Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Veli* za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvn lista „Mir“ v Celovca, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za Inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXXII. Celovec, 7. rožnika 1913. St. 23. Izdajalci! V srce je morala zadeti vsakega Avstrijca vest, ki so jo prinesli listi zadnje dni z Dunaja oziroma iz Prage, da je' polkovnik Redi, eden najvišjih častnikov, bil izdal Rusiji najvažnejše tajnosti avstrijskega vojaštva. Kako bi se nam godilo, ako bi se bila pričela vojska z Rusijo? Vsega seve tudi Redi ni vedel, ali hudo je igrati, če nasprotnik pozna vječino tvojih kart! Že dolgo je vojaška uprava zapazila, da so v Rusiji na vse avstrijske vojaške odredbe ob ruski meji takoj izvršili protiodredbe, in sicer na vsa važna vojaška naročila, ki se dajejo v Krakov ali v Prago. Vojaška uprava je torej morala vedeti, da je izdajalec ali v Pragi ali pa v Krakovu med višjimi častniki. Dalo se je na to zopet reservatni ukaz v Krakov; ko na tega v Rusiji ni bilo zapaziti nobenega protigibanja, se je vedelo, da je izdajalec v Pragi. Vojaška uprava je dobivala tudi poročila in svarila iz Varšave, ki so zatrjevala, da mora biti izdajalec v generalnem štabu. Tako se je sum obrnil na polkovnika Redla. Pozvalo se ga je na Dunaj; mož ni vedel, za kaj da gre ifn je prišel z avtomobilom v hotel Klomser, kjer ga je čakala vojaška komisija, ki mu je predložila dokaze njegove krivde. Nekaj časa je trdovratno tajil, potem pa je priznal; pustili so ga še iti v kavarno, pisati nekaj pisem, potem pa so mu položili samokres na mizo in čakali v veži, dokler se mož ni ustrelil sam in tako končal nečastno svoje življenje. Izdajalsko delovanje tega človeka je trajalo že deset let! Vjelo se ga je z lepo žensko, ki so mu jo poslali ruski vohuni. Ta ženska je bila v službi Rusije in je svojo službo izvrstno opravljala pri častniku, ki je bil znan podlež. Moral je biti znan, kajti izdajal je vsako leto nad 100.000 K; toliko denarja noben polkovnik |nima, in vedeti so morali, da je le sin uradniške rodbine, da Podlistek. Nesrečni Šime. (Resnična zgodba iz vasi. — Spisal Iv. M.) (Dalje.) »Norec, Kočirjev norec!« so vpili otroci ob takih prilikah, kazali mu osle in ga kamenjali. Nekoč pa je Sime skočil mednje, zgrabil malega paglavca s silno roko in raztrgal bi ga bil, da ni še o pravem času prihitel Kočir in napodil Šimeta s kolom. Čimbolj so ga ljudje črtili in ga dražili, tem ljutejši je postajal Šime. Poprej pohleven in molčeč, je postajal divji in rjoveč. Preklinjal je ljudi, preklinjal otroke, da je bilo strah in groza poslušati. Celo nad svojim očetom je že dvignil roko. Nekoč je bilo, ko je Kočir pred hišp zopet rentačil nad njim, klel in ga udaril s pestmi v obraz. Šime pa je dvakrat zdivjal. Grozno je zatulil, skočil v vežo in pograbil v kotu sekiro. »Glej, ti starec! Pobijem tebe in tvojo babo, če bosta tako delala z menoj !« je zavpil s čudno ogorčenim glasom in planil nad očeta s sekiro. Ta pa se mu je še o pravem času umaknil v sosedovo vežo. Pustil ga je odslej oče na miru, ker je uvidel, da Šime dorašča in da se ni z njim več šaliti. Bala se ga je mačeha, ogibala se torej z doma nima milijonov, ki bi jih mogel zapravljati. Kljub temu se je takeimu človeku zaupalo prevažno mesto, od katerega je lahko odvisna srečna ali nesrečna vojska. Ali je visoka vojaška gospoda mogla misliti, da je lahkoživec, zapravljivec kedaj še bil vreden največjega zaupanja? In kako, ali zakaj se tega človeka ni postavilo pred sodišče, da se popolnoma izve, kdo je še deležen tega početja? Kako je mogla vojaška oblast mesto preiskave povzročiti hitri samomor, da s tem prepreči potrebne preiskave? Na to se bo morala izpregovo-riti še v državnem zboru potrebna beseda. Takih gorostasnih reči bi seve bilo najbolje prikriti, da jih svet ne izve. Ali v tem slučaju se ne sme nič prikrivati, dokler se krivcev ne izpozna in zatre do zadnjega. Avstrija je s ponosom gledala na svojo armado in ji je zaupala ter ji še zaupa. Avstrija tudi zanaprej zaupa v svoj častniški zbor — propalice se najdejo v vsakem stanu — ali noben stan propalic ne sme trpeti v svojih vrstah, marveč jih mora iztrebiti radikalno, z ognjem in krvjo, če je treba, in tukaj je treba največje strogosti, ker se je izdajalo blagor vse države! Umevno je, da vsaka država išče izvedeti tajnosti svojega soseda, posebno kadar se pripravlja na vojsko. Ali da postane izdajalec tisti, kateremu se je vse zaupalo in ki bi naj bil iskal izdajalce in državo izda-jalstva branil, to je hudo, to je hudodelstvo! Vzgled iz zgodovine: Ko je Marija Terezija imela ljute vojske s Prusijo, je znal Friderik Pruski dobro vohuniti. Ko je bil vse dobro izvohal, ni bilo več težko zmagovati v raznih bitkah. Leta 1753. se je Avstrija zvezala s Saško in Rusijo. V saškem vojnem ministrstvu je bil kanclist Menzel. Le-ta mož se je bil zadolžil; ko so prišli ljudje in mu ponudili denarja, ako jim pošlje iz tajnih shramb te in ouie zapiske, se je udal. Prusi so poslali Menzlu celo ključe do teh shramb in so leta in leta, dobivali ga kot potepuha in razbojnika. Mlajšega Jakca pa ni bilo več doma, odšel je v gozdove na Koroško. Polegal je Šime krog hiše in pasel lenobo. Včasih je tudi odšel v gozd in se ni vrnil ves dan, šele pozno ponoči je prišel s težko butaro drv na hrbtu. Vrgel je butaro pred kočo, šel pogledat v vežo, če je pripravljeno zanj kaj jedi na omari, pojedel, kar je bilo, potem pa zlezel na svisli. V hišo ni šel Šime nikdar, nikdar se ni vsedel k mizi in južinal z drugimi vred. V veži je jedel kakor pes, kot izmeček družine. V leseni skledi na omari je bila zanj pripravljena jed. Vzel je to skledo, kadar je bil lačen, se stisnil v kot k ognjišču in hlastno pojedel prestane ostanke. Toda vendar, zakaj pa se drugim ljudem godi bolje? Zakaj pa si drugi fantje privoščijo pijače, pijejo v gostilni vino, ki ga pa on še svoj živ dan ni pokusil? To je premišljeval Šime, ko je poslušal vesele fante ob sobotah in nedeljah zyečer, pevajoče sredi vasi. »Denar imajo, denar,« mu je šinilo naenkrat v glavo in ga streslo po vsem životu kot bi ga kdo dregnil z gorečim železom v rebra. »Denar, denar, to je pripomoček k boljšemu življenju, za denar se dobi sladko vino in opojno žganje, bel kruh in pisano potico. Ha, ha, pa kje dobiti denar!