ZELEZAR
Leto XXII JANUAR
1983 Št. 2
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Prestrukturiranje celjskega gospodarstva
Informacija o projektu in raziskovalnem modelu*
V celjski občini je že pred časom prevladalo spoznanje, da mora prevzeti Celje odgovornost za svoj lasten razvoj. Skozi razmišljanja o možnih aktivnostih in načinih za oblikovanje strategije za preobrazbo gospodarstva se je izoblikovala zamisel o raziskovalnem projektu »Prestrukturiranje celjskega gospodarstva«. Projekt naj bi postal osnova za oblikovanje družbeno usmerjenega procesa, za organizirano iskanje usmeritev z osnovnim ciljem:
- oblikovati razvojno-preobrazbena jedra in jih usposobiti kot nosilce razvojne preobrazbe celjskega gospodarstva.
Razvojno-preobrazbena jedra smo opredelili kot: kadrovsko, programsko, tehnološko razvojno, tehnično, organizacijsko, tržno in dohodkovno reprodukcijsko specializirana zaključena gospodarska celota, ki ima realne možnosti za uspešno uveljavitev na domačem trgu oz. v izvozu; se pravi, da gre za oblikovanje proizvodnih programov v širšem smislu.
Zahtevnost cilja narekuje izdelavo kvalitetnih strokovnih osnov, zato je Skupščina občinske raziskovalne skupnosti sklenila, da se raziskovalni projekt v pretežni meri financira iz sredstev združenih za izvajanje srednjeročnega raziskovalnega programa ORS.
Glede na aktualnost projekta in pomanjkanje ustreznih metodoloških osnov, seje tudi Republiški komite za družbeno planiranje odločil za financiranje naloge: »Prestrukturiranje gospodarstva (z razvito gospodarsko strukturo) na občinski ravni - Metodološki vidik«. Na ta način oblikujemo potrebna metodološka izhodišča za raziskovalni projekt v okviru navedene raziskovalne naloge.
Raziskovalni projekt je petleten in bo potekal v treh fazah:
I.	faza: Zasnova projekta: Izhodišča za prestrukturiranje
II.	faza: Strategija razvoja
III.	faza: Izvedba.
Za koordinacijo potrebnih aktivnosti na projektu in uresničevanju njegovega namena je bil ustanovljen projektni svet za prestrukturiranje pri ORS. S strani ORS oz. Projektnega sveta je bil izbran kot izvajalec projekta Razvojni center -Razvojno-raziskovalna enota, ki je pritegnila k sodelovanju: Inštitut za ekonomska raziskovanja Ljubljana, Inštitut za sociologijo, nekatere strokovnjake iz drugih raziskovalnih inštitutov, predvsem, pa še strokovnjake iz razvojnih sektorjev delovnih organizacij celjske industrije in njihove poslovodne delavce.
* Povzeto iz:
-	Poročilo za skupščino občinske raziskovalne skupnosti, dne 27. 10. 1982 in
-	Predstavitev projekta za posvet o prestrukturiranju gospodarstva na »občinski ravni«.
Društvo ekonomistov Celje in Zveza ekonomistov Slovenije, Celje 2. 12. 1982.
Poleg strokovnih aktivnosti so bile že izvedene tudi nekatere družbeno-poli-tične aktivnosti, med katerimi so pomembne predvsem poskus oblikovanja »centra usposabljanja za prestrukturiranje« in problemska partijska konferenca v novembru 1981.
Razvojno-raziskovalna enota RC, ki izvaja I. fazo RP, je poleg same izvedbe razvila še vrsto drugih aktivnosti, izmed katerih se nekatere navezujejo neposredno na RP, druge pa ustvarjajo širše okolje RP. Te aktivnosti so organizirane v usmerjenem programu - usmerjanje družbenih - razvojnih procesov (UP-UDRP), operacionalizacija posameznih zasnov prestrukturiranja pa je izvajana z delom v okviru skupnega razvojnega projekta RC - Prestrukturiranje gospodarstva na »občinski ravni« (SRP-»P«).
Skupni razvojni projekt »Prestrukturiranje« ima - kot je razvidno iz dosedanje informacije - svoj:
-	raziskovalni in
-	aplikativni (izvedbeni) del
Raziskovalni del (postavitev raziskovalnega modela) se realizira v sodelovanju z Republiškim komitejem za družbeno planiranje, aplikativni del pa se realizira z:
-	izvajanjem RP Prestrukturiranje celjskega gospodarstva -1. faza (s celotno zasnovo postavljenega raziskovalnega modela)
-	izvajanjem projektov v drugih občinah v okviru priprav dolgoročnih družbenih planov občin (z nekaterimi deli postavljenega raziskovalnega modela) oziroma v okviru SRP - Dolgoročni družbeni plani občin.
Financiranje SRP »Prestrukturiranje« - I. faza:
Republiški komite
za družbeno planiranje	1.300.000.-
Občinska raziskovalna
skupnost Celje	4.500.000-
Združena sredstva RC	500.000-
Izdelava strokovnih osnov za I. fazo RP - Prestrukturiranje celjskega gospodarstva je organizirana v treh ključnih modelih:
1	- ekonomski model
2	- kadrovski in razvojno-raziskovalni model
3	- tehnološko informacijski model
4	- in z delom na koncepciji.
1. V sklopu ekonomsko-tehnološkega modela se proučujejo razvojne možnosti in resursi »občinske gospodarske strukture« po posameznih podskupinah' oz. proizvodnjah v industriji in možnosti povezav industrijskih perspektivnih podskupin z ustreznimi podskupinami v tistih dejavnostih gospodarstva, ki so najtesneje povezane z industrijo.
1 Po enotni klasifikaciji dejavnosti Zavoda SRS za statistiko.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Priprava dela v livarni II (foto Arzenšek)
Vsem bralcem našega glasila sporočamo, da je delavski svet DO Železarne Štore, dne 27. 12. 82 ponovno razpravljal o izdajanju našega glasila in sprejel sklep, da glasilo Štorski železar izhaja tudi v letu 1983 kot 14-dnevnik in na 8 straneh.
S tem je preklical sklep o mesečnem izhajanju glasila v letu 1983.
Ob tej novici koristimo priložnost in vas bralce vabimo k sodelovanju. Morda še ne veste, da vsak vaš prispevek, kije objavljen tudi honoriramo! Ni veliko, toda s tem honorarjem vam vsaj delno povrnemo vaš vloženi trud.
Pišite nam, postanite naš stalni dopisnik!
Uredništvo
O letnem oddihu ’83
Trenutno je v razpravi analiza o organiziranem oddihu v preteklem letu, plan za organiziranje oddiha v letošnjem letu, spremembe in dopolnitve pravilnika o organiziranem oddihu ter izhodišča za regresiranje oddiha. S to razpravo smo začeli priprave na počitniško sezono 1983. Morda bo kdo, ki bo pač presenečen, zakaj razpravljamo o organiziranem oddihu sedaj sredi zime, vendar je prav, da nas ne prehiti čas tako, kot nas je že večkrat, ko smo se te teme lotili na pragu letovalne sezone.
Analiza letovanja za preteklo leto v zgoščeni obliki prikazuje koliko nas je in kje smo letovali v pretekli sezoni. V nadaljevanju pa so prikazane tudi finančne značilnosti organiziranega oddiha v letu 1983. Ob razpravi o organiziranem oddihu v preteklem letu bo imel seveda vsak svoje mnenje, ki bo slonelo predvsem na lastnih izkušnjah. Marsikdo bo imel ob tem povedati kakšno kritično na račun letovanja, pa vendar mislimo, da za oddih v preteklem letu ne moremo reči, daje bil slabo pripravljen. Delavci TOZD DPG in strokovne službe za družbeni standard so se zelo resno lotili priprav na organiziranje oddiha v preteklem letu, poleg tega pa šobili potrebni tudi izjemni napori, da bi se oddih izpeljal tako, kot je potrebno. Delavci TOZD DPG v našem počitnškem domu so morali resnično poprijeti za delo, če so hoteli nuditi letujočim vse to, kar jim pripada. Vendar so na račun organizacije letovanja posamezni sodelavci opozorili na posamezne napake tudi v Štorskem železarju, in tako je tudi prav. Toda niso za preteklo sezono značilne samo graje, izrečene so bile tudi pohvale. Pregledali smo knjige, v katerih so sodelavci, ki so letovali v prikolicah, zapisovali svoje vtise. Iz njih veje marsikatera pohvala na urejenost prikolic, prav tako pa je precej tudi pripomb na račun inventarja, ki so ga pokvarili ali uničili njihovi predhodniki. Zaradi vsega tega mislimo, da naj bi v razpravi o letovanju v preteklem letu ocenili tako slabe kot tudi dobre strani letovanja.
Z oddiha na otoku Rabu
(Nadaljevanje s 1. strani)
2.	Osnovni namen v sklopu kadrovskega in razvojno-raziskovalnega modela je opredeliti funkcijo znanja oz. kadrov v procesu prestrukturiranja celjskega gospodarstva, zato ima model naslednjo zasnovo:
-	kadri in prestrukturiranje gospodarstva (dosedanji trendi in stanje, kadrovske potrebe, projekcije kadrov, primerjava kadrovskih potreb s kadrovskimi potenciali, strategija razvoja kadrov z ozirom na prestrukturiranje),
-	razvojno-raziskovalna dejavnost v občini,
-	kriteriji izbora razvojno-preobrazbenih jeder kot nosilcev prestrukturiranja.
