere” (“ne škodovati’’) velja tud i za inženirje . Nima vsakdo umetniškega daru za estetiko, večini inženirjev in arh itektov pa. je dan dar in tudi sposobnost, da ugotovijo , kaj potrebujem o , na kak način bomo to dosegli na najbolj gospodarni način. Tako bo tudi vsak inženir m ogel nuditi svoj prispevek k umetniškim stvaritvam . Višek ustvarja lnosti v vsaki stroki in dovršenast dela že predstavlja umetnost dela. To velja tudi za izdelke raznih obrti. Inženirstvo ni v nobenem nasprotju z umetnostjo, nasprotno, umetnost je v odličnem inženirstvu. Ne: “ inženirstvo ali umetnost” , pač pa “ inženirstvo in um etnost” ! J. DUHOVNIK: Prvi slovenski predstandardi za vplive na konstrukcije PRVI SLOVENSKI PREDSTANDARDI ZA VPLIVE NA KONSTRUKCIJE FIRST SLOVENIAN PRESTANDARDS FOR ACTIONS ON STRUCTURES UDK 006.77 (497.12):624 V č la n ku so p r e d s ta v l je n i p rv i s lo v e n s k i p r e d s ta n d a r d i iz s k u p in e E u r o c o d e 1 za o s n o v e p r o je k t i r a n ja in v p l iv e na k o n s t ru k c i je , ki j ih je d e lo v n a s k u p in a U S M /TC KO N / WG1 prip rav ila za s p re je m na te h n ičn e m odboru Kons trukc i je pri U radu za s t a n d a r d iz a c i j o in m e r o s lo v je M in is t r s t v a za znanost in tehno log i jo Republike Slovenije. Poleg sp lošnega p rve g a d e la o o s n o v a h p r o je k t i r a n ja so b i l i s p r e je t i še s ta n d a rd i za g o s to te , la s tn o te ž o in k o r is tn e o b te ž b e , o b te ž b e s n e g a in v p l iv e v e t ra . S ta n d a r d i so b i l i s p r e je t i po m e to d i p la tn ic e . O p is a n a je v s e b in a p r e d s ta n d a r d o v s p o u d a rk o m n a d o lo č i l ih v n a c io n a ln ih d o k u m e n t ih . The p a p e r p r e s e n ts th e f i r s t S lo v e n ia n p r e s ta n d a r d s o f group Eurocode 1: Bas is o f des ign and ac t ions on s truc tu res , w h ich w e re p r e p a r e d fo r th e d is c u s s io n a t th e T e c h n i ­ cal C o m m i te e S t r u c tu r e s a t th e S ta n d a r d s a n d M e t r o l ­ ogy In s t i tu te o f M in is t r y o f S c ie n c e a n d T e c h n o lo g y o f R epub l ic o f S lo v e n ia . B e s id e o f g e n e ra l f i r s t p a r t on th e basis o f d e s ig n , th e s ta n d a rd s on th e d e n s i t ie s , se lf w e ig h t and im p o s e d lo a d s , s n o w lo a d s a n d w in d a c t io n s w e re a c c e p te d . T he s t a n d a r d s w e re a c c e p te d by th e m e th o d of cove r. T he c o n te n t s o f th e s t a n d a r d s w i th th e e m ­ phas is on th e p r o v is io n s in th e n a t io n a l d o c u m e n ts a re d e s c r ib e d . Avtor: prof. dr. Janez Duhovnik. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo, Jamova 2, Sl - IOOO LJUBLJANA 1. UVOD Skupina standardov Eurocode za konstrukcije je najvažnejši del predpisov, ki jih bomo slovenski gradbeni konstruktorji upoštevali v prihodnje. V tej skupini bodo pod glavno oznako EN 1991 standardi, ki se nanašajo na osnove projektiranja in vplive na konstrukcije . Pregled stanja v maju 1997 kaže, da so bili v okviru Evropskega odbora za standard izacijo (CEN) doslej obravnavani naslednji standard i: EN 1991-1, Eurocode 1: Osnove pro jektiran ja in vplivi na konstrukcije Del 1: Osnove projektiranja zdan kot