« se je bridko zakrohotal Šime in se premetaval po svojem ležišču na hlevu. naj strožje tajnosti v svoje roke. In to ne le od ene strani. Obenem je bil v avstrijskem poslaništvu v Berolinu tajnik Weingarten, ki je začel hoditi z nekim dekletom v Char-lottenburgu. Po tem dekletu so Prusi dobivali, česar iz Draždan ni bilo mogoče dobiti. Prusi so seve tako lepo poučeni napadli takoj Saško, razbili njeno armado in Avstrija je izgubila celo vrsto bitk ter si ni mogla dobiti nazaj kljub največjim žrtvam svoje Šlezije vsled podlega vohunstva uradnikov, ki jih je vsakdo poznal kot propalice, pa se jih je vendar puščalo v tako važnih službah. Armada se poslužuje tudi propalic. Ko so Prusi leta 1757. oblegali Prago, pozvali so si iz Berolina tatu, ki je bil znan kot naj spretnejši hudodelec v Prusiji. Tega so pošiljali v mesto: enkrat, dvakrat, šele tret-jikrat ga ni več bilo nazaj. Ako vojaška uprava potrebuje propalic, naj jih pošilja kot take vohunit v tuje države, a da jih poučuje o svojih najvažnejših skrivnostih, tega ne razumemo in v tem se bo moralo za bodoče drugače (poskrbeti, če hočemo, da država izgubi kljub vsem žrtvam vsako vojsko. Vsaj to smemo zahtevati, da se znanih propalic ne trpi zanaprej v najvišjih službah: kdor nima ne vesti ne časti, kako naj tak človek zvesto služi svojemu vladarju in svoji domovini? Redlovo vohunstvo. Kakšna zmota, kaka usoda! Med najbolj patriotičnim narodom, med Slovenci, so stikali za izdajalci, a vohuna (špijona) za tuje države, izdajalca mobilizacijskih in drugih vojaških načrtov v Avstriji, so dobili tam, kjer bi ga najmanj pričakovali, v najvišjih vojaških krogih. Polkovnik generalnega štaba Redi je bil že kakih 10 let v službi Rusije, zlasti pa še zadnjih šest let. Izdajal ni samo avstrijskih vojaških skrivnosti, ampak je naznanjal tudi ruski vojaški »Klančnik ima denar,« mu je šinilo zopet v glavo. »Mnogo denarja ima Klančnik, pravijo ljudje. Zaklenjenega ima v skrinji,« mu je govoril notranji glas. »Priplazi se do skrinje v čumnati, odpri jo in denar imaš. Pil boš sladko vino, jedel boš pisane potice.« Temna noč je bila, viharna in grozeča, in dež je škropil na zemljo, ko je stal Šime za Klančnikovo hišo pod nizkim oknom male čumnate z železno konico v roki in dolbel iz okna železno omrežje. Po ^neumornem trudu se mu je posrečilo omrežje omajati in zagrabivši ga z močnimi rokami ga je po par močnih sunkih izruval iz zidu, da mu je zahreščalo v rokah. Splazil se je nato skozi okno do težko okovane skrinje, ki je stala v kotu čumnate. Nikogar ni bilo tu. Zapičil je koničasto iglico v ključavnico, privzdignil težki pokrov skrinje, ki je močno zaškripal in s hlastno poželjivostjo je pričel brskati po skrinji. Slepi pohlep po denarju ga je omamil in oglušil, da ni čul, ko so se odprla vrata čumnate. »Kdo je?« zavpije osupel glas Klančnika, ki je Šimeta zdramil pri tatitiskem delu. Planil je ta preplašen pokonci in se zagnal proti oknu, a težka roka Klančnikova mu je že padla na vrat in ga potisnila k zidu, da je hropeče zaječal. Na klic je prihitela preplašena gospodinja in hlapec. S težavo so spravili Šimeta na tla, ga trdo zvezali s štrikom in ga stražili do jutra. (Dalje.) upravi, kateri avstrijski vohuni da delujejo po Ruskem. Z ruskimi vohuni v Avstriji je bil v najtesnejši zvezi. Seveda je bil Redi Rusom »dragocen« vohun, ker je vedel za vojaške skrivnosti, za katere navadni generali ne vedo. Zato je plačevala Rusija Redlu 50.000 K na leto; nekatere vesti pa trdijo, da še mnogo več. Redi, ki izhaja po očetu iz judovskega rodu, je bil rojen v Galiciji, toda ni Poljak, kakor je trdil neki nemški list, ampak se je štel za Nemca, se je z avtomobilom pogostoma vozil preko meje na Rusko in je tam preživel po več dni, včasih celo po par tednov. Najpogosteje je bil v Varšavi, odkoder je dobival denar. Redi je znal popolnoma rusko. Ruščine se je šel svoj čas učit v Kavkaz. V svoji pisarni v Pragi je imel pravo registraturo za vohunstvo; čutil se je torej popolnoma varnega. Pred nedavnim so na Dunaju prišli na sled dvema oficirjema bratoma Jandihčema, ki sta vohunila za Rusijo. Vojaški sodnik Kunz je tedaj baje prišel na sled Redlu, toda vojaška oblast ni Kunzu verjela, pač pa je bila opozorjena na Redla. Zdi se, da Redi ni le sam vohunil, ampak da je bil v zvezi z mnogimi drugimi. Saj so baje zaprli kakih 20 oseb iz vojaških krogov in ravno toliko civilistov, ki so osumljeni sokrivde. Redi je pred sa-moumorom izdal baje tudi več častnikov, ki so v službi tujih držav in proti katerim so uvedli preiskavo. Kaj' je Redi izdal? Glede na Redlovo izdajalstvo je dosedaj preiskava oficielno dognala: 1. Redi je prodajal kopirane ali pisane akte, tehnična in organizatorična navodila in načrte, kakor tudi železniške vozne rede za slučaj resnega spopada z Rusijo. 2. Svaril je osebe, ki so bile osumljene, da vohunijo v prilog Rusije, nadalje tiste, ki so jih že zasledovali. Onemogočil je tako, da bi se moglo vohunstvo dognati ali pa dokazati. 