3.	V procesu prestrukturiranja kot procesu kvalitativne razvojne preobrazbe gospodarske strukture se izpostavlja na obstoječi stopnji razvitosti slovenskega (in celjskega) gospodarstva tehnološki napredek kot ključni faktor gospodarskega razvoja. Kot tak predstavlja tehnološki napredek ustvarjanja novih tehnik in tehnologij, razvijanje in izpopolnjevanje obstoječih tehnik in tehnologij ter oblikovanje novih sredstev in metod. Skozi delo v tehnoioško-informacijskem modelu skušamo zato odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja:
-	kakšna je stopnja tehnološke razvitosti celjskih proizvodenj,
-	katere tehnologije in tehnike bi morali razvijati v naslednjih desetih letih,
-	kakšne so možnosti, pogoji in posledice razvijanja takšnih tehnologij in tehnik.
4.	Z delom na koncepciji uresničujemo:
-	zasnovo projekta v posameznih fazah in metodološka izhodišča,
-	enotna izhodišča za vse modele v smislu priprave vsebinske zasnove naloge,
-	interdisciplinaren pristop,
-	kroženje potrebnih informacij med modeli (postopek dela, vhodne informacije, izhodne informacije),
-	razreševanje osnovnih vsebinskih problemov,
-	zasnovo celovitega delovnega programa,
-	optimalno organizacijo izvedbe strokovnih aktivnosti.
Po posameznih modelih so opredeljeni kriteriji »vrednotenja« proizvodenj glede na posamezne vidike proučevanja razvojnih možnosti celjskih proizvodenj.
Gre za kriterije, ki so glede na potek priprave dolgoročnih planov za delovne organizacije izredno aktualni, enako velja tudi za rezultate posameznih modelov.
(INDOK RC)
V	planu za organiziranje oddiha v letošnjem letu so opredeljene osnovne smernice za organiziranje oddiha v letošnjem letu. Reči moramo, daje v tem predlogu vsebovana marsikatera novost v organiziranju oddiha. Tako je kot posledica znane situacije v zvezi s prevozi predvidena za letujoče možnost prevozov v kraj in iz kraja letovanja. Predvidena je tudi sanacija našega počitniškega doma na Rabu, ki naj bi pripomogla k boljšemu počutju letujočih v njem. Prekinili naj bi pogodbo o najetju hotelskih sob v Rabcu v zameno, pa bi na Rabu najeli privatne sobe. Predlagano je tudi, da naj bi prikolice prestavili iz Novega grada v Fažano, kamor naj bi postavili tudi nove prikolice, ki naj bi jih kupili, če bi nam to dopuščale finančne možnosti. Na koncu pa je predlagana tudi nova oblika oddiha, ki naj bi jo organizirali v naši delovni organizaciji in sicer zimski oddih. O vseh teh novostih je potrebno na samoupranvih delovnih skupinah razpravljati in se o njih opredeliti. Prav pa je tudi, da v svojih delovnih sredinah povemo tudi svoje predloge o tem, kako naj bi organiziran oddih izgledal v letošnjem letu.
V	okviru razprave o organiziranem oddihu naj bi se seznanili tudi s spremembami pravilnika o organiziranem oddihu, ki so nastale na podlagi pripomb samoupravnih delovnih skupin. Gre za predlog teh sprememb, s katerimi naj se vsi seznanijo. Predhodna razprava o pravilniku o organiziranem oddihu je namreč bila zelo široka, saj so o njem razpravljale skoraj vse samoupravne delovne skupine. Pripombe samoupravnih delovnih skupin so se uskladile in predlog, o katerem razpravljamo, je sprejela tudi komisija za družbeni standard pri konferenci sindikata, ki gaje dala v razpravo. Na samoupravnih delovnih skupinah bodo tudi na ta izdelan predlog sprememb lahko določene pripombe, vendar je ob tem potrebno vedeti, da s tem pravilnikom ne moremo zadovoljiti vseh zaposlenih, saj z njegovimi določbami poleg splošnih pogojev za organiziranje oddiha opredeljujemo tudi kriterije in točkovni sistem za prednost pri oddihu. To vprašanje pa je seveda za vsakega posameznika zelo aktualno. Znano pa je tudi, da vsi v omejenem obsegu kapacitet za letovanje ne morejo imeti prednosti.
V	izhodiščih za regresiranje oddiha se opredeljuje vprašanje regresiranja letnega oddiha. V teh izhodiščih je osnovna misel ta, daje dosedanji način regresiranja skladen s splošnimi družbenimi usmeritvami na področju regresa. Poleg tega pa je v tem materialu tudi sugestija za razprave o zaključnem računu, kjer bo potrebna določena solidarnost, če bomo hoteli izplačati regres v obsegu, kot ga pričakujemo. Prav gotovo so tudi ob tem materialu dobrodošle sugestije o boljšem načinu regresiranja, vendar je potrebno pri tem upoštevati obstoječe družbene usmeritve za področje regresiranja.
Na koncu bi hoteli izraziti željo, da bi po tej razpravi o organiziranem oddihu resnično skupno prišli do takšnega koncepta letovanja, ki bi ustrezal vsem zaposlenim in bi predstavljal dolgoročnejšo usmeritev v organiziranju letovanja v naši
čitalnice, lutkovna gledališča, disco klubi, gostinski lokali ipd.;
-	potrebe po uslužnostnih-storitve-nih dejavnostih (manjši servisi za popravilo gospodinjskih aparatov itd.);
-	potrebe po rekreacijskih športnih objektih: prostori za namizni tenis, strelišča za zračno puško oz. MK orožje, kegljišča, garderobe kot sestavni del športnih objektov ipd;
-	potrebe po prostorih potrebnih za družbeno-politično delo in krajevno samoupravo (za seje organov KS, zbore občanov, seje delegacij itd.)
-	potrebe po ostalih objektih družbene infrastrukture: obrati družbene prehrane, prodajalne, lekarne, garaže, tržnice ipd.
Da bi lahko dosegli zastavljeni cilj čimbolj racionalnega trošenja družbenih sredstev, bi morali:
1.	evidentirati vse potrebe po najrazličnejših infrastrukturnih objektih v družbenopolitični skupnosti,
2.	vse potrebe razvrstiti na tiste, ki jih je možno zadovoljiti z dvonamenskim objektom in tiste, ki jih ni mogoče prilagoditi za zaklanjanje in
3.	dvonamenske objekte vrisati, po predhodnem vsklajevanju z vsemi nosilci prostorskega načrtovanja, v načrte graditve zaklonišč, kot sestavnih delov urbanističnih in zazidalnih načrtov.
Pri tem je potrebno upoštevati, daje možno graditi dvonamenske objekte le tam, kjer se lokacija infrastrukturnega objekta pokriva z lokacijo zaklonišča.
Projektiranje takšnih dvonamenskih objektov zahteva koordinirano team-sko delo na vzporedni, istočasni izdelavi dveh projektov - za mirnodobsko in zaščitno funkcijo v vojni in to na arhi-tektonsko-gradbenem projektu kot projektih vseh instalacij.
UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU
Graditev zaklonišč in zaklanjanja prebivalstva so pomembna sestavina obrambnih priprav naše družbe. Zaklonišča, grajena kot objekti, ki služijo izključno za zaščito v vojni, so v miru premalo izkoriščena. Danes, ko je izvajanje ukrepov gospodarske stabilizacije postalo stalna naloga naše družbe, ne smemo dopustiti, da bi v zaklonišča vložena sredstva ne bila kar najbolje izkoriščena.
Posvetovanje v Banja Luki, ki ga je organizirala Zveza arhitektov Jugoslavije v oktobru lanskega leta, je bilo namenjeno reševanju problematike racionalnega projektiranja izgradnje in mirnodobskega koriščenja zaklonišč. Organizator ni naključno izbral kraja za izvedbo posvetovanja saj so objekti, ki so jih zgradili v Banja Luki kot dvona-menska zaklonišča, zelo zanimivi za Slovence, ki nimamo bogatejših izkušenj pri gradnji dvonamenskih zaklonišč ker smo se dosledno držali določil tehničnih normativov za graditev zaklonišč, ki so dvonamembnost močno emejevali.
Na posvetovanju so bili vsi udeleženci enotni v tem, daje potrebno v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji naše družbe v bodoče z več smelosti iskati nove in boljše rešitve pri gradnji zaklonišč. Z zaklonišči bomo morali že sedaj v miru zadovoljevati različne mirnodobske potrebe občanov in delovnih ljudi, ki bi jih sicer zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ne uspeli zadovoljiti kot n. pr.:
- potrebe po objektih potrebnih za kulturno-družabno življenje krajanov: razstavni prostori, galerije, knjižnice -
Ščurek Božidar. Spomin
Pravna pomoč tudi pri nas
Leta 1979 je Slovenska skupščina sprejela zakon o pravni pomoči. Osnovni namen izdaje tega zakona je podružabljanje pravne pomoči tako, da bo ta dostopna vsakomur na vseh področjih, kjer dela in živi.
Tako smo se tudi pravniki v naši delovni organizaciji odločili, da se pridružimo podružbljanju pravne pomoči, tako, da bomo spremenili in razširili dosedanji način dela v naši službi. Takšna sprememba dejavnosti in njena razširitev, bi naj omogočila zagotavljanje vsem delavcem minimalne pravne pomoči za zadeve in probleme, s katerimi se srečujejo tako na delovnem mestu kot doma.