predstandard (ENV) 30.10.1994 EN 1991 -2-1, Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije Del 2-1: Vplivi na konstrukcije - Gostote, lastna teža in koristne obtežbe zdan kot predstandard 9.2.1995. Pripombe bodo zbirali dve leti od novembra 1996 dalje. EN 1991 -2-2, Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije Del 2-2: Vplivi na konstrukcije - Vplivi požara na konstrukcije Izdan kot predstandard 9.2.1995. JANEZ DUHOVNIK P O V Z E T E K S U M M A R Y J. DUHOVNIK: Prvi slovenski predstandardi za vplive na konstrukcije EN 1991-2-3, Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije Del 2-3: Vplivi na konstrukcije - Obtežba snega Izdan kot predstandard 9.2.1995. Pripombe bodo zbira li dve leti od novembra 1996 dalje. EN 1991-2-4, Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije Del 2-4: Vplivi na konstrukcije - Vplivi vetra Izdan kot predstandard 31.5. 1995. Pripombe bodo zbirali dve leti od novembra 1996 dalje. EN 1991-2-5, Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije Del 2-5: Vplivi na konstrukcije - Vplivi temperaturnih sprememb Tekst sprejet v tehničnem odboru TC250/SCI 28.11.1996. EN 1991-2-6, Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije Del 2-6 : - Vplivi na konstrukcije - Vplivi med gradnjo Izdan kot predstandard 19.3.1997. EN 1991-2-7, Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije Del 2-7. Vplivi na konstrukcije - Nezgodni vplivi zaradi udarov in eksplozij Delovna skupina je pripravila tekst za sprejem na tehničnem odboru v maju 1997. EN 1991-2-x, Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije Del 2-x : Vplivi na konstrukcije - Vplivi tokov in valov Priprava standarda je bila začasno odložena. Proučuje se možnost sodelovanja z ISO/TC98 EN 1991-2-x, Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije Del 2-x: Vplivi na konstrukcije - Zemeljski in vodni pritisk Obravnava teh vplivov je bila prenesena v SC7, ki pripravlja Eurocode 7. EN 1991-2-x, Eurocode 1: Osnove pro jektiran ja in vplivi na konstrukcije Del 2-x: Vplivi na konstrukcije - Obtežbe atmosferskega ledu Proučuje se možnost sodelovanja z ISO/TC98 EN 1991-3, Eurocode 1 : Osnove pro jektiran ja in vplivi na konstrukcije Del 3: Prometna obtežba mostov Izdan kot predstandard 15.3.1995. EN 1991 -4, Eurocode 1: Osnove p ro jektiran ja in vplivi na konstrukcije Del 4: Vplivi v silosih in rezervoarjih Izdan kot predstandard 31.5.1995. EN 1991-5, Eurocode 1: Osnove p ro jektiran ja in vpliv i na konstrukcije Del 5: Vplivi žerjavov in strojev Delovna skupina je pripravila tekst za sprejem na tehničnem odboru v maju 1997. Iz navedenega je razvidno, da je stanje priprave posameznih stan­ dardov zelo različno. Nekateri so sprejeti kot predstandardi, pri drugih so na voljo šele prvi osnutki. Kljub temu pa je že sedaj mogoče vse standarde, ki so sprejeti kot pred­ standard i, uporabljati vzporedno z ISO standardi ali s tistimi, ki veljajo v posameznih državah. V Tehničnem odboru Konstrukcije pri Uradu za standardizacijo in meroslovje (USM) je bilo odločeno, pa se predstandardi iz te skupine prevzemajo postopno in da se najprej prevzamejo poleg splošnega prvega dela o osnovah pro jektiran ja [1] še standardi za gostote, lastno težo in koristne obtežbe [2], obtežbe snega [3] in vplive vetra [4]. Ker je zaradi