3. Izdajal je imena tistih, ki so v Rusiji za Avstrijo vohunili, da so jih zato v Rusiji lahko nadzirali, jih prijeli in kaznovali. 4. Preprečil je vse preiskave proti vohunom, ker je vedoma napačno o njih poročal in potvarjal poročila, tako da so lahko veleizdaje osumljene osebe ušle zasluženi kazni. Nadalje se poroča, da je bil Redi strokovni izvedenec proti vohunstva osumljenim osebam. V svojih poročilih je uradno vedno svaril pred prehitrim postopanjem, češ, da častnikom, ki so dokaze zbrali, ne gre popolna vera in da so sumljivi, da delajo skupno z inozemstvom, vsled česar se morajo njih izpovedi naj previdnejše presojati in naj se ne provzroči z nepremišljenimi koraki v inozemstvu kaka napetost. To postopanje dokazuje, kako brezvestno je Redi postopal. Ko bi bilo prišlo zavoljo zapletljajev na Balkanu do vojske med Rusijo in Avstrijo ter Nemčijo, bi bili najbrž Rusi, ki so vsled Redlovega izdajstva vedeli za avstrijsko - pruski načrt, pustili združeno nemško - avstrijsko armado vkorakati v Rusijo, ob straneh pa bi jo bili zagrabili in odrezali pot nazaj. Prišlo bi bilo lahko do groznega poraza Avstrije in Nemčije. Nemčija sicer trdi, da Redlu niso bili znani nemški načrti, toda da je vedel Redi za skupen nac^rt, je zelo verjetno. Saj je bil z načelnikom generalnega štaba tozadevno v Berolinu. Nemški generalni štab tudi to taji. Razumljivo! Ogrski list »Az Est« poroča iz dobro poučenega vira, da je generalni adjutant cesarjev baron Bolfras v ponedeljek poročal vladarju o samoumoru polkovnika Redla. Ko je Bolfras prišel iz vladarjeve pisarne, je bil smrtnobled in se je tresel na celem žvotu. Komaj je napravil par korakov, se je nezavesten zgrudil. Častnik, ki je imel službo, mu je prihitel na pomoč ter ga položil na zofo. Ko se je Bolfras nekoliko opomogel, je rekel: »Takega še nikdar nisem videl vladarja.« Redi kot sodni izvedenec. »Kur j er Kodzienny« poroča, da je Redi posloval v sodnih preiskavah kot izvedenec v Krakovu, Lvovu in Przemyslu in je kot tak doznal za utrdbene načrte galiških obmejnih trdnjav, katere je prodal Rusiji. Redla ovadil neki ruski špion. »Prager Tagblatt« poroča, da je neki ruski špijon, ki ne pripada armadi in ki je pobegnil, da ga ne aretirajo, ovadil z anonimnim pismom Redla generalnemu štabu. Redla je smatral za konkurenta in ga je zato ovadil. Kako je Redi izvedel tajnosti nemškega generalnega štaba. Uradna preiskava je že dognala, da je izdal Redi tudi tajnosti Nemčije Rusiji. Redlu sicer mobilizačni in maršni načrti Nemčije niso bili dostopni, a načelnik pruskega generalnega štaba mu je marsikaj zaupal, kar je ta prodal Rusiji. Redi 'je bil tudi večkrat odposlan z ordrami pruskega generalnega štaba k dunajskemu generalnemu štabu in nasprotno. Preiskavo vodijo zdaj tudi o tem, da doženejo, če je odpiral pisma. Trdnjavi Krakov in Przemysl morajo predelati. Vojaški krogi sodijo, da bodo morali zaradi Redlove špijonaže predelati trdnjavi Krakov in Przemysl in velike utrdbe pri Lvovu, ker so dognali, da imajo Rusi natančne načrte vseh avstrijskih utrdb v Galiciji. Škandal na Redlovem grobu. Dne 2. junija so se odigrali na centralnem pokopališču na Dunaju na mestu, kjer počiva truplo vohuna Redla, silno mučni prizori. Sorodniki pokojnikov, katerih trupla leže v isti vrsti kot Redlovo, so zahtevali od pokopališke uprave, da izkoplje Redlov grob in pokoplje truplo kje na čisto samotnem kraju. Ker uprava zahtevi ni hotela ugoditi, je množica naskočila Redlov grob, ga razkopala, opljuvala in oskrunila. Policija ni smatrala za potrebno, da posreduje in ukroti množico. „Štajerc“ in kmečko ljudstvo. O tem gnusnem časniku poroča mariborska »Straža« iz Vel. Nedelje: Kako misli in govori naše ljudstvo o »Štajercu«, naj pove sledeče: Gruča ljudi, med njimi več odličnih kmetov, se pogovarja v gostilni o slabih časih in brezverskem časopisju. O ptujskem »Štajercu« se izrazi kmet-odličnjak, da pošten človek »Štajerca« ne vzame v roke, sicer izgubi med ljudstvom ves ugled in poštenje. Drugi kmet udari s pestjo po mizi, češ, »Štajerc« grdi in poliva poštene ljudi z gnojnico, lumpe, hajduke, šnopsarje in prefrigance pa zagovarja. Oglasi se nato mož, ki uživa ugled in poštenje celega okraja. Le-ta povdarja, da je za posameznega Slovenca velika čast, če ga »Štajerc« blati in napada, ker ugleden Slovenec je gotovo tisti, katerega ne mara »Štajerc«. »Vse to je res in še več,« pravi nato delavec, ki je do sedaj kmete verno poslušal, in še pripomni: »Jaz sem bil več let naročnik in zvest pristaš »Štajerca«, ali priznati moram, da so bili ljudje, katere je blatil, vedno odlične in vsega poštenja vredne osebe in jih »Štajerc« zato ni maral, ker te osebe niso odobravale raznih lumparij od takih ljudij, ki se valjajo po kaj hab, nočejo ničesar delati in živijo v »znamenju šnop-sa«, hujskajo po gotilnah, žalijo poštene ljudi, in če jim huda prede, se pa poskrijejo pod zaščito »Štajerca«. In ravno zato^ ker »Štajerc« poštene ljudi ne more šteti med svoje, je on navezan na take, ki so človeški družbi nevarni, pa tudi državi.