Z naslednjo številko internega glasila »Štorski železar«, odpiramo novo rubriko pod naslovom »Pravna pomoč«. V tej rubriki želimo obravnavati zadeve in pravne probleme, s katerimi se delavci srečujemo na področju delovnih razmerij in drugih podobnih primerih. Da bi resnično dosegli najboljšo vsebino, predvsem praktično, želimo, da bi s pismenimi vprašanji naslovljenimi na Štorskega železarja spraševali oz. napisali probleme s pravnega področja, na katere želite, da odgovorimo oz. jih strokovno pojasnimo
S prvim februarjem 1983 uvajamo tudi uradne ure vsak torek od 8. do 10. ure v pravni službi, kjer bomo pravniki dajali pravno pomoč delavcem, ki se bodo osebno obračali na nas. To svetovanje zajema vsa področja življenja, tako doma, na poti domov in druge zadeve, za katere delavci ne vedo, kam se naj obrnejo in kako. Ta pravna pomoč bo vsebovala predvsem dajanje ustnih mnenj, v izjemnih primerih tudi sestavljanje krajših pismenih vlog.
Sprejmite to naše pisanje kot obvestilo sprememb in odpiranje novih oblik pravne pomoči v naši delovni organizaciji in istočasno kot poziv, da se odzovete in s pismenimi vprašanji aktivno sodelujete pri našem delu.
Ivan Marovt, dipl. pravnik
Tretja stran je vaša - vi sprašujete, mi odgovarjamo!
(Nadaljevanje z 2. strani)
Udeleženci seminarja smo si ogledali tudi več dvonamenskih zaklonišč v Banja Luki, ki v mirnodobski funkciji služijo svojemu namenu kot manjša samopostrežna prodajalna s ca. 2 X 250 m2 uporabne površine, gostinski lokal z 220 sedeži in plesiščem, disco klub, stalna razstava pohištva in strelišče za zračno puško. Pri tem smo ugotavljali, da projektanti niso dosledno upoštevali določil pravilnika o tehničnih normativih za graditev zaklonišč in da prikazane rešitve niso takšne, da bi jih v naši
praksi ne bilo mogoče preseči ob upoštevanju zaščitne funkcije objektov. Vprašljiva je tudi pravočasna usposobitev takšnih objektov za zaklanjanje v svojstva zaklonišča osnovne zaščite. Pohvale vredna pa so prizadevanja vseh za načrtovanje gradnje zaklonišč odgovornih organov, da prekinejo s prakso graditve enonamenskih zaklonišč in njihova ustvarjalna iskanja rešitev mirnodobske uporabe zaklonišč.
(INDOK - SLO - DS)
PORTRET
SODELAVCA
S	pravkar minulim starim letom se je poslovil od naše delovne organizacije tovariš Vlado, ki je v njej opravil vso dolgoletno delovno dobo. Krajan, ki je privekal na svet leta 1926 v Prožinski vasi, ima zanimiv življenjepis. Kot otroka so ga Nemci leta 1941 z družino vred zaprli in izselili v Srbijo, kjer so ga zaposlili z delom v električni centrali. 1944. leta je odšel v partizane. Po osvoboditvi seje vrnil v rojstni kraj in se 17. septembra 1945 zaposlil v Železarni, ki jo je zapustil le za čas odslužitve vojaškega roka. V svojem strokovnem področju je opravil različne izpite, ob delu končal srednjo tehniško šolo in bil asistent v obratu. Zadnja leta je opravljal dela in naloge obratovodje elektro obrata.
Železar: Morda bi nam, tovariš Vlado, povedal kaj o svoji aktivnosti v mladih letih!
Vlado Renčelj: Ne bi navajal vsega, kar sem počel kot mladinec, dovolj bo, če povem, da sem sodeloval v mnogih mladinskih delovnih akcijah in tako pomagal graditi porušeno domovino. Bil sem aktiven pri gasilskem društvu, pri kulturi (pevska sekcija) in na športnem področju. Opravljal sem vrsto funkcij v sindikatu in samoupravi.
lovni organizaciji - vsaj trudil sem se za to. Sedaj, ko gredo upokojitvi nasproti še zadnji stari delavci elektro obrata, bo to res mlad kolektiv z mladim, a že preizkušenim vodjem dipl. ing. Ivanom Felcem, ki bo za nekaj časa prevzel vodenje el. obrata. Delokrog nas elektrikarjev je bil in bo še ostal cela fabrika, pa je zato potrebno dobro poznati strokovno problematiko, pri tem pa tudi dobri človeški odnosi niso odveč.
Železar: V našem glasilu sodeluješ vrsto let. Napisal si mnogo člankov, objavil mnogo razgovorov s sodelavci, cel kup novic predvsem pa so »vžgale« tvoje risane smešnice.
Vlado Renčelj: Da, z glasilom Železar sodelujem že od začetka in bom tudi še naprej. Menda skoraj ni bilo številke glasila, kjer ne bi koga humoristično »obdelal« ali priobčil »spodrsljaje« v naši DO. Upam, da bom z istim žanrom in žarom lahko pomagal tudi v prihodnje.
Železar: In kaj boš sedaj sicer z vsem tem prostim časom?
Vlado Renčelj: Kot delegat v tovarni sem res odložil delo, vendar bom še vedno aktiven v krajevni skupnosti. S hišico, ki jo imam v Kompolah, bo še
Predstavnik mladine izroča Vladotu šopek cvetja ob odhodu v pokoj (foto
Arzenšek)
Železar: Ali pa je Vlado, kot »zrel« mož, napravil premor svoje aktivnosti, se izključno posvetil le »delu za kruh« in družini?
Vlado Renčelj: Še malo ne. Mislim, da ne bo izzvenelo samohvalno, če povem, da je bila vsa moja delovna doba 40 let hkrati tudi doba družbeno-poli-tične dejavnosti. Še predvsem zadnja leta sem sodeloval pri ustanavljanju društva DIATI in bil njegov prvi predsednik. Na tem področju in področju Ljudske tehnike, sem dosegel lepe uspehe, enako na področju varstva pri delu, saj sem bil vrsto let predsednik Komisije v elektroobratu, kjer smo dosegali dobre uspehe, manj nesreč in nezgod pri delu. Družba je znala oceniti moje delo, o čemer priča vrsta priznanj, diplom in odlikovanj. Najdražje mi je seveda odlikovanje RED DELA S SREBRNIM VENCEM, ki mi je bilo izročeno z ukazom predsednika Tita.
Železar: Kolektiv elektro obrata je mlad kolektiv. Kako si »shajal« z mladino in kaj na splošno meniš o
njej?
Vlado Renčelj: V svojem življenju sem vseskozi imel opravka z mladimi ljudmi. O njih mislim le dobro, takšni pa so tudi bili moji odnosi z njimi in ne le z njimi, temveč z vsemi delavci v de-
vedno dovolj dela, aktiven bom še naprej v društvu slikarjev - umetnikov pa tudi kaj smešnega ali resnega bom še narisal za »Železarja«.
Železar: Na koncu še čisto privatno vprašanje. Kako se človek počuti v pokoju?
Vlado Renčelj: Po toliko letih v kolektivu, s katerim sem živel in ustvarjal, so po tako hitri prekinitvi res težave, že sama ločitev je težka; stiki z DO in aktivnost v KS mi bodo pomagali prebroditi ta vmesni čas. Spremljal bom razvoj in borbo za stabilizacijo. Kolektivu DO, še posebej pa vzdrževalcem, želim obilo delovnih uspehov tudi naprej.
Železar: Naše glasilo pa želi tovarišu Vladu obilo preživetih upokojenskih dni osebne sreče in seveda, še vnaprejšnjega sodelovanja.
Razgovor vodil: Jok
slovenske
železarne
ljubljana
Peto srečanje organizatorjev obveščanja - Maribor 1982
Peto srečanje orgnizatorjev obveščanja in vseh drugih, ki se v OZD-ih in sindikatu ukvarjajo z obveščanjem je bilo 10. in 11. decembra v Mariboru.
Zbralo se nas je 150 udeležencev iz vse Slovenije. Sledili smo programu, ki gaje otvoril Drago Seliger, predsednik odbora republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando. O aktualnih nalogah sindikata po 10. kongresu ZSS je spregovoril tov. Marjan Orožen, predsednik republiškega sveta ZSS.
V popoldanskem programu smo se zbrani razdelili v dve delovni skupini. V skupino udeležencev, ki se z obveščanjem ukvarjajo v sindikatih in skupino, ki se s to dejavnostjo ukvarja v OZD.
Delo v skupinah je bilo še posebej zanimivo in koristno. Izmenjali smo si izkušnje in se seznanili, kakšno je stanje pri obveščanju v posameznih delovnih organizacijah. Z zadovoljstvom sem ugotavljala, da naša DO na področju informiranja celo prednjači pred drugimi DO. Se posebej meje zanimalo, kako so se drugje vključevali v stabilizacijska prizadevanja. Tu sem ugotovila, da so redki, ki so prešli zaradi varčevanja v zmanjševanje naklad informatorjev, biltenov, časopisov in podobno. So primeri, kjer so spremenili velikost tiska (manjši) in na ta način brez zmanjševanja informacij nekoliko privarčevali na papirju. Če primerjam torej našo delovno organizacijo, je primer povsem drugačen. Zmanjšali smo naklado informatorjev za 2/3 in tudi za časopis se nakazujejo spremembe, da bi prešli iz 14-dnevnika na mesečno izdajo.
