V OKVIRU
Kadar potrošnik v trgovini kupuje blago, ga lahko po svojem okusu izbere, ogleda, Pomeri in če mu je všeč, ga kupi, sicer pa ne. Prav tako ‘Uia iste možnosti trgovina, ko naroča blago pri proizvajalcih. Skratka, v veliki večini pri-uterov, ko ne gre za življenjsko neobhodne potrebščine in monopolističen položaj ene-samega proizvajalca, ima Potrošnik možnost, da sam izbira.
Povsem drugače je, kadar se potrošnik posluzi servisnih ^slug. Takrat sicer lahko izbi-
Servisno podjetje samo s svojimi sredstvi je mrtvo, kajti servisna podjetja ne ustvarjajo novih vrednosti, amprnk že ustvarjene vrednosti le vzdržujejo. Brez teh že ustvarjenih vrednosti bi ne bilo ne poslovanja, ne upravljanja, ne delitve dohodka — ničesar! Torej nastopa potrošnik pri poslovanju servisnega podjetja kot neobhoden partner.
Vendar se tu poslovno sodelovanje tudi konča. Kakor smo že zapisali, ima potrošnik po opravljeni servisni uslugi sicer možnost, da se pri moj-
Servisi in upravljanje
med posameznimi servisi 'če je teh servisov dovolj!), tu Pa se njegove možnosti in svobodna izbira končajo. Odslej lB lahko samo še plačnik — zadovoljen ali nezadovoljen z davljenim delom. Bolj nazorno povedano: jasno je, da V^pfa vzeti prav tisto blago, ki ga je prinesel ali pripeljal p servis,
Se v nečem se servisi bistveno razlikujejo od trgovine
stru pritoži, to je pa tudi vse! Možnosti, da bi vplival na boljše poslovanje, na solid-nejšo kakovost opravljenega dela, na zmanjšanje stroškov, na boljše odnose do koristnikov uslug, skratka, da bi ščitil tudi svoje interese — nima nobenih.
Ali ne bi bilo zato prav, če bi bili v upravnih organih servisnih podjetij zastopani tudi predstavniki koristnikov
lh proizvodnje. Kakor posluje- servisnih uslug?
10 trgovci in proizvajalci s \Ne gre zgolj za razglablja-sVojimi osnovnimi in obrat- nje o potrošnikovih pravicah himi sredstvi, pa poslujejo zaradi načelnosti, ampak za Servisna podjetja pravzaprav to, ker bi takšno sodelovanje v
u nekakšni kooperaciji s potrošnikom. Tu namreč nastopata na eni strani servisno Podjetje s svojimi sredstvi v obliki prostorov, orodja, naprav, nadomestnih delov ih slugami svojih strokovnih ha drugi strani pa po-nM- ^ s svojimi sredstvi v Potrošnih dobrin. (Pri htovte>bilskih servisih predstavljajo ta potrošnikova sred-Va milijonske vrednosti!)
upravljanju prav gotovo hitreje pripomoglo k odpravljanju marsikaterih pomanjkljivosti in nevšečnosti, često pa bi tudi omililo neupravičeno izkoriščanje na račun pomanjkanja zadostnega števila servisnih podjetij. Se toliko bolj pa bi bilo takšno sodelovanje upravičeno, ker v servisnih podjetjih pri stanovanjskih skupnostih že obstoji.
MILAN MAVER
OBČNI ZBOR REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ
DELO NAJ BO MERILO
ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV DOHODKA
Kaj bi bilo treba storiti, da bi sleherni delavec lahko neposredno in aktivno sodeloval v upravljanju
Nekaj misli iz razprave:
»•Ni slučajno, da se je prizadevanje za novo organizacijo železnic in za stimulativno nagrajevanje po delu začelo istočasno. Končno težita obe stremljenji k istemu cilju: razbiti spone administrativnega upravljanja ter uvesti sodobne, socialistične metode v vodenju podjetij. Čim dalje se je v železniških podjetjih ohranil administrativni način upravljanja, tem pozneje se je razvila sodobna in naprednejša oblika nagrajevanja in delitve osebnega dohodka... Ugotovili pa smo, da je način nagrajevanja po delovnem učinku v konkretni stvarnosti mnogo laže izvesti, kot najti ustrezne oblike, merila, izračune za takšen način nagrajevanja."