velikega števila standardov, ki jih moramo prevzeti v S loveniji, za prevzem s strani USM priporočena metoda platnic, je bila ta metoda upoštevana tudi pri prevzemu navedenih predstandardov. To pomeni, da je bila originalnem u predstandardu, ki je sicer izdan v nemškem, angleškem in francoskem jeziku, dodana platnica, na kateri je poleg naslovov predstandarda v omenjenih treh jezikih tudi naslov v slovenščini. V nadaljevanju vsak predstandard vsebuje najprej uvod, v katerem je navedeno, da je v platnici originalni predstandard v angleškem jeziku. Sledi nacionalni predgovor, v katerem je navedeno, katero telo je pred­ standard pripravilo v okviru CEN in USM, kdaj ga je odobril direktor USM in rok ve ljavnosti. Ta je pri vseh obravnavanih predstandardih tri leta oziroma do izdaje ustreznega evropskega standarda. V nadaljevanju so navedeni standard i, v zvezi s katerim i se obravnavani standard uporablja, in osnova za izdajo standarda. Nazadnje je glede na značaj standarda navedeno, katere vrednosti se uporabljajo v Sloveniji za parametre, ki imajo v originalu standarda priporočene (uokvirjene) vrednosti. Razlikujemo tri posebne primere. Če standard takih parametrov ne vsebuje, to ni posebej omenjeno. Če standard take vrednosti vsebuje in so v Sloveniji privzete vse pripo­ ročene vrednosti, je to izrecno nave­ deno. Če pa je za Slovenijo določene parametre treba posebej določiti ali pa so privzete vrednosti različne od priporočenih , je prej opisanim stranem dodan nacionalni dokument. Pri obravnavanih pred-standardih je bil nacionalni dokument potreben v primerih predstandardov za obtežbe snega in vplive vetra. J. DUHOVNIK: Prvi slovenski predstandardi za vplive na konstrukcije 2.OPIS PREDSTANDARDOV SIST ENV 1991-1, Eurocode 1: Osnove pro jektiran ja in vplivi na konstrukcije Del 1: Osnove p ro jek tiran ja Ta predstandard je bil v CEN sprejet že leta 1994. Odločeno je, da bo med predstandardi iz skupine Eurocode 1-9 zadnji spre jet kot standard. Glavni razlog za to je, da doslej še ni uspelo v celoti posplošiti določil, ki se tiče jo obnašanja različnih materialov tako, da bi jih bilo mogoče za vse materiale zapisati le v enem standardu. ENV 1991-1 vsebuje tudi precej določil, ki jih sedaj najdemo tudi v uvodnih delih drugih predstandardov iz skupine Eurocode 1-9. Predvideno je, da bodo takrat, ko se bodo sedanji ENV sprejeli kot EN, vsa splošna določila navedena samo v tem standardu in da bodo v celoti poenotena. Trenutno je možno, da so med splošnim i do loč ili v posameznih ENV 1991-9 še malenkostne razlike, ki bodo kasneje odpravljene. Ne glede na to je nujno, da se z vsebino tega predstandarda seznanijo vsi uporabniki Eurocode 1-9. Za vse parametre, ki določajo stopnjo varnosti in zanesljivosti konstrukcij, se vtem predstandardu uporabljajo vse priporočene vrednosti. Obširnejši opis standarda je bil slovenskim konstruktorjem predstavljen v [5]. SIST ENV 1991-2-1, Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije Del 2-1. Vplivi na konstrukcije • Gostote, lastna teža in koristne obtežbe Vsebina tega dela obsega: • Razvrstitev vplivov • Navodilo za upoštevanje vplivov v projektnih stanjih • Gostote gradbenih in drugih materialov • Lastna teža gradbenih elementov • Koristna obtežba v stavbah Standard ne vsebuje nobene vrednosti, ki