Iz dela v skupini, ki se je ukvarjala z aktualnimi problemi obveščanja v OZD, smo po mnogih razpravah posameznikov ugotovili več dejstev ... Prva taka ugotovitev je bila, da informiranje mnogokrat preveč ali izključno temelji samo na glasilu. Zaradi objektivnih potreb po sprotnejši in hitrejši informaciji pa vedno bolj dobivajo veljavo druga posredna sredstva obveščanja na čelu s tako imenovanmimi informativnimi bilteni, informatorji ipd. V DO, kjer je sistem obveščanja bolj urejen, kjer imajo službe za informiranje in samoup-
ravno dejavnost, deluje interni časopis kot povezovalni razvojni dejavnik, pri čemer ima seveda veliko vlogo uresničevanje konkretne uredniške politike. Preseganje ozkih tozdovskih in podobnih ozkih pogledov ter spremljanje uresničevanja sprejetega in dogovorjenega, sta zgolj dve možnosti konkretnega novinarsko-organizatorskega angažiranja, kjer je dolgoročno mogoče dosegati dobre rezultate. Teza, daje treba bolj upoštevati objektivno razliko med tako imenovanimi klasičnimi novinarskimi prijemi v glasilih in informacijami za neposredno odločanje v samoupravnih organih, je vredna pomisleka, praktično pa se to seveda bolj pokaže v večjih in sestavljenih organizacijah, ker imajo službo za informiranje in oddelke za samoupravno delovanje.
Več razpravljalcev je omenjalo tudi status organizatorjev obveščanja, novinarjev in urednikov; prizadevanj za večje poenotenje tega statusa je bilo premalo, ali pa niso obrodila skoraj nikakršnih sadov. Ne glede na normativno opredeljenost položaja organizatorjev obveščanja, novinarjev in urednikov, kar vse zahteva tudi posebne izobrazbene profile, pa smo ugotavljali, da je ta položaj v marsičem odvisen od tega, kako se uveljavijo sami s svojo izobrazbo, aktivnostjo in znanjem.
Razprave o avtorskih honorarjih so pokazale, da ti še vedno niso povsem v funkciji pridobivanja novih sodelavcev, ki jim posredovanje podatkov in informacij ni redna delovna obveznost.
Razprava o prekoračitvenih primerih v obveščanju je med drugim pokazala, da težnje po monopolizaciji informacij in sredstev obveščanja še niso preteklost, ampak aktualna nevarnost. V takih primerih novinarji-org. obveščanja neredko ostanejo sami, družbenopolitične organizacije pa svoje vloge ne odigrajo dovolj hitro in učinkovito. Dogaja se tudi, da poslovodni organi očitno ne poznajo normativne ureditve tega področja, obstoječe oblike izobraževanja teh kadrov pri gospodarski zbornici, vsaj kar se obveščanja v združenem delu tiče pa ne nudijo takorekoč nikakršne vednosti.
Razprava je potekala tudi o selekciji informacij. Ugotavljali smo, da je informacij, seveda ne vedno najpomembnejših, preveč. To je odvisno od tega, kdo selekcijo opravlja, ali so to »dobronamerni novinarji, uredniki in organizatorji obveščanja, ali pa monopolitično nastrojeni poslovodni delavci oz. v njihovem imenu strokovne službe.
Malo, ali skoraj nič pa ni bilo izrečenega o razmerju med normativnim urejanjem problematike in politično akcijo. Vendarle dodajajo, da ni odveč sindikalne aktiviste znova in znova opozarjati na pomen in na nujnost, da sindikat, če nekaj zahteva od drugih, tudi sam daje zgled.
Udeleženci smo se seznanili tudi z ugotovitvami delovne skupine, kije obravnavala obveščanje v zvezi sindikatov Slovenije. Tu je sodelovalo 40 udeležencev in 22 jih je razpravljalo. Iz svojih delovnih okolij so predstavili svoje delo, medtem ko širših političnih opredelitev in ocen, ki izhajajo iz usmeritev Zveze sindikatov Slovenije na tem področju v glavnem ni bilo. Kljub temu je bilo moč razbrati aktualne in konkretne probleme in vprašanja, s katerimi se ukvarjajo komisije za obveščanje pri občinskih svetih ZS in probleme, ki nastajajo pri informiranju delavcev v OZD-ih. Nekatere razprave so skladno z uvodnimi besedami poudarjale, da je sedanje informiranje v Zvezi sindikatov
Pozdravljeni
upokojenci
Tako so pozdravljali v številnih podjetjih v Celju, Šentjurju in drugje po Sloveniji svoje upokojence ob koncu leta 1982, kjer so jih povabili v svoje sredine, jim segli v roke, jih pogostili in jim izročili še darilni bon, vreden od 2000 do 3000 din. To je zelo lepa gesta aktiva do svojih bivših delovnih sotovarišev in je še kako hvale vredno, saj izkazuje poštenost napram minulem delu, ki so ga upokojenci vlagali vsak v svojo delovno organizacijo polnih štirideset let. In ko sedaj prejmejo vabilo, jim je prav gotovo toplo pri srcih in kaj bi druga kot da veselo vzkliknejo: »Niso me pozabili.«
V dokaz, da so ti upokojenci res prejeli vabila od svojih podjetij ali delovnih organizacij, prilagam prepis iz enega, ki ga je prejela neka upokojenka »MERX« in se glasi:
VABILO
na tradicionalno novoletno srečanje upokojencev.
Vljudno vas vabimo, da se kot upokojenec SOZD »MERX«, DO »POTROŠNIK« udeležite tradicionalnega novoletnega srečanja, ki ga organiziramo v soboto, dne 18. 12. 1982 ob 10.00 uri v gostinskih prostorih našega marketa v Mislinju.
Vsem udeležencem bomo na srečanju podelili v skladu z našimi samoupravnimi akti, novoletne darilne bone za novoletni nakup v naših poslovalnicah, v višini 2.200,00 din.
Za upokojence iz Radeč, Laškega, Šentjurja, Celja in Šoštanja organiziramo avtobusni prevoz po naslednjem vrstnem redu:
Dalje ni potrebno pisati iz vabila, ker nas tudi več ne zanima.
Kaj pa Železarne Store?
Kaj nismo tudi mi upokojenci prispevali svoj delež v minulo delo, vendar se je pozabilo na to. Takoj ob koncu vojne
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
organizira v šolskem letu 1982/83 naslednje oblike izobraževanja:
na področju: DRUŽBENOPOLITIČNEGA USPOSABUANJA,
CIVILNE ZAŠČITE, SPLOŠNEGA LJUDSKEGA ODPORA IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
V TEČAJIH:
-	tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski, francoski in ruski)
-	verificirani tečaji tujih jezikov
-	tujih jezikov za predšolsko mladino in mladino
-	za skladiščnike
-	za voznike viličarjev
-	za upravljalce težke gradbene mehanizacije (buldožer, valjer, nakladalec, kompresor)
-	za upravljalce lahke gradbene mehanizacije
-	za upravljalce mostnih žerjavov
-	za strojepisje (začetni in nadaljevalni), tečaji tudi za mladino
-	za tehniške risarje (začetni in nadaljevalni)
-	za kurjače visokotlačnih naprav
-	za kurjače centralnih kurjav
-	za tajnice
-	za kuhanje
-	za šivanje
-	za preizkuse znanja iz varstva pri delu, tujih jezikov in strojepisja
-	strojnega pletenja
-	makrame (vozlanje)
-	za pridobivanje osnovnih znanj psihologije prodaje
-	za voznike traktorjev
-	za voditelje motornih čolnov
-	za knjigovodje
-	za hišnike
-	za upravljalce hišnih dvigal
Izobraževanje po specialnih programih za potrebe OZD
OSNOVNA ŠOLA za odrasle
USMERJENO SREDNJE IZOBRAŽEVANJE
-	skrajšani programi (pridobitev poklica)
VIŠJE ŠOLE
-	Višja pravna šola Maribor
-	pripravljalni seminarji za vpis na višje in visoke šole
PREVODI IZ TUJIH IN JUGOSLOVANSKIH JEZIKOV GRAFIČNE USLUGE-RAZMNOŽEVANJE-FOTOKOPIRANJE V ŠOLE IN TEČAJE VPISUJEMO VSAK DAN Vse podrobnejše informacije dobite v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE CELJE Cankarjeva 1, telefon 25-620 ali 25-631
predvsem z vrha navzdol ustrezno, čeprav je bilo tudi nekaj kritičnih pripomb na oblike in vsebino. Slednje so bile zlasti o tem, naj se tako imenovane »rdeče« informacije namenijo širšemu krogu sindikalnih delavcev. Razprav-ljalci so menili, da dosedanje oblike informiranja znotraj zveze sindikatov ustrezajo potrebam za delovanje v temeljnih okoljih in še posebej za usmerjanje informiranja. Zato obstoječih oblik ni treba spreminjati.
V sicer pestri razpravi pa ni bila podana ocena povratnega informiranja v ZS, kar lahko pomeni, da organizatorji obveščanja ne čutijo potrebe, da bi o aktualnih dogajanjih v njihovem okolju obvestili višje organe ZS, kar pa je seveda nujno potrebno za čimbolj učinkovito delovanje organov ZS.
Spregovorili so tudi o medsebojnem sodelovanju in usklajevanju aktivnosti na področju informiranja zlasti med družbenopolitičnimi organizacijami na ravni občine, kot tudi na nivoju posamezne delovne organizacije ali TOZD.
Izrečenega je bilo še veliko, vendar pa je bila zaključna skupna ugotovitev ta, da so takšne oblike izmenjavanja delovnih izkušenj in hotenj koristna, vendar bi vseeno bilo potrebno razmisliti o novih, bolj dodelanih oblikah tovrstnih izmenjav in usposabljanj organizatorjev obveščanja.