(Emil Kovačič, ŽTP Maribor«)
»Včasih smo zahtevali višje plače, v zadnjem času pa smo prišli do tega, da ljudje zahtevajo delo, ker vedo, da se bodo — kakor hitro bodo imeli več dela, tudi zvišali dohodki, tako podjetij kakor tudi posameznikov.«
(Milan Humar,
ŽTP Nova Gorica)
»Morebiti se komu zdi, da preveč govorimo o delitvi dohodka. Vendar moram povedati, da je to osrednji problem. Delitev dohodka namreč ne predstavlja običajnega praskanja
med podjetji, temveč osnovno zahtevo za ureditev odnosov med njimi in tudi posamezniki, zaposlenimi v. teh podjetjih. Danes lahko ugotovimo, da nova podjetja delujejo, zagotoviti pa jim je treba nadaljnji razvoj. V organizacijskem pogledu so se utrdila in imajo vse pogoje za napredek, ni pa še urejen njihov gospodarski položaj in prav tega bi morali čimprej urediti. Če bi se ustavili na pol poti, bi doživeli neuspeh. Zato ;se moramo z vsemi silami zavzeti za nadaljnji razvoj teh podjetij. Pri tem pa je osrednji problem — delitev dohodka ...«
(Janko Kolarič, ŽTP Maribor«)
»Vsak dan lahko ugotavljamo, da je dejavnost obratnih delavskih svetov pozitivna, kajti le-ti z veliko samozavestjo in skrbnostjo dobrega gospodarja usmerjajo gospodarjenje v kolektivu.«
(lipičar,
Ljubi jana-Transpo rt)
»V zvezi z reorganizacijo na železnicah in poštah bi rad povedal, da se je naš sindikat ob razpravah o obeh zakonih ustavil pri delitvi skupnega dohodka. Danes se spotikamo ob ta osnovni problem, pa smo vendar že prvi dan rekli, da je treba sprejeti druge predpise o oblikovanju ter razdelitvi skupnega dohodka, kajti to je osnov-
Ba2Misuanje o tem, kar so nam razkrile ekonomske enote v tovarni Čevljev v Mariboru
NA POTI, KI VODI
V PPEVREDNOTENJE VREDNOT

Za nekatere je prenos upravljanja na nepo-s*edne proizvajalce v ekonomskih enotah prava Prekucija ... »Le kje na svetu še delavci odločajo, Jjbliko bodo zaslužili? Še stroje bodo prodali, samo bi delili. Popolna anarhija! Vse bodo na gla-v° postavili...« pravijo v intimnih razgovorih. Drugim spet to ne pomeni nič več in nič manj samo novo gospodarsko-politično linijo. Bolj “ger sezone. Zato ga je tudi veliko bolje mrmrati Pa naglas peti, kajti tako je še vedno moč —
ali
Da ves g (as zapeti ali pa utihniti.
Nekateri pa gledajo na samoupravljanje In sa-s]?®^03n° gospodarjenje proizvajalcev v ekonom-" enotah povsem drugače... »Brez tega si ni j °c zamišljati napredka proizvodnje, to pomeni eDiokratizacijo odnosov, nove kvalitete v eko-0Diskih, družbenih, etičnih odnosih ...«
Da, tako pravijo.