« Ta obsodba »Štajerca« pove dovolj jasno, kam plovejo tisti, ki čitajo ta brezverski list, ali v njem blatijo in grdijo poštene lju di, sami sebe pa zagovarjajo. Proč s tem smrdljivcem iz poštenih slovenskih hiš! Einspielerjeva slavnost v Svečah. v »Slovenska krščansko-socialna zveza« priredi dne 29. junija veliko ljudsko slavnost v proslavo' 251etnice smrti nepozabnega voditelja koroških Slovencev. Slavnost bo na rojstnem kraju Andreja Einspielerja, v Svečah. Darovala se bo pontifikalna maša pod milim .nebom; potem bo velik ljudski tabor z nastopom Orlov dopoldne in popoldne. Praznoval se bo obenem Konštantinov jubilej. Natančni spored prihodnjič. Dnevne novice in dopisi. Sežiganje mrličev v Celovcu. Sovražniki katoliške cerkve se povsod trudijo, da bi se namesto pokopavanja mrličev, ki je zahteva katoliška cerkev, uvedlo sežiganje mrličev. To hočejo iz golega sovraštva proti katoliški cerkvi, ker je sežiganje mrličev v vsakem oziru slabše kakor pokopavanje. Pokopavanje mrličev je katoliška, sežiganje pa poganska navada. V duhu vere je mrlič v grobu, ki čaka vstaj eh j a, podoben spečemu človeku, ki se zopet zbudi. Sežiganje mrličev pa naj pomeni, da ni posmrtnega življenja, kakor se truplo s sežiganjem takoj izpremeni v pepel. Katoliška cerkev zato odreka cerkvene pogrebne molitve za tiste, katerih trupla se sežigajo. V Celovcu je par takih ljudi, ki živijo kakor pogani in ki hočejo zato tudi poganski pogreb, pravzaprav pogansko sežiganje. Da tem ljudem ustrežejo, hočejo zgraditi sežigališče ali krematorij. Na volilnem shodu v Celovcu dne 29. m. m. je župan dr. Met nit z poročal, da je prostor za sežigališče že izbran. Rekel je, da ljudje sežigališče zahtevajo in da je to duh časa. Sežiganje mrliča stane 10 kron. Sam pravi, da se bo dal po stari navadi pokopati. — Ali župan M e t n i t z in mestni očetje nimajo v spufani in strašno zadolženi mestni občini nujnejšega posla, kakor mestno posojilo, za katerega stoji dobro cela dežela, uporabljati za zgradbo dragega in nepotrebnega sežigališča?! Gospod Almer se še ni spametoval. Nemški »Schulverein« je povabil v Slovensko Bistrico na Štajerskem g. velikovškega kateheta Almerja kot govornika na »Schul-vereinov« shod. G. Almer je obljubil. Celo graški »Volksblatt« je objavil iz peresa nekega nemškega duhovnika ostro obsodbo Almerjevega razmerja do »Schulvereina«. To pa g. Almerja ni prav nič motilo, ampak je res šel v Slovensko Bistrico in tamoš-njim slovenskim renegatom govoril celi 2 uri o potrebi narodnega delovanja za svoj narod. To je že res in prav! Toda gospod Almer je že dovolj dolgo časa med Slovenci, oziroma nemškutarji, da bi že moral vedeti, da se Nemcem pred Slovenci sploh ni treba braniti, ker jih Slovenci ne ogrožamo; spoznati bi bil moral že, da slovenski renegati, odpadniki, niso Nemci in da renegate proti lastnemu rodu hujskati se ne pravi braniti nemški narod; kot katoliški duhovnik bo pa tudi vedel, da katoliška cerkev odpad-ništvo obsoja in da ni katoliški princip, pomagati manjše narode raznarodovati in podpirati nasilna, krivična sredstva za raznarodovanje, najmanj seveda z zlorabo du-duhovske obleke. Če čuti g. Almer svoje stanovske dolžnosti, o katerih je govoril v Slovenski Bistrici, potem mu ne bo težko spoznati, da je zanj kot nastavljenega kateheta večja dolžnost, ne zanemarjati nedeljske pridige, kakor pa hoditi v sosedje dežele po dve uri govoriti liberalcem in tako tamošnji duhovščini, ki domače razmere pač stokrat bolje pozna kakor on, metati polena pod noge! Zoper volitve na Radišah, v katerih je v 2. razredu prodrla slovenska stranka, je ista vložila priziv, ker je nasprotna komisija pod vodstvom vladnega komisarja zavrgla okrog 20 veljavnih pooblastil za slovensko stranko v 3. razredu. Da take »ogrske« volitve ne morejo obveljati, je razumljivo. Razglednice »Einspieler«. Slovenska krščansko - socialna zveza je založila krasne razglednice s sliko prvoboritelja Einspielerja in njegovega.rojstnega kraja Sveče. Slovenski rodoljubi so naprošeni, da v tem jubilejnem Einspielerjevem letu kupujejo samo te razglednice. En komad stane 10 vin., 100 komadov 6 kron. Naročajo se: Slovenska krščansko - socialna zveza v Celovcu, hotel Trabesinger. Poizkusen umor in samomor pijanca. V Celovcu ob Frajdenberški cesti 28 stanujoči zidar Avguštin Kafer je rad pijančeval, zai-to pa tem raje lenaril. Od Velike noči sem je za svojo družino zaslužil le 18 kron. Pred kratkim je prišel pijan domov, razbil šipe na oknu in mui je zategadelj gospodar odpovedal stanovanje. Kafer je naprosil svojo ženo, da je šla ž njim na podstrešje, da bi mu pomagala pospraviti svoje reči. Ko je prijela za neko stojalo, je mož dvakrat od zadaj ustrelil na njo, pa je hvala Bogu ni zadel. Žena se je obrnila in po daljšem boju izvila možu revolver iz rok, začela klicati na pomoč in pobegnila s podstrešja. Ko so prišli ljudje na pomoč in se podali na podstrešje, so našli Kafer j a obešenega. Bil je še živ, pa nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico, ko pa okreva, ga izročijo sodišču, da dobi zasluženeo kazen. Samomor. V Rutah, v občini Blajberg, se je ustrelil 42 let stari gostač Ignacij Jošt. Pravijo, da je bolehal na neozdravljivi bolezni. Požigalec pri Miklavcu — pek. Pri Miklavcu je zanetil ogenj neki pri Miklavcu uslužbeni pekovski pomočnik Jožef Moritz, ki so ga že aretirali in izročili sodišču v Dobrlivasi. Moritz je služil že deset let pri Miklavcu. Škoda 100.000 K, ki joi je naredil požar, je skoro docela pokrita z zavarovalnino. Toča. Strah vsakega kmteta, toča, je zadnji čas že večkrat grozila, pa žal tudi napravila že škodo. Tako je hudo pobila, kakor nam poročajo, v Št. Vidu v Podjuni; uničila je žita in napravila škodo na drevju. Tudi v Celovcu je že ehkrat začela padati pa ni naredila nobene škode. Strop se je udrl. V veliki dvorani hotela Sandwirt v Celovcu se je udrl minoli ponedeljek strop, in sicer sprednji del. Dve tretjini stropa ste ostali nepoškodovani, vendar je pa nevarnost, da se vsak čas lahko udore te. Zato je oblast dvorano zaprla. Sreča je le, da ni bilo nobenega človeka v dvorani, ko se je zgodila nesreča. Dvorano je zgradil stavbni mojster Horčička. Vzrok nesreče je menda slab lesni