bi jo bilo mogoče prilagajati. Zato je v celoti prevzet tudi v Sloveniji. C Določitev povratne periode za obtežbo s snegom na tleh (inf.) D Specifična teža snega (inf.) SIST ENV 1991-2-3, Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije Del 2-3: Vplivi na konstrukcije - Obtežba snega Predstandard je razdeljen na poglavja: • Razvrstitev vplivov • Projektna stanja • Predstavitev vplivov • Razporeditev obtežbe • Obtežba s snegom na tleh - karakteristične vrednosti • Oblikovni koeficienti za obtežbo s snegom Večina dodatkov je informativna: A Karakteristične vrednosti obtežbe s snegom na tleh (inf.) B Oblikovni koeficienti za obtežbo s snegom v posebnih podnebnih razmerah (norm.) V primerjavi s sedaj veljavnimi predpisi predstandard uvaja nekaj novih razporedov obtežbe, ki so bliže dejanskemu stanju. Treba pa bo obravnavati več obtežnih primerov, zlasti pri bolj zapletenih konstrukcijah. Slovenija je razdeljena na štiri območja (Slika 1), za katera so izračunane obtežbe snega v odvisnosti od nadmorske višine (Preglednica 1). V območju A so Brda, Vipavska dolina, Kras, Brkini in obalni pas. V območju B je večji del Štajerske, Prekmurje in Zasavje, Tolm insko, Banjšice, rob Trnovskega gozda, Nanos, Postojnsko in Cerkniško polje ter južni obronki Snežnika. V območju C je Zgornja Savska dolina, Sorško polje, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Koroška, Pohorje, večji del Posočja, Ljubljana z okolico in del Notranjske. V obm očju D so kraji v Julijskih Alpah, Poljanska in Selška nadmorska višina (m) območje A B C D 0 0.25 - - - 100 0 .25 1.40 1.70 - 200 0 .50 1.40 1.70 - 300 0 .75 1.50 1.90 3 .00 400 1.00 1.60 2.10 3 .00 500 1.20 1.70 2 .30 3 .50 600 1.60 1.80 2.70 4 .00 700 - 2 .00 3.20 4 .50 800 - 2 .20 3.70 5.00 900 - 2 .40 4.20 6.00 1000 - 2 .70 5.40 7 .50 1100 - 3 .00 6.20 9.00 1200 - 3 .30 7.00 10.50 1300 - 3 .60 7.80 12.00 1400 - 3 .90 8.60 13.50 1500 - 4 .2 9.20 15.00 Preglednica 1 : snežne obtežbe skv kN/m2 po območjih v Sloveniji J. DUHOVNIK: Prvi slovenski predstandardi za vplive na konstrukcije dolina, Polhograjsko hribovje, Trnov­ ska planota, del Notranjske, Idrijsko in Kočevsko. Znotraj teh območij so možna manjša odstopanja. Kraji, ki ležijo na koncu ozkih in globokih dolin, imajo precej večjo obtežbo, kot bi jim jo prisodili glede na nadmorsko višino. Taki izjemi sta npr. Bohinj in Mežiška dolina. Na območjih z burjo je snežna odeja izrazito neenakomerna. Enako je v gorskem svetu. Tam je mreža merilnih postaj sorazmerno redka in zato so obtežbe izračunane le do višine 1500 m ali še manj. Na Kredarici je obtežba 24 kN/m 2. Za vmesne nadmorske višine vrednosti snežne obtežbe linearno inter- poliram o. SIST ENV 1991-2-4, Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije Del 2-4: Vplivi na konstrukcije - Vplivi vetra Predstandard obsega poglavja: • Razvrstitev vplivov • Projektna stanja • Predstavitev vp livov • Vetrni tlak • Vetrne sile • Referenčni veter • Vetrni parametri • Izbira postopka • Aerodinam ični koeficienti Določbe so zelo podobne sedaj veljavnim predpisom, ki so bili pred leti usklajeni z ISO standardom . V dodatkih je najpomembnejši prvi, ki vsebuje vetrne karte posameznih držav, ki vsebujejo podatke o največjih h itrostih vetra na nekem območju. A M eteorološke in form acije