llllli||||||lllllll!ll||||||ll|||||||H|||||||]|||!llllllllllllllj||llll|[n!llllllllllllll|!!||||)||||HIIIIIIIIIIIIIII!l!lllllll|||tllHlllllllll|||l!lll


n Poda,.- Pravic in dolžnosti PfoizvaS611^ na neposredne 3*1 je « lce v ekonomskih eno-?S&1 tai,. v nekaj mesecih pri-i *«ne rezultate, kakršnih
hU. u	-'-‘-■V4.xta.bc:, rvrtrvi oiiin
,, ače	decentralizacije
Ni fevlt°Val~ Pravijo v To-Vm1 Še h v Mariboru. Po-3 smn °Dajo: »Res, pričako-v31e tj, ’ na bodo ekonomske Z PjimTN izboljšale, da se tau kar marsikaj uredilo, to-Nat nH®0tavliamo zdaj, si Sli.* 1 zamišljati nismo
^adrtjgj^Pnvod j a s številkami
pN; besede:
im”? P°iietju minulega ao<ika j,.6'!1 Podjetje čistega
24 Sl,881.000 dinarjev,
v enakem časovnem obdobju letošnjega leta pa je čisti dohodek narasel na 138,351.000 dinarjev. Res, ta porast ni samo plod boljšega gospodarjenja v ekonomskih enotah, deloma se namreč skriva v povečanju tudi delovanje novih instrumentov v delitvi dohodka med podjetjem in družbo, da pa je bilo vendarle odločilno prav gospodarjenje delavcev v ekonomskih enotah, lahko dokažemo z nekaterimi drugimi podatki. Tako je na primer doseglo naše podjetje v prvem polletju minulega leta celotni dohodek v znesku 317,914.000 din, v prvem polletju letošnjega leta pa kar 492,987.000 din, dohodek podjetja
pa je narasel od 98,297.000 din, kolikor ga izkazuje polletni obračun v minulem letu, na 180,950.000 dinarjev.«
*
In vendar so še pred nedavnim v eni izmed gospodarskih organizacij izjavljali, da podjetja ni moč razdeliti na ekonomske enote, ker je pač zaključena in nedeljiva celota. Težko je reči, kaj se pravzaprav skriva v ozadju takšne trditve. Morda nezaupanje v delavca, morda bojazen, da bi bila s prenosom pravic in dolžnosti gospodarjenja na neposredne proizvajalce v ekonomskih enotah omajana avtoriteta vodilnega kadra, morda ljubosumje, da bi še kdo drug odločal, morda še ta, morda še oni vzrok, kdo bi vedel za vse. Toda, ali ne ovra-ča te trditve o nedeljivosti podjetja že samo nekaj podatkov — in tudi če ne bi bilo podobnih iz drugih gospodarskih organizacij! — ki jih omenjajo v mariborski Tovarni čevljev?
*
V prirezovalnici pripoveduje član sveta ekonomske enote: »Razlika med planiranimi proizvodnimi stroški in dejanskimi stroški proizvodnje je naš čisti dohodek. Čim večja je ta razlika, tem večji so tudi osebni dohodki, tem več sredstev ima ekonomska enota.« •
In nekdo drug pripomni: »Prej smo vedno prekoračevali normative proizvodnih stroškov. Pa sl ni nihče glave belil, če je bilo nekaj več odpadkov, če je šlo nekaj več parov čevljev v kalo. Zdaj pa... Zdaj imamo v naši ekonomski enoti povprečno 324 dinarjev prihran-
ka pri enem samem paru čevljev.«
Da pa bi še bolj prikazali svoje gospodarjenje, navedejo še nekaj novih podatkov:
V januarju letošnjega leta je prekoračila prirezovalnica (Nadaljevanje na 3. str.)
no vprašanje, če hočemo izvesti decentralizacijo v teh dveh prometnih vejah do kraja. V dosedanjem izvajanju reorganizacije je bilo veliko pozitivnih pa tudi negativnih pojavov. Pri železnici je bila na primer napačna orientacija h krepitvi republiške skupnosti, kjer naj bi se osredotočile ekonomske funkcije, čeprav zakon o reorganizaciji železnic tega ne zahteva. Pri pošti takih teženj ni bilo. Tam so začeli ustanavljati in krepiti podjetja prometa, nato pa so oblikovali Skupnost JPTT.