material. Izgubljeno. V nedeljo, dne 1. junija, se je zgubila med potjo od Sočila nri Brnci pa do zilskega mostu pri Mariji na Žili moška denarnica iz jelenovega usnja. V denarnici je bil bankovec za 10 kron, nekaj drobiža, en zlat zaročni prstan in več važ-nik dokumentov. Kdor bi jo našel, naj jo« blagovoli oddati proti dobri odškodnini na Sočilu, vila »Wutti«. Borovlje. (Nesreča v tovarni.) K nesreči, ki jo je zadnji »Mir« poročal, dodamo, da je v n’otici omenjeni Dovjak, ki se je najbolj opekel, na opeklinah umrl. V soboto so ga prepeljali iz celovške bolnišnice v Podljubelj in tam ob veliki udeležbi pokopali. — Ali bi se res ne dalo bolj paziti, da bi ne bilo toliko žalostnih nesreč v tovarni? Gotovo se varnostne odredbe premalo izvršujejo. Št. Jakob v Rožu. (Koroški šport.) Pred tremi tedni je imela naša požarna hramba občni zbor in volitev. Izvoljen je bil z veliko večino zopet g. Peter S t i k e r za načelnika in Jos. Nagele za namestnika. —-Slednjemu se je zdela ta »šarža« veliko prenizka, zato je sklical preteklo nedeljo nekaj svojih somišljenikov v Veliko vas k Tomel-nu, ustanovil čisto novo, ampak bolj napredno hrambo, ter se pustil izvoliti za načelnika. Je tudi nekaj! Velikovec. Fotografije o blagoslovlje-nju društvene zastave so krasno izpadle. Kdor jih želi kupiti naj se obrne na naslov društva »Lipa«. Velikovec. Društvo »Lipa« se je na praznik Božjega Telesa korporativno z zastavo udeležilo procesije, To je dalo povod, da so »Freie Stimmen« in »Allg. Bauern-zeitung« objavile hujskaški članek o tej »predrznosti«. Več o tem poročamo prihodnjič, in tu ne bomo nič prizanašali. Za danes le povemo nasprotnemu dopisunu: Dokler si bodo Velikovčani pustili dopasti, ,da Sld-venci s svojimi kronicami smejo v mesto, tako dolgo se tudi ne smejo spodtikati nad zastavo slovenskega društva! Podravlje pri Beljaku. V nedeljo, dne 1. junija, so posetili našo vas igralci iz Drnce in nam uprizorili v prostorih g. Vospernika »Miklovo Zalo«. Težko in z radovednostjo smo jih pričakovali; pa ne zastonj: igrali so tako lepo, da bi jih hoteli prav kmalu zopet videti tu pri nas. Bilo je potlačeno polno ljudi — preko 600 — med njimi veliko inteligence iz bližnjih in daljnih krajev in vsi so zadovoljno priznavali spretnost brnških igralcev. Mi vsi pa jih pozdravljamo in jim kličemo: na skorajšnje svidenje! Št. Jakob v Rožu. (N em č u r s k o pevsko društvo za 100 K.) Gospa Schusterca se je zopet zdramila. Obljubila je 100 kron za ustanovitev nemčurškega pevskega društva. Odpadnik učitelj Blaž je prevzel to težavno nalogo. Nalovil je nekaj neznačajnih fantov in jih pridno vadi po trikrat na teden v šolskem poslopju. Pokroviteljici Schusterici včasih že kakšno zapoje, samo ne vprašajte kako. Podljubelj. (T a u k o in alkohol.) Seveda se je naš stari znanec Tauko po dolgem času zopet toliko ohrabril, da je mahnil takole mimogrede po nekom, ki ni imenovan. In zakaj? Ker je letos po dolgem času zopet tiral majhne otročiče po procesiji h godcem v gostilno in jih dal napajati. Po tem ste torej hrepeneli dolga leta. Godcev v procesiji gotovo niste imeli v mislih, ker ti so vendar bili skoraj vsako leto. Kot učitelj ali vzgojitelj ljudstva, kar bi morali biti, bi si pač smeli kaj boljšega in lepšega izmisliti za mlada otroška srca kot godca, polko, valček, štamperl ali frakel. Kot človek, ki je osivel med šolskimi klopmi in ki že nad tri desetletja opazuje pogubljiv vpliv alkohola v šoli, bi brez dvoma storili sebi in majhnim vse večjo uslugo, če bi jim rekli: Ne v gostilno, kaj prida se vam tam itak ne kaže, rajši si nakupite sladkarij! To bi bila beseda, vredna starega moža, vzgojitelja, pedagoga. Tako vam pa morem le reči: »S slabo rečjo se hvalite po svetu.« Kotmaravas. Izlet so naredili na naš diven Plešivec vrli celovški fantje. Veselje je bilo gledati to živo in veselo mlado življenje. Zdaj je donela kaka pesem, potem »zamehal« zopet kateri na »meh«, drugi pa, ki nič ne znamo, smo se držali samo na smeh, kar je v tej vročini tudi nekaj vredno. Pa le spet pridite! Djekše. (Žalost in veselje.) Dne 30. maja snlo spremili k večnemu počitku mlado kmetico Drtnikovega posestva Terezijo Krištof. Bila je stara šele 25 let. Malo nad dve leti je bila omožena. Sušica je klicala in priklicala bridko smrt, ki je kakor prezgodnji kosec neusmiljeno mahnila s svojo ostro koso. Počivaj mirno poleg svoje rajne matere! — Pretečeni ponedeljek je-glasno streljanje naznanjalo dve veseli poroki. Skoraj je bil človek v zadregi, na katero gostijo bi šel; pri obeh vrli pošteni ljudje ter prijetna vesela zabava. Posestnik Ruževe kmetije Jožef Napečnik je pri svojem naj bližnjem sasedu pri Kinu v j el srce pridne Rozine. V Kneži pa se je posestnik Smukove kmetije Luka Rebernik naveličal samskega stanu. Šel je čez Vovbrski vrh in pripeljal seboj Muraltovo Miciko. Obilo sreče obema paroma! — Za veseljem pride' žalost. In žalosten je bil minoli torek dne 3. t. m. za nas. Dopoldne smo v skupen grob položili dve stari pridni materi. Bili ste to Uršula Gerčnik, stara 74 let, in Marija Vernik, stara čez 77 let. Popoldne proti šesti uri iz temnega oblaka glasno zagrmi. Strela udari v K ohm o nov skedenj. V par minutah je bilo razun kašče vse obširno poslopje, hiša in svinjak v ognju. Z največjo silo so rešili živino, oprava pa je ostala vsa v ognju. Zavarovalnina ne bo zadostovala za nova poslopja. Ubogi ljudje! Požarna bramba iz Djekš zasluži tukaj vso hvalo. Hitro je bila na mestu in pridno delovala. Kakor v več enakih slučajih tako se je tudi tukaj izkazalo, da so ročne brizgalne za prvo pomoč najboljše. Brnca. (S u d m a r k a) je priredila v nedeljo, dne 1. junija, v