in nacionalne vetrne karte (inf.) B Podrobni postopek za račun in­ line odziva (inf.) C Pravila za vrtinčasto vzbujanje in druge aeroelastične učinke (inf.) m inutna povprečna hitrost vetra na višini 10 m na terenu II. kategorije s povratno dobo 50 let. Slovenija je glede na referenčno hitrost vetra razdeljena na tri obm očja (Slika 2) . Območje A obsega večino Slovenije, izjema so le kraji, ki spadajo v območji B in C. Referenčna hitrost vetra je 25 m/s, sunki pa lahko dosežejo 35 m/s. Prevladujoče smeri so JZ, J in S, v jugozahodnih krajih so pogoste smeri V in SV. Območje B obsega kraje pod Ka­ ravankami in zahodnim i deli Kam- niško-Savinjskih Alp. Referenčna hitrost vetra je 30 m/s, sunki pa lahko dosežejo 50 m/s. Prevladujoče smeri so S in SV. V dolinah, ki se zajedajo v Karavanke, in v dolini Save je veter najm očnejši v smeri dolin. Ob stiku manjših dolin z dolino Save nastajajo vodoravni in navpični vrtinci. Največje hitrosti se pojavljajo ob vznožju Karavank pri tleh, v višje ležečih krajih so hitrosti manjše. Za krajše povratne dobe so vrednosti Referenčna h itrost vetra je deset- J. DUHOVNIK: Prvi slovenski predstandardi za vplive na konstrukcije podobne onim iz obm očja A. Območje C je območje burje. Obsega Vipavsko dolino, Kras in obm očje obale. Referenčna hitrost vetra so 30 m/s, sunki pa lahko dosežejo 60 m/s. Prevladujoče smeri so SV, V. Največje h itrosti se pojavlja jo ob vznožju Trnovskega gozda, Nanosa in Črnega Kala, v višje ležečih krajih so hitrosti manjše. Ker je močna burja pogost pojav, je referenčna hitrost, ki je izračunana za povratno dobo 50 let, skoraj enaka vrednosti za povratno dobo 5 let. 3.SKLEP Novi evropski standardi nastajajo v delovnih skupinah, v katerih sodelujejo številn i strokovnjaki iz vseh evropskih držav, zaradi številnih zvez z ISO, pa posredno tudi s tro­ kovnjaki iz drugih delov sveta. Različna mnenja se uskla jujejo v dalj časa traja jočih postopkih, kar zagotavlja, da standardi vsebujejo le uveljavljeno in preizkušeno sodobno znanje in vedenje o konstrukcijah. Prevzem in uporaba teh standardov pri nas pomeni zato najučinkovitejši način prenosa svetovnega znanja v naše razmere. Predstandardi iz skupine Eurocode 1 o osnovah projektiranja, gostotah, lastni teži in koristn ih obtežbah, obtežbah snega in vplivih vetra predstavljajo del podlage za uporabo ostalih predstandardov, ki se nanašajo na konstrukcije iz različnih materialov. V splošnem delu se lahko seznanimo z osnovami, ki so potrebne za razumevanje vsebine vseh ostalih standardov iz skupine Eurocode 1, v ostalih treh predstandardih pa najdemo številne praktične podatke in navodila, ki jih doslej veljavni standardi niso vsebovali. Pri pripravi dokumentov smo težili za tem, da smo privzeli čimveč priporočenih vrednosti. To naj bi prispevalo k zmanjšanju razlik med Slovenijo in drugim i evropskim i državami na tem področju. Namen predstandardov je povečati zanesljivost konstrukcij. Ali bodo predstandard i ta namen v celoti dosegli, se bo pokazalo šele po daljšem času uporabe. V preskusni triletni dobi pa bomo lahko ugotovili, ali jih je mogoče praktično uporabljati in morda bomo našli tudi kakšno pom anjkljivost. Zlasti pa je ta čas priložnost, da se seznanimo z njihovo vsebino, da bomo bolje pripravljeni na njihovo vsakdanjo