Ekonomsko decentralizacijo moramo izvesti dosledno od skupnosti do podjetij, osnovnih enot in proizvajalcev, kajti prav to je bil razlog, da smo se odločili za decentralizacijo pri železnici in pošti.«
(Lj. Djurdjenovič, podpredsednik Centralnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez)
. Že iz teh nekaj odlomkov iz razprav je moč ugotoviti, da so delegati in gostje na občnem zboru sindikata delavcev prometa in zvez razpravljali o vsem tistem, kar najbolj teži delovne kolektive teh podjetij. Govorili so, kaj so že storili, zlasti pa, kaj bo še treba storiti, da bi upravljanje postalo last vseh ljudi, zaposlenih v podjetjih prometa in zvez, da bi uveljavili resnično samoupravo, ki naj bi temeljila na samoupravljanju sleherne delovne enote, večjih delovnih skupin in kolektivov podjetij. Predvsem pa so poudarjali, da način oblikovanja in delitve dohodka zaostaja za razvojem samoupravljanja, ga zavira in onemogoča. Direktor slovenske skupnosti Jugoslovanskih železnic tovariš Mravlja je na primer, v imenu Skupnosti, ko je pozdravil občni zbor, dejal:
Reorganizacija jugoslovanskih železnic ima namen, da bi tudi železniškem prevozu uveljavili načela gospodarskega poslovanja. Ta cilj na bi dosegli z oblikovanjem vrste samostojnih prevoznih podjetij, ki naj pri svojem poslovanju uporabljajo tista gospodarska načela,
ki na splošno veljajo v našem ekonomskem sistemu. Oblikovanje vrste samostojnih prevoznih podjetij pa je šele prva stopnja in ji mora slediti tudi ustrezni sistem ugotavljanja in delitve-celotnega dohodka, skladno s sistemom ugotavljanja in delitve, ki velja za naše gospodarske organizacije na splošno.
Izvedba te naloge pa globoko posega v dosedanji način poslovanja jugoslovanskih železnic. Dosedanji sistem ugotavljanja in delitve dohodka na železnicah temelji na koncepciji enotnih dohodkov za vse jugoslovanske železnice in na delitvi tega enotnega dohodka po normativih, ki nimajo neposredne zveze z dejanskim gospodarskim uspehom posameznega podjetja, ampak le jugoslovanskih železnic kot celote.
Nova organizacija železnic zahteva torej v prvi vrsti rešitev problema ugotavljanja in delitve dohodka jugoslovanskih železnic po načelih, ki bodo v skladu s tako postavljeno organizacijo. Dosedanji sistem ugotavljanja in delitve celotnega dohodka na jugoslovanskih železnicah rie samo da ni v skladu z novo organizacijo, železnic, ampak njeno izvedbo neposredno onemogoča. Glede te trditve ni nikakega spora niti pri posameznih podjetjih, niti skupnostih jugoslovanskih železnic, niti pristojnih oblastnih oziroma političnih organih. Zakon sam glede tega predvideva, da se na železnicah uvede nov sistem ugotavljanja in delitve celotnega dohodka.
Skupnost jugoslovanskih železnic je doslej predložila v obravnavo dva koncepta za nov sistem ugotavljanja in delitve ce-. letnega dohodka jugoslovanskih železnic. Bistvo teh dveh konceptov je v tem, da ohranjata osnovne značilnosti dosedanjega sistema, namreč, • da dohodke enotno ugotavljata za celotno mrežo Jž in da jih delita med posamezna prevozna podjetja na osnovi potniških in netotonskih kilometrov. Napredek je v tem, da se uvaja ločen obračun za prevoze, ki obsegajo področje samo enega podjetja po lastnih (Nadaljevanje, na 2! str.)


S
Konec lepe vožnje
Pravi, da si bomo morali omisliti svoj motor!
Karikatura:- MILAN MAVER
diaBBBBaBBBnBBBBBBBBUBBBBBBBBBBBBflBBBflBBBBBBflBaBBflBBBBBSBBBBISflBBBBi
DELO NAJ BO MERILO
ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV DOHODKA
(Nadaljevanje s 1. strani)
diferenciranih tarifah — kar je treba vsekakor pozdraviti — in v tem, da se uporabljajo kot merilo za delitev skupnega dohodka mreže J2 med posamezna prevozna podjetja različni korekcijski koeficiehti za obračun stroškov prevoza, pri čemer se začetne končne in ranžirne operacije izložijo iz enotnega obračuna ter ločeno obračunavajo na podlagi povprečnih stroškov mreže JŽ za te operacije.