Ščebnu nad Bruco z velikim hruščem »Waldfest«, ki pa je bil večinoma le od Beljačanov obiskan. Bili so to večinoma uradniki ravnateljstva državnih železnic, dohtarji, učitelji itd. Od domačinov so bili le nezavedneži pričujoči, ki ne računajo, da so taki »Waldfesti« le limanice, na katere jih lovijo za svojo (nemško stvar. Kar1 se nam je zelo čudno zdelo, je bilo to, da je bil v sredi med temi hajlovci in pročoditimovci tudi katehet meščanske šole v Beljaku g. Karel Maierhofer. Čudna podoba: Okoli sami najstrastnejši nasprotniki vere in katoliške duhovščine, v sredi med njimi pa — katoliški duhovnik! Seveda je bil kot »bela vrana« junak dneva. Borovlje. (Umrl) je tu v torek zvečer, 3. junija, brat g. vladnega svetnika J. Schei-niga, g. Peter Scheinig. Koi se je vračal domov od soseda, se mu je vlila kri. Bil je ugleden mož in dolga leta je bil cerkveni ključar. V sredo zjutraj, 4. junija, je tu pri svojem svaku puškarju Winklerju umrl ugledni posestnikov sin Karl Sušnik, p. d. Žavrov, v Šmarjeti v najlepši svoji dobi. C>rakštanj. (P oroika.) V ponedeljek), dne 2. junija, sta bila tukaj poročena ženin Marka Kulterer p. d. Štefan v Št. Petru, večletni cerkovnik, in nevesta Marjeta Do-bernik, p. d. KancijaUova v Grabštanju, hčerka dolgoletnega cerkovnika in sestra našega vrlega g. organista. Ženin in nevesta sta obadva iz uglednih krščanskih družin in se vseskozi zavedata, da ju je rodila slovenska mati. — Odvzeta nam je bila iz Grabštanja najboljša cerkvena pevka, katera je od svojega osmega leta Jiaprej celih 15 let s svojim lepim glasom povzdigovala čast božjo in vzpodbujala vernike k pobožnosti. Želimo s pesnikom Gregorčičem: Ljubezen dolžnosti sladila Ti bo, množila ti srečo družinsko in duša zamaknjena pila ti bo neskončno radost materinsko. Porotno sodišče. Dne 2. junija se je pred celovško poroto zagovarjal hlapec Ambrož Brandner iz Šiliha. Pri pretepu je z nožem zabodel hlapca Mattersdorferja in ranil hlapca Franca Ba-derja. Mattersdorfer je vsled zadobljenih ran kmalu umrl. Brandner se je zagovarjal, da je rabil nož v silobranu, porotniki so pa potrdili vprašanje glede ubojstva in hude telesne poškodbe ter je bil Brandner obsojen na tri leta hude ječe. — Naslednji dan je stal pred poroto 18 let stari krojaški vajenec Janez Sukalia, pristojen v Šmarjeto v Rožu. Prida ga ni bilo, ker je imel slabo vzgojo. Zato so ga poslali v Celovec v rešilni zavod za dečke, pa tudi ni dobro storil. Učil se je krojaške obrti, pa ni zdržal in se je preživljal z beračenjem. Ponarejal je 10- in 20vinarske novce. Izprva je to tajil, potem se je delal slaboumnega. Posebno pameten res ni, pa vendar dovolj, da se je znal pota-jiti. Denar je slabo ponaredil. Obsojen je bil zavoljo goljufije na tri mesece zapora; preiskovalni zapor se mu je vračunal in je to-rez kazen že prestal. — Zavoljo ponarejevanja denarja je bil obtožen tudi 20 let stari mlinarski vajenec Črepec iz Velha v Labud-ski dolini. Iz svinca je vlil dva lOvinarska novca. Za enega si je kupil zavoj tobaka in vžigalice. Ker je bil denar pa pretežek, ga je trgovčev sin takoj spoznal. Črepec se je zagovarjal, da je ponaredil denar iz »šale in neumnosti«. Porotniki so glavno vprašanje glede ponarejanja denarja in eventualno vprašanje glede goljufije zanikali, vsled česar je bil obtoženec oproščen. Pozor! 30 — 50 kron ceneje kakor v vsaki tovarni ali zalogi kupite pri meni izvrstno kolo ali šivalni stroj. Popravila in pnevmatike po nizki ceni. Matija Planko, Celovec, Šolska ulica št. 5-6-7. Politica e vesti. Državni zbor. Mali finančni načrt. V državnem zboru so dne 3. t. m. začeli obravnavati mali finančni načrt, katerega namen je, dobiti državi nove denarne vire za zvišanje plač uradnikom, učiteljem, oziroma za dežele. Glavni poročevalec dr. Steinwender je povedal, da znaša primanjkljaj dežel v letu 1912 celih 80 milijonov in se bo 1913 zvišal najbrž na 100 milijonov. Država ima zadnja leta vsako leto okroglo 200 milijonov kron primanjkljaja. Vse to zahteva nove denarne vire in zato prosi zbornico, da finančni načrt sprejme. Rusini niso za mali finančni načrt, ker se s Poljaki niso pobotali glede gališke volilpe reforme in so sklenili obstrukcijo. Slovenski poslanci tudi niso zanj, ker je mali finančni načrt prava flikarija, in zahtevajo, da se avstrijske finance pošteno uredijo. Poslanec dr. V r s t o v š e k jev vprašanju ponovno zahteval, da naj justični minister vendar že odgovori na interpelacijo Hrvatsko - slovenskega kluba glede ponemčevanja sodišč na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, glede nastavlia-nja sodnikov narodnih odpadnikov (rene-gatov) in glede tatvin, ki so jih izvršili na javnih denarjih renegati. Nadalje je zahteval odgovor na njegovo isti dan vloženo interpelacijo glede odredbe okrožnega sodišča v Celju, ki je ukazala župnim uradom, ki so dosedaj uradovali samo slovensko, da naj zanaprej dopisujejo sodiščem nemško. Justični minister sam, je rekel govornik, najbolj prelomlja postavo ter je drug Redi v justični upravi, ker on je, ki jemlje ljudstvu spoštovanje do postave. Govornik je vprašal predsednika, ali hoče pravosodnemu ministru naznaniti, da zahteva govornikova stranka energično odgovor na stavljene intei'pelacije. (Odobravanje.) Škandal v ogrskem ministrstva. Ogrski ministrski predsednik Lukacs je tožil Zoltana Desyja, ker ga je imenoval »največjega panamista« (goljufa). Pri obravnavi se je dokazalo, da se je dala vlada od banke podkupiti in je dobila vladna stranka več milijonov državnega denarja v svojo blagajno. Koliko se je prijelo denarja morda Lukacsa, razprava ni razkrila. Desy je bil oproščen. Zato je ogrsko ministrstvo