uporabo. L I T E R A T U R A [1] SIST ENV 1991-1 Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije- l.de l [2] SIST ENV 1991-2-1 Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije - Del 2-1: Vplivi na konstrukcije - Gostote, lastna teža in koristne obtežbe [3] SIST ENV 1991-2-3 Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije - Del 2-3: Vplivi na konstrukcije - Obtežbe snega [4] SIST ENV 1991-2-4 Eurocode 1: Osnove projektiranja in vplivi na konstrukcije - Del 2-4: Vplivi na konstrukcije - Vplivi vetra [5] Duhovnik, J., Predstandardi Eurocode 1 (ENV 1991) in priprave za njihovo uvedbo v Slovenjji, Zbornik seminarja Uvajanje sodobnih evropskih standardov “Eurocode" v Sloveniji, Postojna, 1995, str. 15-31. J. REFLAK, F. B. DAMJANIĆ: Sanacija poliestrskega rezervoarja SANACIJA POLIESTRSKEGA REZERVOARJA ZA FOSFORNO KISLINO V LUKI KOPER STRENGTHENING AND REPAIR OF POLYES­ TER RESERVOIR FOR THE STORAGE OF PHOSHOR ACID IN LUKA KOPER UDK 624.074.4 : 627.32 : 69.059 JANEZ REFLAK, FRANO B. DAMJANIĆ V p r is p e v k u je p r ik a z a n p r o je k t s a n a c i je k o n s t r u k c i je 750 m 3 p o l ie s t r s k e g a r e z e r v o a r ja z a f o s fo r n o k is l in o v Luk i K ope r. S a n a c i ja je b i la n u jn a z a r a d i r e š i te v k o n s t ru k t iv n ih ra z p o k , ki n a s ta ja jo o k o l i s p o ja v e r t i k a ln e o b r o č n e s te n e in d n a r e z e r v o a r ja . K o n c e p t s a n a c i je r e z e r v o a r ja t e m e l j i n a iz d e la v i n o v e g a u s t r e z n e g a d n a te r t o g e g a s p o ja d n a in o b s to je č e v e r t ik a ln e s te n e r e z e r v o a r ja . T e h n o lo g i ja iz d e la v e in n a č in s p a ja n ja n o v ih in o b s to je č ih p o l ie s t r s k ih la m in a to v je z a h te v a l s p e c i f i č n e re š i tv e . P O V Z E T E K T h e p r o c e d u r e h o w to s t r e n g th e n a n d r e p a i r th e s t r u c ­ tu re o f 7 5 0 m 3 r e s e r v o i r fo r th e s to r a g e o f p h o s p h o r a c id in L u k a K o p e r is p r e s e n te d in th e p a p e r . T h e r e p a i r w a s n e c e s s a r y d u e to c r a c k a p p e a r a n c e a t th e c o n n e c t io n o f c y l in d r i c a l sh e l l w a l l a n d th e b o t t o m o f th e re s e rv o i r . T h e c o n c e p t o f s t r e n g th e n in g a n d r e p a i r o f th e r e s e r ­ v o i r is b a s e d on s t i f f c o n n e c t io n o f n e w b o t t o m w i th the e x is t in g v e r t i c a l c i l y n d r ic a l s h e l l w a l l o f th e re s e rv o i r . T h e t e c h n o lo g y o f th e c o n n e c t io n o f n e w a n d e x is t in g p o ly e s te r l a m in a te s d e m a n d e d s p e c i f i c s o lu t io n s . S U M M A R Y Avtorja: docent Janez Reflak, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, Sl -1 0 0 0 LJUBLJANA profesor Frano B. Damjanić, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, Sl -1 0 0 0 LJUBLJANA 1.0 UVOD Analiz ira ti in podati je potrebno primeren in učinkovit način sanacije 750 m3 rezervoarja št. 8 term inala za fosforno kislino v Luki Koper. Predmet sanacije je predvsem rešitev konstruktivnih razpok, ki nastajajo okoli spoja vertikalne obročne stene in dna rezervoarja. Že pri prvem poskusnem polnjenju z vodo je pri višini ca. 1.50 m prišlo do puščanja tekočine na tem mestu. Od leta 1986/87 do danes je bilo opravljenih več sanacij ozirom a sanacijskih ukrepov z namenom, da se prepreči odpiranje omenjenih razpok, ki pa so bile v glavnem neuspešne. S tem projektom je bila predvidena sanacija sedanje konstrukcije tako, da se s pom očjo načrtovanih (konstruktivnih) posegov doseže zahtevana konstruktivna varnost konstrukcije in da se prepreči izpuščanje kisline. 