Ta dva koncepta za nov sistem ugotavljanja delitve celotnega dohodka se medsebojno razlikujeta samo glede obsega in kvalitete korekcijskih koeficientov, pri čemer pomeni drugi predlog napredek glede na prvega in pa v tem, da drugi predvideva posebno zajemanje čiste-•ga dohodka akumulativnih podjetij v korist podjetij, ki poslujejo z izgubo. Oba pa imata isto osnovno hibo, da ohranjata vše tiste bistvene slabosti dosedanjega sistema, namreč enotno ugotavljanje celotnega dohodka za vso mrežo JŽ in delitev med' posamezna prevozna podjetja na podlagi normativov, ki ne odsevajo dejanskih pogojev gospodarjenja na progah posameznega podjetja, ampak splošne pogoje gospodarjenja na vsej mreži.
Te slabosti predlogov izvirajo zlasti iz tega, ker poskuša ta uporabiti za ožja področja nivo in sistem tarif, ki je prirejen pogojem dela celotne mreže JŽ. Uporaba enotnega sistema tarif mreže JŽ po teh predlogih pa ni izvedljiva, če se v predloženih predlogih ne priznavajo posebnosti ožjih področij, Zato so tudi primerjalni izračuni napravljeni v Skupnosti JŽ po predloženem predlogu, nelogični glede pričakovanih finančnih rezultatov podjetij. Na podlagi takega sistema — čeprav lahko pomeni določeno izboljšanje od dosedanjega stanja — se samostojnost podjetij ne more uveljaviti, ker mora le-ta temeljiti na samostojnosti ugotavljanja celotnega dohodka, ki bo odvisen od tega, kako je podjetje gospodarilo.
Ta sistem torej jemlje podjetjem prav tiste elemente samostojnosti, ki so bistveni za vsako gospodarsko organizacijo.
III.
Sistem ugotavljanja in delitve celotnega dohodka na železnici, ki bo ustrezal samostojnosti poslovanja po gospodarskih načelih, mora temeljiti na naslednjih postavkah:
1.	Prevoz po železnici je gospodarska dejavnost in se opravlja po načelih gospodarskega poslovanja.
2.	Izvrševanje te gospodarske dejavnosti se organizira preko samostojnih podjetij.
3.	Vsako podjetje individualno ugotavlja svoje stroške in dohodek.
pa tarifni kilometri. Tarifni kilometer torej izraža v distančni obliki finančno razmerja med področno in enotno tarifo.
IV.
Uvedba takega sistema, ki v celoti zagotavlja popolnoma samostojno gospodarjenje slehernega prevoznega podjetja, pa je možna šele na podlagi daljših priprav, zajemanja stroškov od spodaj navzgor, zlasti izračuna dejanskih stroškov po posameznih linijah, iz tega izvedenih tarif^ in tarifnih kilometrov. Čeprav do takega sistema nujno mora priti, pa je vendar potrebno že takoj odpraviti iz izvajanega sistema ugotavljanja in delitve dohodka tiste bistvene pomanjkljivosti, ki onemogočajo uveljavitev samostojnosti prevoznih podjetij in ki izključujejo delitev celotnega dohodka po načelu udeležbe po vloženem delu. Zato mora vsaka rešitev tega problema oziroma vsak provizorij med sedanjim sistemom in ‘sistemom, do katerega moramo priti v bodočnosti, vsebovati vsaj naslednje elemente:
—	zagotoviti mora že takoj samostojno ugotavljanje in obračun dohodkov po podjetjih in
—	gospodarski položaj vsakega podjetja mora biti že takoj odvisen od njegovega dejanskega finančnega, uspeha.