podalo svojo demisijo. Naslednik Lukacsa bo menda Weckerle. Mir s Turčijo sklenjen. Zastopniki balkanske zveze so dne 30. majnika ob 12. uri opoldne podpisali mir s Turčijo. To je bil slovesen trenutek. Mad-jarov, drugi bulgarski zastopnik, se je prekrižal, ko je prijel v roko pero za svoj podpis. Bulgarski konzul Angelov je v trajen spomin shranil pero, s katerim sta dr. Da-nev in Madjarov podpisala mirovno pogodbo. Turška ladja »Hamidie« je na povratku v turško vodovje in jo bodo slovesno sprejeli, ker se je dobro držala in sovražnike neprestano nadlegovala. Njen poveljnik bo odlikovan. Spor med zavezniki. Spor med balkanskimi zavezniki je yc stal precej oster in napet. V Caribrodu, na bolgarskih tleh ob srbski zemlji, sta se sesia bulgarski ministrski predsednik Gešov in srbski ministrski predsednik Pašič. Pogajala sta se in zedinila, da se skličejo vsi štirje ministrski predsedniki vseh štirih zavezniških držav in skupno brez posredovanja velesil skušajo poravnati nasprotstva in se pobotati. Gešov je Pašiču podaril cvetlico. Rusija in Francija bojda hudo pritiskata na balkanske zaveznike, da se sporazumejo. Angleška je odločna, preprečiti vsako krvo-prelitje. Upati je na mirno rešitev spora. To poti’juje tudi vest, da je Gešov podal svojo demisijo. Ker je podpisal pogodbo s Srbijo, mu je težko, privoliti v to, da se srbsko - bulgarska pogodba nanovo pregleda in popravi. Domnevajo, da bo naslednik Gešova dr. Danev, ki bo imel bolj proste roke. (Masmk Slov. krsc. socialne zveze. Konstantinova in evharistična slavnost pri Božjem grobu pri Pliberku. Pred 16. stoletji je premagal cesar Konštantin v krva.vi bitki pogane, ker se je njegova vojska bojevala pod zastavo križa. Od tega časa namreč, od leta 313. naprej, je katoliška cerkev postala svobodna. Ta svetovni dogodek praznujejo po naročilu sv. očeta katoličani celega sveta. Zato priredi »Slovenska kršč.-soc. zveza« za Slovence Pliberškega okraja dne 22. junija pri Božjem grobu slavje, da proslavi Konštantinov jubilej. Ta pogled v slavno preteklost katoliške cerkve naj pa bo nam Slovencem obenem znamenje in kažipot v bodočnost. Iskreno katoliško zavest starih katoličanov-mučenikov bi radi vzbudili v srcih koroških Slovencev, posebno v srcu naše mladine, zato se hočemo ta dan navdušiti za evharistijo, ki je tvorila pri katoličanih v prvih stoletjih ono skrivne! moč, v kateri so končno zmagali. 22. junija bo torej za pliberški okraj obenem evharistična manifestacija. — Spored za slavje dne 22. junija pri Božjem grobu: Ob 6. uri: maša z blagoslovom. Naj svetejše ostane izpostavljeno do pol 9. ure, medtem tihe sv. maše. Ob pol 9. uri: procesija z Najsvetejšim. Ob 9. uri: slovesna sv. maša s pridigo (pridiguje č. g. komi vikar Franc Smodej, mašuje mil. g. kanonik in kn. šk. kancelar Janez Vidovič). Povabljeni so verniki, posebno mladina, da sprejemajo ta dan svete zakramente ter si pridobijo s tem popolni jubilejni odpustek. Spovedovalo se bo pri Božjem grobu ob ranem jutru. V cerkvi in pri procesiji bodo Orli stali na častni straži. — Po božji službi se vrši velik ljudski shod pod milim nebom: Pozdrav predsednika zveze. Prvi govor: Evharistija v prvih stoletjih in v sedanjosti (g. Franc Terseglav iz Ljubljane). Odmor za kosilo. Popoldne: Nastop koroških Orlov (proste vaje in telovadba ha orodju). Drugi govor: Katoliška zavest naše mladinske in sploh izobraževalne organizacije (č. g. dr. Jožef Hohnjec). Po shodu se vrši tombola v malem obsegu. Dobitkov bo veliko. Za glavno tombolo bo ovca. Karte za tombolo bodo stale 30 vin. — Slovenska kršč.-soc. zveza. Novi modeli Nagli, odprti športni vozovi za zdravnike, landauleti in limusini Vzorne konstrukcije iz materijala brez napake z nedosegljivim funkcioniranjem 7/20 HP. športni taetom luksus landauleti in limusini Pullmanovega sestava, z no-tranj. vodstv. Tovarna v Mladi Boleslavi. Filialke: Praga, Brno, Dunaj, Budimpešta. 13/30 HP. Hitri, odprti vozovi za potovanje, elegantni limusini, landauleti za vožnjo po mestih Prireditve. Bilčovs. Društveni shod v nedeljo, 1. junija, pri Miklavžu je bil dobro obiskan. Prišla sta dva govornika iz Celovca, katere nam je poslala S. K. S. Z. Prvi govornik je jako jasno in dobro govoril o zvišanju uradniških plač. Vsak delavec je svojega plačila vreden, tudi uradniki, toda le tedaj, če služijo državi, katera jih v službo sprejme, če so za ljudstvo, katero jih plačuje. Dolžnost uradnikov je, da so proti stranki prijazni, postrežljivi in pravični, kar vzbuja zaupanje in medsebojno spoštovanje in tako krepi državo. Žalibože, reči moramo, da nam Slovencem tudi v tem oziru ni ustreženo. Prvič nimamo slovenskih uradnikov, kolikor bi jih po našem ljudskem številu1, morali imeti; drugič nam očitajo hujskanje, ko jih ponovno zahtevamo; tretjič se nas šikanira in kaznuje, kadar pri različnih uradih govorimo v slovenskem jeziku. To se mora predrugačiti, saj imamo tudi denarni in krvni davek plačevati. Kje so naše pravice? Hrvatsko-slovenski klub državnih poslancev se tako vztrajno in pogumno bori za naše pravice, podpirajmo ga s tem, da se v javnem in zasebnem življenju, v pismu in besedi kažemo vedno zavedne, značajne Slovence! — Drugi govornik nas je peljal na sprehod malo na travnike in nas opozoril na nekatere rožice in rastline, za katere se nihče ne briga, pa so tako koristne za človeka radi svoje zdravilne moči, da bi se jim vsak moral odkriti, namesto da bi jih pohodil ali iztrebil. — Hvala obema govornikoma in S. K. S. Z., katera na ta način tako lepo skrbi za poduk in povzdigo slovenskih Korošcev! Trdnj a vas. »Tri sestre« so prišle k nam. V nedeljo, dne 1. junija, popoldne je namreč društvo ! »Edinost« iz Št. Tomaža tudi pri nas uprizorilo igro »Tri sestre«, in sicer pri gostilničarju »Lokenbirtu« na dvorišču. Prostor je bil okrašen; celo slavolok s pozdravom je bil napravljen. Vse okinčano z venci. Naš »Mihi« pač zna! Oder je bil v ozadju pod lipo primerno postavljen, tako da so gledalci lahko sledili igri. Zavoljo vročine začelo se je nekaj pozneje, kot je bilo naznanjeno. Vreme je bilo lepo, samo veter nam je malo nagajal. Igralci so korajžno nastopili, posebno ko so videli, da je udeležba ve-1 lika in so prav vse lepo izvršili. Tudi ta—* S, Živina s al od do od do od do 2 v kronah fri fr Konji _ Biki Voli, pitani . . „ za vožnjo . 