Ana T.
je bilo treba zavihati rokave, da smo dogradili livarno in obdelovalnico valjev, potem plavž in aglomeracijo. Ko smo zgradili vse to, so nam rekli vodilni, zdaj pa zategnimo pasove in zgradili bomo novo železarno - Štore 2, da bomo še več zaslužili. In ko smo je res zgradili in je začela proizvajati tisoče ton jekla, nas je pa prenekatere pretekel čas in šli smo v pokoj. Zdaj lahko gledamo le od daleč na to moderno čudo, kajti čisto blizu ne smemo priti, ker nas spodi proč oborožen čuvaj, češ: beži proč, stari, tu nimaš kaj iskati. Že res, da nimamo kaj iskati, vendar bi radi videli, kako se obrestuje naš vloženi trud, toda nihče nas ne povabi in popelje skozi tovarno, nam razkaže to in ono in nas seznani z delovnim uspehojn, kar bi nas upokojence še kako zanimalo. Gledano iz drugega zornega kota, ko se spominjamo nazaj, na težko delo, ko smo delali pretežno le ročno, sedaj pa delajo stroji, brez prelitega potu in martre, kako lagodno!
Vse to nas upokojence zanima in bili bi veseli, če bi se res spomnili na nas. Saj nam ne gre za nagrade ali pojedine, marveč le za topel sprejem in za prijazno besedo. To pa upokojenci preveč zahtevajo od nas, bodo morda rekli vodilni in samoupravni organi v železarni. Saj tega nimamo zapisanega v našem pravilniku, zato tudi ne moremo posnemati druga podjetja, ki imajo to zapisano in zato tudi določena sredstva na razpolago.
Že res, da tega ni zapisanega v pravilniku železarne, ker so na to pozabili in morda se bodo vodilni kot tudi samoupravni organi spomnili na to pozabo, ko bodo sami upokojeni in prav tako pozabljeni, kakor smo zdaj mi, vendar ne bodo mogli ničesar več popraviti.
Na koncu želim v imenu upokojenih železarjev in v svojem imenu vsem zaposlenim v železarni »Srečno novo leto 1983«.
Tajnikar Janez
(V naslednji številki pričakujemo, da bodo upokojenci dobili odgovor. Op. uredništva)
JUNAŠKA BORBA
V zimskem taborišču pri Treh žebljih na Osankarici je 8. januarja 1943 v poslednjem boju padel Pohorski partizanski bataljon. Nemška vohunska skupina je zimovališče odkrila že 31. decembra 1942, 6. januarja 1943 pa je bilo izdano »povelje za akcijo št. 106«, s podrobnim razporedom hajke proti bataljonu; razpored je predvidel širši obkolitveni obroč na vzhodnem Pohorju. Enote redne nemške vojske, policijskih in orožniških enot ter Wehrmann-schafta - vsega skupaj okrot 2000 mož - so prodirale iz Ruš in iz Oplotnice. Malo pred poldnevom je padel prvi strel in takoj nato se je je na okopih taborišča vnel boj na življenje in smrt. Sovražnik je taborišče zasul z ognjem iz
minometov, na pozive o vdaji pa je bataljon odgovoril s petjem partizanskih pesmi. Po dveh urah je bila polovica bataljona že mrtva, drugi pa so se skušali prebiti proti zahodu in pri tem vsi pad-
li.	Nemci so zajeli enega samega člana bataljona, ki so ga pozneje ustrelili kot talca. Okrog pohorskih junakov so se kmalu začele spletati legende, v katerih stoji kot osrednja oseba veličastna postava kmeta Šarha in njegovih treh mladoletnih sinov, ki so padli v tej neenaki borbi. Veličina poslednjega boja Pohorskega bataljona ostaja nedotaknjena. Šest borcev tega junaškega bataljona je bilo po osvoboditvi proglašenih za narodne heroje.
R. U.
Iz organizacije ZRVS Štore
Dne, 20. 12. 1982 je v kulturnem domu priredila naša organizacija proslavo počastitve »dneva oboroženih sil«. S sedanjo koncepcijo o splošni ljudski obrambi, so vanjo vključeni vsi delovni ljudje in občani, zato je to praznik nas vseh.
Proslava je potekala v zadovoljstvo številnih gledalcev, ki so napolnili dvorano in z aplavzi pozdravljali izvajalce. Program je bil pestro izbran in zahvaljujoč kvalitetni ravni nastopajočih, dosegel ugoden odziv.
Sodelovali so:
-	Osnovna šola Štore
-	Sr. str. met. šola Štore
-	AG Železar
-	Pih. orkester »Štorski železarji«
-	Mešani pevski zbor »Železar«
-	Folklorna skupina »Kompole«
Misel o pomembnosti praznika je strnil predsednik KO ZRVS Store v naslednjem:
Naša armada, njeni borci in starešine so se kalile v boju, njeni kabineti so bili sovražnikove ofenzive in prostranstva naše domovine.
V težkih vojnih letih je naše borce spremljal edini zaveznik - ljudstvo. Ljudstvo, ki je verovalu našemu boju, boju za enakopravnost in svobodo.
Hkrati z razvojem našega boja je nastajala in se rojevala naša ljudska oblast. Zasedanji AVNOJ v Bihaču in Jajcu sta potrdili pravilnost naše poti in boja tako doma kot v svetu.
Po končani vojni armada ni počivala na lovorikah zmage. Čakala jo je obnova domovine in graditve nove sodobne ljudske armade. Z ramo ob rami z delavci in kmeti ter z mladino je obnavljala in gradila življenjsko potrebne objekte. Njen prispevek v obnovi domovine je neprecenljiv. Povsod, kjer je bilo najtežje, je stopil pripadnik JLA, zvest so-tovariš delovnega človeka in občana.
Pohod v snegu (foto S. Nikolič)
Enaištirideseto obletnico rojstva naše armade proslavljamo letos v obdobju pomembnih jubilejev in v znaku kongresov. Najpomembnejši je vsekakor 90-letnica rojstva tov. Tita, vojskovodje, stratega, revolucionarja, človeka - borca za mir in blagostanje človeštva. Njegovo ime je tesno povezano z našo ljudsko armado, armado delavcev in kmetov, narodov in narodnosti Jugoslavije, ki jih je združil v edinstveno nepremagljivo obrambno silo, ki je sposobna braniti pridobljeno in s krvjo prepojeno svobodo.
Pripadniki naše armade in celotni sestav oboroženih sil sledi Titovim načelom. Zato sta ljudstvo in armada enotni člen v verigi obrambnih priprav na splošno ljudsko obrambno vojno.
Danes je naša armada ena izmed najsodobneje opremljenih in izurjenih armad. S sodobnim orožjem, ki prekaša najmodernejšo tehniko, je sposobna odvrniti vsak napad na našo družbeno ureditev in ozemeljsko celovitost. V obrambi pridobitev NOB pa je vključena tudi vsa struktura prebivalstva, kar je svojstven sistem oboroženega naroda v
svetu. Ta moč in celovitost armade z ljudstvom smo že večkrat dokazali v preteklosti in ne bo nam težko to dokazovati, če bo potrebno.
JLA je drugi dom našim sinovom, v kateri se le ti kalijo v borce, zveste tradicijam NOB. Vsako leto iz velike šole JLA prihajajo domov rodovi borcev in starešin, ki svoje sposobnosti in znanja prenašajo na vse subjekte našega splošnega ljudskega odpora.
V Rudu je tov. Tito 22. decembra 1941 leta formiral I. proletarsko udarno brigado, prvo regularno bojno enoto NOV Jugoslavije. Takoj po formiranju je brigada krenila v boj in oznanila rojstvo JLA. Z oblikovanjem te bojne enote se je v strategijo bojevanja naših enot vnesla nova kvaliteta in vsebina bojevanja. Njej so sledile druge bojne formacije vse do armad, ki so v zaključnih fazah II. svetovne vojne odigrale pomembno vlogo.
Pripadniki JLA so po svojih delegatih tesno povezani v vseh porah našega samoupravnega socialističnega razvoja in ljudske oblasti - in tako neposredno izpolnjujejo tradicije NOB. In ne samo to. Uspešno v svojih enotah uveljavljajo ukrepe stabilizacije in tako neposredno pomagajo reševati naše gospodarske težave. Pri tem pa je potrebno povedati, da se s tem ne zmanjšuje njihova usposobljenost, pripravljenost in udarna moč. To pa je nujno, saj položaj v mednarodnih odnosih in razmerah v svetu tega ne dovoljuje. Močna, strokovno in tehnično usposobljena arma-
da je porok za naš nadaljnji družbeni razvoj in sožitje med narodi in narodnostmi sveta.
S tem bomo tudi izpolnili zaobljubo, ki smo jo dali Titu »Druže Tito mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo«.
Nasplošno pa je načrt naše organizacije tudi v aktivnem usposabljanju lastnih vrst. Sodelovanju in prenosu znanja vojaških veščin na občane, zlasti pa na mladi rod. Le-ta postopno in vztrajno prevzema naloge, je in bo nosilec številnih obrambnih aktivnosti v okviru naše družbe.
V	tej vlogi že vrsto let naša organizacija prenaša znanje na učence osnovne šole, kjer se usposabljajo v obrambnem krožku vsi 7. in 8. razredi. Svoje znanje pa potrjujejo v ugodnih uvrstitvah na lastnih oziroma občinskih tekmovanjih.
V	preteklem letu sta bila uspešno izvedena dva orientacijska pohoda, ki sta pokazala veliko odzivnost tako med delavci in mladinci TOZD železarne, med šolsko mladino, mladino kraja. Udeležbo so popestrila še društva, kar daje lep prispevek poenotenega in skupnega delovanja.