Ugotavljanje dejanskih stroškov in pa višino nivoja področnih tarif kot tudi zvezne (kot je omenjeno v točki III.) zahteva glede dosedanjega stanja dokumentacije na železnici daljši čas. Zato naj nam kot zvezna tarifa trenutno služi, čeprav, samo kot provizorij, sedanja enotna tarifa. Sedanjo enotno tarifo pretvorimo v zvezno tarifo tako, da iz nje izvajamo področne tarife za podjetja na področju ene skupnosti. Povprečni nivo področnih tarif predstavlja sedanji enotni nivo tarif, reduciran za posamezna področja sorazmerno s ceno, ki je bila za leto 1961 priznana posameznim skupnostim kot cena prevoza za reducirani tonski kilometer, pri čemer je vzeti ceno prevoza mreže JŽ za enoto (indeks 100). Sedaj veljavne tarife se po posameznih področjih vskladijo s tem povprečnim nivojem tarif.
Tako ugotovljene področne1 tarife naj bi uporabljali tako za prevoze preko več podjetij kot tudi za prevoze na območju enega samega podjetja. Pri prevozih na svojem območju imajo podjetja možnost prilaganja tarife svojim lokalnim potrebam. S tem dosežemo:
—	da takoj preidemo na zvezne in področne tarife;
—	da podjetje lahko že takoj uporabi vsa gospodarnostna načela pri svojem poslovanju;
—	da je finančni uspeh vsakega posameznega podjetja že takoj odvisen od njegovih gospodarskih uspehov;
—	da iz take izhodiščne osnove omogočimo, da se tarifni
sistem lahko postopno izpopolnjuje v smeri ugotavljanja dejanskih stroškov in da se na taki osnovi zgradi zvezna tarifa, ki bo odražala dejanske odnose v stroških prevoza. Ta provizorij je torej po svoji naravi tak, da lahko neposredno preraste, v sistem.
Prepričani smo, da je takšen provizorij sprejemljiv za našo uvedba takega provizomega sistema zagotavlja v startu vsem podjetjem vsaj isti finančni rezultat v poslovanju, kakor ga lahko pričakujemo, v obstoječem sistemu delitve transportnih dohodkov, seveda ob pogojih, da dosežejo predvideni obseg in kakovost dela.
V,
Pa še nekaj:
Taka ureditev, na podlagi katere še takoj uvedejo zvezna in področne tarife, je v celotj v skladu s 3. členom zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic, ki govori o te.m, da so tarife na območju FLRJ praviloma enotne. Enotnost tarif y smislu te zakonske določbe je pojmovati v formalnem smislu, ker je enotna tarifa po svoji obliki tudi zvezna tarifa, v katero so vgrajene področne tarife.
VI.
No, in kakšni so naši konkretni predlogi glede na do sedaj navedeno koncepcijo ugotavljanja in delitve celotnih dohodkov pri železniških transportnih podjetjih in glede na možnosti uvedbe takega sistema že v letu 1962?
Predlagamo:
1.	Posameznim podjetjem se načeloma prizna nivo področnih tarif sorazmerno s ceno prevoza, ugotovljeno za leto 1961 za reducirani tonski kilometer.
2.	V prvi fazi uvedbe tega sistema se podjetjem ha območju ene skupnosti prizna enoten skupen nivo tarif, sorazmerno s ceno prevoza, ugotovljeno za območje skupnosti za leto 1961 za reducirani tonski kilometer.
3.	Na osnovi tako določenih' področnih tarif za območje skupnosti je treba izračunati tarifne (fiktivne) razdalje — »-da-t Ijinar« za posamezne prevozne razdalje za obračun med podjetji.
4.	Za skupne prevoze med podjetij raznih skupnosti ostanejo v uporabi sedaj veljavne enotne tarife, participacija podjetij ene skupnosti na dohodkih pa se določa na osnovi nivoja področnih tarif za območje skupnosti.
5.	Za prevoze na območju podjetij ene skupnosti se lahko določijo posebne tarife višje ali nižje od enotnih tarif.
6.	Podjetja, združena v eni skupnosti, si sporazumno določijo lasten način ugotavljanja transportnih dohodkov, izvirajo-
čih iz vseh izvršenih prevozov na območju te skupnosti. Zaradi tehnične nepripravljenosti (ustrezna evidenca stroškov, strojna obdelava itd.) ugotavljanje transportnih dohodkov v prvi fazi- ne more bazirati na obračunu posameznih prevozov, vendar pa mora biti obračun že ločen za tovorni in potniški promet.