500 560 — — — 18 12 Junci 280 340 14 8 Krave . . , 256 560 70 74 74 44 Telice . . . 204 72 __ 4 2 Svinje, pitane . — — 154 2 2 Praseta, plemena 14 56 — — — — 450 360 Koze aaacziciar-aaatnaannrr-inr-ir-ic-an GREGOR GRARER 0 U cerkveni slikarski mojster U □ □ Q v Stebnu pri Beljaku, pošta Malošče Q Q se priporoča častiti duhovščini za vsa v to n q stroko spadajoča dela. g nr-3r-3i~)nr—n—ir—ae—u-ir^r^iar-jnr- ar ir-an Rndlonktlvno zdravilišče :: Toplice na Kranjskem, postaja Siraža-Toplice na ilolenj. železnici. Toplice z indife g ntnimi snovmi z 38 o C, dnevne dobave čez 30.000 hi radioaktivne tople vode, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri protinu in skrnini, ischias, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija. — Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri upravi kopališča. IVAN PAUSCH, urar Hausmannstàtten pri Gradcu. Mehanična delavnica za stolpne ure. Lastna izrezljarna zobčastih kolesc z motorno silo. — Izgotovljen]'e ur za cerkve, občinske hiše, šole, gradove, tovarne itd. — Elektr. signalne ure. Ure z elektr. navijanjem. — Popravila vsake vrste. — Predelava starih ur. — Vse po zmernih cenah z večletnim jamstvom. Hranilno inposojilno društvo v Celovcu D uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. F. P. Vidic & Komp., Ljubljana tovsrns zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini dvojno zarezani strešnik-zahrluač & s Bsševno obiezo in privezmm nastavkom $ Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! : Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. : Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se sprejmejo. Ne le dobra, ampak ftaihoBJIa svetu je "Vulkau kosa ki jo oddaja edino le trgovina železja ,Pf1 ZMl bOSS* ™ (poleg gostilne „pri Tigru") J. B. Hafner O CilDUCil, Paradeisergasse 3, /?'*; kjer se dobijo tudi srpi, ffijfffllfCffl kamni (osle), motike, grablje, sploh ž e 1 e z j e vsake vrste točno in po najnižjih cenah. Ne smele pozaiiiiž, j da dobro in pri-stnobarvno blago vsakdo direktno L pri izdelovatelju najbolje in poceni kupi. Kdor rabi laneno in bombažaste kanafase, oefìre, rjuhe, damaste, batiste, svilo, atlase, blago za dame in gospode, platno, brisače in druge tkanine, naj se obrne na znano krščansko tvrdko JAROSLAV MAREK r":a39loa v Bistrem pri Novem mestu ob Met. češko. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov cedra, de-lena, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 kron, prve vrste za 20 kron, naj finejše vrste za 25 kron franko po povzetju. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. -- Srajce za gospode iz cefira in oksforda 1 komad jpo K 1*80, 2*20, 2*60, 3* -, 4*— in 4*50. -- Odjemalcem najmanj 6 srajc pošljem poštnine prosto. — Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. — Dopisuje se slovensko. — Y enem letu nad 300 priznalnic od Slovencev. Hranilnica in posojilnica v Črni vabi na občni zbor ki se vrši dne 8. junija ob 1. uri popoldne v župnišču. Gospodarska zadruga v Sinuvasi vabi na svoj redni letni občni zbor ki se vrši v nedeljo dne 15. junija 1913 v zadružni hiši v Sinčivasl. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju 1. 1912.; 2. Volitev odbornikov in nadzornikov; 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Spored: 1. Poročilo o lanskem poslovanju. 2. Revizijsko poročilo. 3. Odobritev lanskega zaključka. 4. Volitev. 5. Slučajnosti. Ce ob določeni uri občni zbor ni sklepčen, se vrši isti po blagoslovu ob vsakem številu članov. K obilni udeležbi vabi odbor. ! 500 kron ! lam plačam, če moj anevalee horenia Jamazilo" ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh. Cena lončku z jamčujočim pismom 1 K. Kemeny, Košiče (Kaschau), L poštni predal (12/829) Ogrsko. Po Najvišjem naroči Njeg. |^| c. in kr. Apt. Veličanstva za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron Žrebanje se vrši javno na Dunaju Dne 3. julija 1313. Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere ZollamtsstraBe 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov (oddelek za državne loterije). D D D D n 0 n D D D D D □ n D sne—it—ir-se—ir-»i je izšla knjiga: Slovensko-nemškiinnemško-slo venski slovarček. Sestavila dr. 3f. Šket, e. kr. vi. sv., in Št. 5*odboj, e, kr. prof. Cena v prt vezani knjigi je K 2-40, po pošti K 2'50. Dobi se v vseh knjigarnah. □ 0 D □ 3 0 G D G G G G G ! G G . : V:-'V- Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000'—. 4°0 Denarne vloge na hniižice se obrestujejo pn od dneva vloge do dneva vidlga. Rentni davek plača banka sama. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskemptuje Izžrebane vrednostne papirje In vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetn, TrJn, Sarajove, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežn. Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se: proti 30 Dnevni oUpoveni po proti do tani 1 m Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v LjubljanL — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.