Z nami sodeluje tudi strelska družina Store, ki nam nudi svoje usluge, zlasti pa omogoča, da se strelska aktivnost lahko odvija v okviru naših aktivnosti.
To so le nekatere naloge, s katerimi se vključujemo v skupen prostor KS Store. Slednje želimo še poglobiti, zato pozivamo k sodelovanju vse, ki čutijo z nami in so pripravljeni vsaj delček prostega časa žrtvovati v skupen cilj obrambe oziroma njenega usposabljanja.
Zibret Milan
Zgodovina izumov
PISALNI STROJ
Sedmega januarja 1714 je angleška kraljica podelila patent inženirju z imenom Henry Mili, ki je, kot je zapisano: »naslovil na nas ponižno prošnjo, v kateri navaja, da se mu je z dolgotrajnim preučevanjem, velikimi prizadevanji in izdatki nazadnje le posrečilo, daje iznašel in izpopolnil umetni stroj ali metodo za tiskanje ali prepisovanje posameznih črk ene za drugo kot pri običajnem pisanju, pri čemer so vse črke, ne glede na to, ali jih pišemo na papir ali pergament, tako čiste in natančne, da jih ni mogoče ločiti od tiska«.
Niti risba niti model Millove naprave se nista ohranila. Nekateri navdušeni strokovnjaki za pisalne stroje menijo, daje bila to morda samo nekakšna šablona, kljub temu pa Mili na splošno velja za očeta pisalnega stroja - ali vsaj ideje, ki se je nazadnje razvila v pisalni stroj, kakršnega poznamo danes. Zdi pa se, da ta ideja ni padla na zelo plodna tla: 18. stoletje še ni čutilo potrebe po pisalnem stroju; tajniki, kot sta bila Napoleonova Moneval in Bourrienne, so lahko zapisovali narek tega velikega moža cele ure brez prestanka, čitljivo in natančno. V naslednjih sto letih je veliko ljudi poskušalo izdelati mehanično napravo za pisanje - pri tem pa so mislili predvsem na slepe.
Prvi ameriški patent za nekaj, kar je brez dvoma spadalo med pisalne stroje, so podelili leta 1829 Williamu Austinu Burtu iz Detroita za »Burtov družinski tiskarski stroj za pisanje pisem«. Štiri leta pozneje je Xavier Projean iz Mar-seillea izdelal »machine criptographi-que«. Ponosno je trdil, da bo pisal »skoraj tako hitro, kot pišemo z navadnim peresom«. Zasluga za iznajdbo prototi-
pa modernega pisalnega stroja, ki deluje s pomočjo posebnega mehanizma in s črnilom prepojenega traku in ga je bilo mogoče izdelovati in prodajati, je tako pripadla Projeanu, največje zasluge za napredek na tem področju pa Christopherju Lathamu Sholesu.
V Kleinsteuberjevi strojni delavnici v Milwaukeeju (ZDA) sta Sholes in Carlos Flidden poskušala izdelati stroj za zaporedno oštevilčenje strani. Gildden si je postavil eno izmed tistih presenetljivo preprostih vprašanj, ki so podlaga številnim izumom: »Zakaj pa ne bi izdelala stroja za označevnaja strani tako, da bi lahko pisal tudi črke in besede in ne samo številk?« Sholes je s pomočjo Gilddena in tiskarja z imenom Samuel Soule poskušal najti odgovor z lesenim modelom. Čeprav ni imel ročice za premikanje valja in je pisal samo z velikimi črkami, je bil vendarle najboljši te vrste, kar sta uvidela tudi dva poslovna moža, James Densmore in George Washington Newton Yost. Kupila sta Shole-sov patent za 12.000 dolarjev in se dogovorila z družbo Remington Fire Arms Company, ki je od proizvodnje orožja za državljansko vojno prešla na proizvodnjo šivalnih strojev, da so poskusili tudi s pisalnim strojem. Pogodbo o proizvodnji so podpisali marca 1873.
Poslovni krogi so se počasi odločili za to napravo, kije izboljšala predvsem stil pisanja. Sholesovi pisalni stroji so se prvič resno pojavili v javnosti sicer že leta 1876 na stoletni razstavi, vendar so zbudili malo zanimanja. Zasenčila jih je druga novost, ki so jo prav tako prikazali na tej razstavi, in sicer telefon Grahama Bella. Remington je naredil reklamo za svoje pisalne stroje tako, da
IZ RIBIŠKE DRUŽINE
VLAGANJA RIB V VOGLAJNO IN SLIVNIŠKO JEZERO
Realizacija ribiško-gojitvenega načrta, predvsem pa tistega dela, ki se nanaša na vlaganje ribje vsako leto primarna naloga Ribiške družine Voglajna. Tudi v letu 1982 smo ta načrt uresničili in ga krepko presegli, kar predstavlja naš prispevek k naporom širše družbene skupnosti po povečani proizvodnji hrane.
In kaj smo vložili?: 7000 kg krapov, 2000 kg mladic rdečeoke, ploščice in belice, 4411 kosov potočne postrvi, 23700 kosov zaroda potočne postrvi, 862 kosov klena, 20 kosov sivega tolsto-lobika, 193 kosov ploščica, 341 kosov podusta in 36 kosov ščuke. Vrednost vsega vložka preseka 1.500.000,00 din.
Izhajajoč iz gornjih podatkov se vsem, ki bodo v letu 1983 obiskali bregove Voglajne in Slivniškega jezera, obeta veliko športnih užitkov. Upajmo le, da ne pride do zastrupitve, ki nas iz leta v leto pestijo in uničujejo naš trud ter družbi premoženje.
RIBIŠKI DOM TRATNA
Ribiški dom Tratna ni samo ribiški. Vse bolj se uveljavlja kot priljubljena točka za organizirane piknike in družinske izlete članov kolektiva Železarne Štore. Samo v zadnjih šestih mesecih lanskega leta so delovni kolektivi železarne organizirali na ribiškem domu 17 piknikov, ki se jih je udeležilo ca. 850 delavcev. Upoštevajoč statistične podatke oziroma trend gibanja obiskov preteklih let in gospodarske restrikcije v odnosu na omejeno porabo goriva ter bližino tega doma predvidevamo, da bo ta obisk v letu 1983 še bolj narastek
Pred samim pričetkom nove sezone bo potrebno dokončno urediti že sedaj lepo okolico ribiškega doma, predvsem pa opraviti dokončna dela na samem domu. Ker Ribiška družina Voglajna za te namene ne more sama zagotoviti vseh sredstev, se je povezala z železarno, da skupno pristopita k reševanju tega problema. Dogovarjanja so stekla, sprejeti so bili sklepi, da se takoj pristopi k finalizaciji doma, imenovani so bili nosilci nalog, a žal je ostalo vse, kot potrditev naše stare prakse, le pri sklepih. Ribiški dom Tratna bo še eno zimo ostal v svoji nedokončani obliki, mi ribiči in delavci pa v upanju, da bo vsaj spomladansko sonce, poleg zvončkov in trobentic, na ribiški dom privabilo tudi delavce.
(Nadaljevanje s 5. strani)
jih je posodil nekaj sto podjetjem, in šele tedaj je konkurenca oživela. Naenkrat se je pojavilo več kot tristo različnih izvedb pisalnega stroja: z udarjanjem navzgor in naprej, urni modeli s koleščkom s črkami ter pisalni stroji s paličicami, ki so nosile črke. Današnji električni pisalni stroji so velik korak naprej od baročne oblike najstarejših izvedb, pri vsem tem pa je ostala skoraj nespremenjena Sholesova tastatura.
Navidezno slepo razmetane črke so razvrščeneč tako, da se roke pri tipkanju ne križajo - črke, ki so navadno skupaj v besedah, je razvrstil čim dlje narazen. Sholes - »skromen in vase zaprt človek« - je podobno kot večina izumiteljev utonil v pozabo kmalu za tem, ko se je njegov izum uveljavil in razširil. V enem izmed pisem razmišlja: »Ne glede
REGULACIJA PEŠNICE
Regulacija Pesnice se nadaljuje. Izginja meter za metrom tega, s podustom, klenom in ščuko, bogatega potoka - izginja Pešnica. Nastaja nov potok, ki za športnega ribiča ne bo imel več tistega pomena, kot ga je imel. Z vodnogospo-darstveniki smo se sicer dogovorili o gradnji pragov in upajmo, da bodo ti tudi zgrajeni, žal pa zravnana in močno skrajšana struga z nekaj nizkimi pragovi ne bo mogla več koristiti ribolovu; koristili jo bomo lahko le še v gojitvene namene, če bo njena kakovost vode nad Šentjurjem ostala vsaj v tem razredu, kot je danes.
Ob zadnji inventarizaciji Pešnice oziroma ob odlovu rib zaradi regulacije smo prišli do podatkov, ki postavljajo pred nas vprašanje, ali so takšni vodnogospodarski posegi še upravičeni. O-vrednotene količine odlovljenih rib in naravna produktivnost potoka pred regulacijo ter korist na obvodnem zemljišču po regulaciji vsekakor nakazujeta na to, da taki vodnogospodarski posegi ekonomsko niso upravičeni in da bomo morali mi ribiči, z ostalimi družbenimi dejavniki, ostreje nastopiti zoper takšno nesmotrno ravnanje z družbenim premoženjem.
NAŠE DELO V LETU 1982 IN V LETU 1983
Kako in v kakšnem obsegu smo uresničili gospodarski načrt v letu 1982 ter katere naloge so postavljene pred nas v letu 1983, vam bo prinesla prva številka Ribiškega informatorja v letu 1983. Upamo in želimo, da bomo te naloge, ki jih je precej več kot v preteklem letu, v vseh postavkah realizirali.