2.0 STANJE KONSTRUKCIJE IN KAKOVOST MATERIALA Po pregledu razpoložljive tehnične dokum entacije, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, je jasno, da rezervoar ni bil konstruktivno obravnavan kot celovita konstrukcija . Pozornost je bila posvečena samo izračunu vertikalne stene, ki je po višini sestavljena iz treh obročnih segmentov različnih debelin, vsak po 2.50 m višine. Sferični J. REFLAK, F. B. DAMJANIĆ: Sanacija poliestrskega rezervoarja pokrov ter dno rezervoraja v tem osnovnem projektu sploh nista bila obravnavana. Osnovni problem je v tem, ker dno rezervoarja oziroma spoj stene in dna sploh ni bil dimenzioniran na vertikalni upogib in s tem ne zagotavlja togega spoja stene in dna. Že samo razmerje med debelino spodnjega obroča vertikalne stene (17.34 mm brez nekonstruktivnega "linerja") in skupno debelino dna (12.50 mm), ki ima slabše mehanske kvalitete od stene, kaže na dejstvo, da na spoju stene in dna lahko pride do različnih zasukov stene in dna, kar v konstrukciji pomeni nastanek razpok na tem mestu. Vsi poznejši sanacijski ukrepi, ki so temeljili bolj ali manj na krpanju razpok, ne da bi se ta spoj naredil z ustreznim dnom in togostjo, niso mogli preprečiti ponovnega odpiranja konstruktivne razpoke na istem mestu. To pomeni, da mora kakovostna sanacija, ki bi onemogočila odpiranje razpok, tem eljiti na predpostavki, da je dno sestavni del celovite konstrukcije rezervoarja in da mora biti spoj vertikalne obodne stene in dna tog. 3.0 OPIS KONCEPTA SANACIJE Koncept sanacije rezervoarja temelji na zgoraj omenjenem sklepu. To pomeni izdelavo novega ustreznega dna ter togega spoja dna in vertikalne stene rezervoarja. Tehnologija izdelave in način spajanja novih in obstoječih poliestrskih laminatov zahteva specifične rešitve. Novo dno mora biti izdelano kot krožna "posoda", katere vertikalni robovi morajo biti zalepljeni na obstoječo vertikalno steno. Višina teh robov mora biti dovolj velika, da na stiku staro/novo dejanske strižne in natezne kontaktne napetosti med starim in novim laminatom, povečane za faktor varnosti, ne bodo večje od porušnih trdnosti. Problem je v tem, da je to mesto na rezervoarju najbolj kritično na konstrukciji ter da sta strižna in natezna kontaktna nosilnost na stiku staro/novo zelo nizka. Da bi zagotovili togi stik (oziroma enak zasuk) med obsto ječo vertikalno steno, na kateri je zalepljen vertikalni del novega dnai so predvidena o jačitvena rebra (na vsakih 10° v tlorisu, oziroma skupaj 36 kosov). Novo dno in položaj reber so razvidni na sliki 1. Vsako rebro je sestavljeno iz dveh zrcalno-sim etričnih delov, ki se po montaži medsebojno "povežejo z lam iniranjem. Slika 2: Načrt ojačitvenega rebra (vse v mm) Na sliki 2 je prikazan en del o jačitvenega rebra. Staro dno ni uporabno, ker niti po kakovostii niti po debelini ni ustrezno. Dola- m iniranje tudi ne pride