VSEM DELAVCEM ŽELEZARNE ŠTORE SREČNO NOVO LETO, RIBIČEM PA DOBER PRIJEM V LETU 1983 Izvršni odbor RD Voglajna
Naš klopotec
Na naši šoli že več let deluje radio KLOPOTEC. Tako se imenuje radijska oddaja, ki jo mladinci pripravimo dvakrat mesečno.
V lanskem šolskem letu smo imeli že sedem oddaj. Posvetili smo jih počitnicam, tednu otroka, dnevu OZN, varčevanju, oktobrski revoluciji, knjigi in utripu življenja na naši šoli.
na to, kaj sem v prvih dneh mislil o vrednosti pisalnega stroja, pa je to očitno blagoslov za človeštvo in posebno za ženski svet. Vesel sem, da sem nekaj prispeval. Izdelal sem stroj po svojih najboljših močeh, svet pa ima od tega korist.« Prav gotovo je imel prav, ko je rekel, da pomeni pisalni stroj nekaj posebnega prav za ženske. Z gotovostjo lahko trdimo, daje bila najpomembnejša družbena vloga pisalnega stroja v tem, da je prinesel novo vlogo d Jovni ženski in da je bil s tem, ko je omogočil zaposlitev dobesedno več milijonom žensk v zadnjih osemdesetih letih, močno orožje za njihovo emancipacijo, čeprav posamezne daktilografinje morda trdijo, da jih pisalni stroj ni osvobodil, marveč zasužnjil.
(Iz knjige Heureka)
Sestajamo se vsakih štirinajst dni, včasih tudi večkrat. Na sestanku se najprej pogovorimo o osrednji temi oddaje. Ko je tema izbrana, pripravimo prispevke, poročila, glasbeni urednik izbere ustrezno glasbo in oddaja je sestavljena.
Pri delu nam veliko pomaga mentorica tov. Cokle Slavica. V oddajah sodelujejo tudi pionirji.
Pred pričetkom radijske ure se zberemo v tajništvu, našem studiu. Takrat je tam pravi živžav: vsak v naglici še zadnjič bere svoj sestavek. Kmalu na-
Čistoča in čuvanje zdravja
V delovni utrip naše šole je vključena tudi ORGANIZACIJA MLADIH ČLANOV RDEČEGA KRIŽA. V njo smo vključeni učenci od 2. do 8. razreda. S svojimi stalnimi nalogami se vključuje v delo pionirske organizacije in Zveze socialistične mladine.
Spomnimo se
V Sovjetski zvezi so 4. oktobra 1957 izstrelili prvi zemeljski umetni satelit Sputnik I.
Nemški fizik Max Planck je zaslovel po vsem svetu, ko je odkril leta 1900 pri proučevanju toplotnih žarkov sevanja takozvanega črnega telesa energijski kvant. Utemeljil je kvantno in teoretsko flziko. Leta 1918 je dobil Nobelovo nagrado za flziko. Umrl je 4. oktobra 1947.
Slovenski elektrotehnik in šahist Milan Vidmar, profesor elektrotehnike na ljubljanski univerzi, je pisal teoretična dela v slovenskem in nemškem jeziku: »Transformatorji«, »Moj pogled na svet«, »Pogovori o šahu« in drugo. Bilje član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in šahovski velemojster. Bil je doktor tehniških ved, predstojnik elektrotehniškega instituta SAZU. Znan je bil kot pisec razprav o filozofskih in družbenih vprašanjih. Umrl je 9. oktobra 1962, star 77 let.
V Ljubljani je 9. oktobra 1857 umrl izumitelj ladijskega vijaka Josef Ressel, star 64 let. Po rodu je bil Čeh, po poklicu gozdarski tehnik. Izumil je tudi krogljične ležaje in valjčne ležaje. Zgradil je več posebnih strojev za pospeševanje poljedelstva in drugih gospodarskih področij. V zapuščini je ostala vrsta projektov, ki so daleč presegali tedanje tehniške možnosti.
Bolivijske oblasti so 10. oktobra 1967 uradno potrdile, da je bil ubit latinskoameriški revolucionar Ernesto Che Guevara. Po končani medicinski fakulteti v Buenos Airesu je odšel v Guata-malo, nato v Mehiko, kjer se je povezal s kubanskimi revolucionarji in se seznanil s Fidelom Castrom. Leta 1956 je sodeloval kot zdravnik pri Castrovi ek-
znani zvonec pričetek pouka. Tedaj zavlada v našem studio napeta tišina. Tovarišica pomočnica ravnatelja vključi mikrofon in po vseh razredih se oglasi naš avizo. Nato se oddaja tekoče nadaljuje.
Najlepše pa je takrat, kadar kdo pohvali našo radijsko uro. Veseli smo, če so naši poslušalci zadovoljni.
Rada sodelujem pri šolskem radiu, saj sem tukaj preživela veliko lepih, nepozabnih trenutkov.
Mateja Povalej
Odbor RK razporeja akcije članov. Osnovna dolžnost te organizacije je skrb za čistočo in zdravje. Oddelčni higieniki vestno opravljajo svojo dolžnost. Vsi člani skrbimo za osebno čistočo, za urejenost učilnic in hodnikov ter okolice šole. Tako preprečujemo nalezljive bolezni, v zadnjem času predvsem ušivost in srbečico.
MCRK sodelujemo v vseh akcijah na šoli. Še posebno skrb pa posvečamo ostarelim občanom. Tako smo že sodelovali v prireditvi za ostarele občane v Štorah in na Teharjih.
Janja Dobrajc
špediciji in pri izkrcanju na Kubo, kjer je postal eden od voditeljev upornikov. Po osvoboditvi Kube je opravljal funkcije ministra za industrijo v novi socialistični vladi. Leta 1965 je odšel v Bolivijo, kjer so ga kot voditelja gverilcev ubili.
Malo za šalo
Enakopravnost
Od jutra do večera garaš.
Ali ti tvoj mož nič ne pomaga?
O, ja, umakne se v bližnjo gostilno, da imam mir.
Na klopci
Ljubica, tako si lepa, da bi te ure in ure gledal!
Saj ravno tega se bojim.
Na dvorišču
Putka se sramežljivo približa petelinu:
Dragi, spet pričakujem jajček!
Ubogljiv pacient
Zakaj si si pa nabavil gugalni stol? Zdravnik mi je predpisal veliko gibanja.
Kontrola v zaporu
Zapornik, kako ste zadovoljni z ravnanjem paznikov?
Vse bi bilo v redu, le zaupajo nam ne. Vsaj ključ od sobe bi nam dali.
Pariške zanimivosti
Direktor in tajnica sta prišla v Pariz. »Ali greva najprej gledat Eifflov stolp, ali greva naravnost v hotel«, je vprašal direktor.
»Ah, stolp bo tudi jutri še stal«, je odvrnila tajnica.
Na domačih tleh
Zakonski par je slavil zlato poroko. »Sta vedno živela v harmoniji«, ju je vprašal novinar.
»Ne, v Ljubljani«, je odgovoril slavljenec.
Nove oznake činov naših oboroženih sil
S prvim oktobrom lanskega leta je stopila v veljavo nova odredba o spremembah in dopolnitvah Pravil o oblačenju v JLA, ki se nanaša na novo označevanje činov vojaških oseb v službi JLA. Bistvo sprememb činov je v tem, da se z zvezdicami označujejo poslej tudi osebe s činom nižjega oficirja, ki so do veljavnosti tega odloka nosili čine oziroma oznake činov samo z zlatorumenimi trakovi.
Ker pri razpoznavanju novih činov pri marsikomu pride do napačnega ogovarjanja smo se odločili, da nove čine objavimo tudi v našem glasilu.
Pri tem vas bi opozorili na naslednje:
L Čini mlajših oficirjev - podoficirjev so na epoletah označeni z zlatorumenimi trakovi in z zvezdicami
2.	Čini nižjih oficirjev od podporočnika do kapetana prvega razreda so obdržali iste oznake, zvezdice, sedaj pa imajo še zlatorumeno obrobo epolete
3.	Čini višjih oficirjev major itn. imajo sedaj dvojno zlatorumeno obrobo na epoletah
4.	Čini generalov ostanejo isti
Nepoznavanje činov lahko privede do napačnega ogovarjanja, tituliranja tako, da npr. ogovorimo podporočnika z majorjem, poročnika s podpolkovnikom itn.
Upajmo, da smo vam s to objavo in razlago činov omogočili pravilno razpoznavanje činov v naših oboroženih silah.