v poštev. Staro dno je potrebno v celoti odstraniti. Da bi se izognili eventualnim dodatn im napetostim v dnu, novo dno ne bo prilepljeno na betonsko podlago. Izdelano bo na PE fo liji, ki jo je treba položiti na betonsko podlago. Na zahtevo naročnika je novo dno predvideno v enostranskem padcu proti izlivni cevi. 3.1 OPIS RAČUNSKEGA MODELA KONSTRUKCIJE Konstrukcija rezervoarja je opisana s pom očjo 8-vozliščnih lupinastih večslo jn ih elementov. Za analizo konstrukcije pod osnosim etrično obtežbo (lastna teža, hidrostatični pritisk, sprememba temperature) smo uporabili mrežo elementov, ki op isuje izsek rezervoarja pod kotom 10° (slika 3). Za analizo vpliva nesimetrične obtežbe smo uporabili mrežo elementov, ki opisuje 1/4 rezervoarja. V obeh primerih so na mestu prerezov upoštevani ustrezni robni pogoji. Glede na dejstvo, da je rezervoar prosto postavljen na betonsko podlago (zaradi tega se novo dno izdeluje na PE fo liji), so robni pogoji na dnu rezervoarja zam išljeni tako, da dno lahko drsi po betonski podlagi (do betonskega obodnega praga) ter da se tudi lahko dviga. Togi zasuk kota med steno in dnom je zagotovljen z dodanim i ojačitvenim i rebri, ki so tudi opisana s pomočjo lupinastih večslo jn ih elementov. Dimenzije rezervoarja so privzete iz osnovnega projekta. Mreže končnih elementov na sl. 3 in 4 prikazujejo samo osrednjo ravnino konstrukcije. Debeline posameznih delov rezer­ voarja oziroma debeline posameznih lam inatov in njihove pripadajoče lastnosti, ki so uporabljene v izračunu, so določene na osnovi debelin in lastnosti obstoječih elementov ter na osnovi zahtevanih novih debelin in lastnosti elementov. J. REFLAK, F. B. DAMJANIĆ: Sanacija poliestrskega rezervoarja Slika 3: Razpored m aterialov na vertikalnem segmentu rezervoarja V računu je uporabljen Poissonov količnik: v = 0.3 Tem peraturni razteznostni koef.: oct = 3.0 X 10-5 /°C Navedena podatka sta prevzeta iz literature in sta bila uporabljena za vse laminate enako. Celotna konstrukcija rezervoarja št.8 (upoštevajoč sanacijske posege) je analizirana s pomočjo programske opreme SHELL6. SHELL6 temelji na metodi končnih elementov. Iz knjižnice elementov se lahko izberejo in kombinirajo različni tipi elementov, ki najbolj ustrezno opisuje jo posamezne dele konstrukcije. Lupi­ nasti večslojni končni elementi se lahko uporablja jo za opis plošč, lupin ali sten, ter palični elementi za opis stebrov in nosilcev. Elementi imajo v vsakem vozlišču 6 prostostnih stopenj. 3.2 OBTEŽBE KONSTRUKCIJE V numerični analizi so bile obravnavane naslednje obtežbe oziroma njihove kom binacije: Lastna teža in stalna obtežba Hidrostatični prit isk tekočine - fosforne kisline Specifična teža fosforne kisline: y = 18.0 kN /m 3 Dovoljena višina polnjenja rezervoarja od novega dna: H = 7.50 m Vpliv temperaturnih sprememb Obtežba z vetrom Na podlagi lokacije rezervoarja oziroma vetrne zone je osnovni pritisk vetra izbran po starih predpisih: pw(z) = 1.10 kN/m 2. Za višino objekta do 10 m smo določili enakomerno razporeditev osnovnega pritiska vetra pw(z) po višini rezervorja. Razporeditev pritiska/sesanja vetra okrog rezervoarja je izračunana po DIN 1005. Računski p ritisk vetra se sprem inja s kotom cp v tlorisni ploskvi po naslednji enačbi: Pw(z ) = -cp() = 1.05. Vrednosti.funkcije c (