S. Nikolič
VODNIK	VODNIK I. RAZREDA
VIŠJI VODNIK	VIŠJI VODNIK I.RAZREDA
ZASTAVNIK	ZASTAVNIK I. RAZREDA
PODPOROČNIK	POROČNIK
KAPETAN	KAPETAN I. RAZREDA
POLKOVNIK
Kadrovske vesti
V mesecu decembru so bile v naši delovni organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Mastnak Ciril, KV mehanik kmetijskih strojev - TT obdelava; Peček Milica, NK delavka - komunala; Naglič Dušan, VŠ varnostni inženir - DS za kadre; Rečnik Janez, NK delavec - valjarna I; Jazbec Franjo, KV klepar in vodovodni inštalater - mehanična delavnica; Krajnc Rozalija, NK delavka - GKSG; Škoberne Ida, NK delavka - GKSG; Petrinšak Branko, PK delavec - livarna II; Gradič Alojz, NK delavec - VTS; Pau-lovič Jožef, NK delavec -jeklarna; Jenič Dušan, SS gradbeni tehnik - TT montaža; Gajšek Albin, NK delavec - elektro-plavž; Špoljar Edi, NK delavec - jeklarna; Blagojevič Stojan, NK delavec - jeklarna; Mitrič Pero, NK delavec - jeklarna; Korošec Vincenc, KV zidar- livarna II; Ejup Nedžad, NK delavec - jeklarna;
Iz JLA so se vrnili:
Belej Martin, KV strojni ključavničar - mehanična delavnica; Žlender Franc, KV strugar - mehanična delavnica; Lorger Stanislav, NK delavec - valjarna
UPOKOJENI
MACKOŠEK Anton, rojen L 1. 1921, stanujoč Štore 77. Prva njegova zaposlitev je bila v Rudniku Bor. V naši delovni organizaciji se je zaposlil leta 1948 kot strojnik v valjarni. Leta 1955 je bil premeščen v energetski obrat na dela in naloge delovodje. V letu 1974 je bil zopet premeščen in to v jeklarno na dela vodje priprave vložka, ki jih je opravljal vse do upokojitve.
15. 12. 1982 je bil redno upokojen.
OBREZ Dominik, rojen 22. 7. 1940, stanujoč Repuž 11, p. Dobje. V železarni seje zaposlil leta 1972 v livarno sive litine kot čistilec litine. V livarni je opravljal še dela posluževalca čistilnega stroja in odbijalca.
25. 12. je bil invalidsko upokojen.
II; Romih Milan, KV strugar-jeklarna; Romih Radovan, KV strugar - MO valji; Golob Slavko, NK delavec - TT montaža; Štukl Anton, KV strojni ključavničar - TT obdelava; Vizjak Silvo, KV strojni ključavničar - jeklovlek; Domitrovič Mihael - KV livar kalupar - livarna I;
Zaradi kršitve delovnih obveznosti sta odšla:
Kučiš Mijo, PK varilec - jeklarna; Va-jenštajn Rajmund, NK delavec- livarna II;
Z rednim odpovednim rokom sta odšla:
Lugarič Mladen, KV valjavec - valjarna II; Kvar Branko, žerjavovodja - jeklarna;
V poizkusni dobi je odšel Bašič Osman, NK delavec - valjarna II;
Na novo življenjsko pot sta stopila:
Čebulin Branko - mehanična delavnica in Srednik Jože - valjarna I;
Naraščaj v družini so dobili:
Knafelc Vinko - el. obrat; Faler Viktor - žerjavni oddelek; Brečko Anton -mehanična delavnica;
ČESTITAMO
RENČELJ Vladimir, rojen 15. 3. 1926, stanujoč Kompole 65 a, p. Štore. V železarni se je zaposlil leta 1945 in delal do leta 1948. Po odslužen ju kadrovskega roka se je ponovno zaposlil v naši DO na dela in naloge vodja žerjavne skupine v elektroobratu. V istem obratu je opravljal še dela asistenta za transportne naprave in vodja elektro strojnega vzdrževanja. Ta delaje opravljal vse do upokojitve.
Redno je bil upokojen 25. 12. 1982.
POLJŠAK Ivan, rojen 17. 8. 1922, stanujoč Planina 15, p. Planina/Sev. V naši delovni organizaciji se je zaposlil leta 1963 kot transportni delavec na ekspe-ditu. V TOZD transport je opravljal dela in naloge na različnih delovnih mestih, nazadnje kot posluževalec delovnih strojev in naprav.
25. 12. je bil invalidsko upokojen.
PERTINAC Franc, rojen 18. 10. 1930, stanujoč Vrunčeva 25 e, p. Celje. Skupne delovne dobe v Železarni Štore ima 34 let. Najprej je opravljal dela in naloge paznika elektrod na elektroplavžu. Kasneje je bil prerazporejen na dela vozača vsipnega voza, ki jih je opravljal vse do upokojitve.
25. 12. je bil redno upokojen.
GAJŠEK Zofija, rojena 12. 5.1930, stanujoča Štore 9. Njena prva zaposlitev je bila v tovarni sadnih sokov Celje. Leta 1952 si je pridobila lastnosti delavke v naši DO kot čistilka. Dela čistilke je opravljala vse do upokojitve.
Invalidsko je bila upokojena 25. 12.
1982.
KOŠIR Karl, rojen 10. 10. 1925, stanujoč Lokarje 2, p. Šentjur, se je zaposlil v Železarni Štore leta 1941 in je delal v ŽŠ do 1943, nato se je ponovno zaposlil leta 1947 v jeklarni kot predrezalec, kasneje pa na dela skupinovodje, ki jih je opravljal vse do upokojitve.
Redno je bil upokojen 28. 12. 1982.
GOLOB Ivan, rojen 3. 9. 1949, stanujoč Tratna 5, p, Gorica/Slivnici. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1970 kot pomožni delavec v samotami. Zaradi ukinitve šamotarne je bil leta 1973 premeščen v komunalni oddelek na dela čistilca ter vzdrževalca cestišč, dvorišč in zelenic.
25. 12. 1982 je bil invalidsko upokojen.
ŽOLGER Mihael, rojen 27. 9. 1922, stanujoč Štore 1. Prva njegova zaposlitev je bila pri »Beton« Celje. Leta 1954 si je pridobil lastnosti delavca v naši DO kot livar na elektroplavžu. Zaradi zdravstvenih razlogov je bil premeščen v tovarno traktorjev za strugarja.
Invalidsko je bil upokojen 22. 12. 1982.
ARLIČ Martin, rojen 8. 11. 1931, stanujoč Breze 30, p. Laško. V naši delovni organizaciji je bil zaposlen preko 30 let in vestno opravljal dela prebodarja na elektroplavžu vse do upokojitve.
Redno je bil upokojen 25. 12. 1982
RABUZA Jakob, rojen 20. 7. 1923, stanujoč Štore 99. V železarni se je zaposlil 1946 in delal do 1948, nato seje ponovno zaposlil leta 1949 v valjarni I na dela in naloge rezalca. V istem obratu je opravljal še dela ravnalca grobe proge, valjarja, adjusterja in skupinovodje.
Redno je bil upokojen 25. 12. 1982.
ŠTORSKI ŽELEZAR- Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE- Izhaja dvakrat mesečno - Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing. Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane - odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) - Tisk: AERO Celje - TOZD grafika - Rokopisov ne vračamo.
PRIVŠEK Mirko, rojen 30. 1. 1938, stanujoč Kostrivnica 35, p. Šentjur. V železarni se je zaposlil leta 1960 kot in-gotar v jeklarni. Leta 1979 je bil premeščen v valjarno I, malo kasneje pa v tovarno traktorjev kot transporter materiala.
22.	12. 1982 je bil invalidsko upokojen.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
ŽABERL IVANA
se iskreno zahvaljujem vsem znancem in prijateljem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam izrazili sožalje in darovali cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sindikatu Železarne Štore, sindikatu TOZD livarne II in sodelavcem za darovano cvetje in godbi za zaigrane ža-lostinke, govorniku iz TOZD livarne II in g. župniku za poslovilne besede.
Še enkrat hvala vsem.
Žalujoča žena Ana in sin Slavko z družino
ZAHVALA
GAJŠEK Alojz, rojen 13. 4. 1923, stanujoč Goričica 24, p. Šentjur. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1952 in delal do 1956, nato se je ponovno zaposlil leta 1957 v livarni II kot izpraznilec. V istem obratu je opravljal dela na različnih delovnih mestih, nazadnje kot po-služevalec čistilnega stroja.
Invalidsko je bil upokojen 27. 12. 1982.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža, ata in starega ata Sorec Silva iz Kompol se iskreno zahvaljujemo OOS in upravi Železarne Štore za darovano cvetje in vence. Prav tako smo dolžni zahvalo Zdravstveni postaji Štore in to vsem zdravnikom, posebno pa dr. Govčevi za njeno skrb in tolažbo.
Hvala tudi društvu invalidov za pomoč, govorniku Mramorju za poslovilne besede, ter sosedom za vso pomoč.
Žalujoči, žena Ivanka, hči Silva, sinovi Vili, Darko in Ivan z družinami
MED ŽALUJOČIM DREVJEM
Med žalujočim drevjem bela, tiha pot, nad vejevjem belosivi svod.
Ob izgubi moža, očeta in starega očeta
ŠTOBENGELJ ANTONA iz Štor, se iskreno zahvaljujemo OOZS Železarne Štore za darovano cvetje, godbi, govorniku ter za tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi Društvu upokojencev iz Štor.
Žalujoči žena z otroci
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vodstvu in sodelavcem valjarne I za tako lepo in nepričakovano darilo ob odhodu v pokoj.
Obenem vam želim obilo sreče in napredka v letu 1983.
Še enkrat iskrena hvala vsem.
Rabuza Jakob
Tavanje
Spoznanje, ki pride, ljubezen odide, ostaneš sam; si misliš,
življenje grenko le poznam.
Poti te vodijo okrog, vedno si drugje - povsod; le dom te čaka, tih in nem,
pozabiš ga nikoli povsem.
Hodiš po svetu, si večni popotnik s streho, jedačo, tuj človek je dobrotnik.
Zapustil boš ta svet,
odšel boš tja,
kjer treba je umret;
jokal nihče za tabo ne bo,
solze spustilo nobeno ne bo oko.
(Lučka)
s sklonjeno glavo, s trudnimi nogami meriš pot, stezo.
Skozi okno zrem, nič glasu, nič nemira.
Le nekje prebira
mrak strune zgodnjega večera ...
(Andrešek)
Dopisujte v ŽELEZAR