7.	Nivo zveznih tarif določa Zvezna ljudska skupščina, nivo področnih tarif za lokalne prevoze pa naj bi v bodoče določale skupščine republik.
8.	Širše ali ožje družbene skupnosti (zveza, republika, okraj) izvajajo po potrebi določene finančne intervencije.
Če bi uresničili ta predlog, bi takoj približali oziroma prenesli reševanje problematike gospodarjenja k proizvajalcem oziroma na ožja področja. Sprosti se komercialno poslovanje podjetij in omogoči se jim sprotno spremljanje gibanja celotnih dohodkov, ki postanejo neodvisni od dela podjetij drugih sljupnogti na njihovih področjih. Prenehajo vsakoletna pogajanja o višini cene prevoza med skupnostmi, ki se vedno zavlečejo v drugo polovico leta. Podjetja ene skupnosti se takoj usmerijo na dejansko reševanje problemov na svojem področju in kar je najvažnejše, predlagani provizorični sistem ne potrebuje skoraj nobenih posebnih tehničnih oziroma administrativnih predpriprav in se lahko uvede že z januarjem 1962.
* V prvi fazi rešitve tega problema sicer obstoji pomanjkljivost v tem, da se dohodki obračunavajo najprej za območje skupnosti, železniških podjetij in ne direktno za podjetja, vendar nam izkušnje kažejo, da je laže doseči sporazumne rešitve med podjetji ene skupnosti, kot med skupnostmi in smo zato prepričani, da bomo tako tudi prej prišli do pravilne končne rešitve.
Povsem je tudi jasno, da predloženi provizorični sistem v celoti omogoča nadaljnjo decentralizacijo obračunavanja prevoznih storitev med podjetji takoj, kp bo določen sistem zajemanja stroškov in ko bo uvedena strojna obdelava podatkov. Je pa tudi skrajni čas, da tako velika gospodarska organizacija preneha s primitivno ročno in vsebinsko nesmotrno obdelavo svojih osnovnih podatkov o poslovanju.
V nadaljnjem razvoju nivoja in sistema tarif po sprejetju tega predloga ne bi več obravnavali ravni in sistema tarif mreže v celoti, temveč po področjih, vendar bi se različne tarife po področjih vedno vgrajevale v skupne zvezne tarife za skupne prevoze, to se pravi, da bi se nivo tarif gradil od ekonomskih enot do mreže JŽ in ne Izvajal iz vnaprej določenih enotnih tarif, kakor smo to primorani storiti v prvi fazi.
			
Od devetih večjih gospodarskih organizacij v Tržiču so do sedaj izvolili samoupravne organe ekonomskih enot samo v dveh naj več jih:	v Peko ter
Bombažni, predilnici in tkalnici. V Peko imajo za sedaj 11 svetov ekonomskih enot, v BPT pa so ustanovili pet večjih enot s petimi obratnimi delavskimi sveti. Nedavni posvet s predsedniki sindikalnih podružnic in predsedniki delavskih svetov pa je pokazal,'da imajo tudi v ostalih podjetjih vse pogoje za ustanovitev ekonomskih enot in decentralizacijo samoupravnih organov.
Tako imajo v Tovarni kos in srpov pet obračunskih enot, ki imajo že vse pogoje, da postanejo samostojne ekonomske enote, vendar še vedno odlašajo s prenosom pravic upravljanja
upravljanja. Ni dolgo tega, ko so predstavniki tega podjetja trdili, da bodo pretekla še najmanj tri leta, da bodo pri njih dozoreli pogoji za decentralizacijo delavskega samoupravljanja, čeprav poznavalci razmet trdijo, da so prav v tem podjetju najboljši pogoji za ustanovitev vsaj dveh ekonomskih enot s samostojnim upravljanjem, kajti ni še dolgo, ko ie prav to podjetje nastalo iz dveh sorodnih podjetij s svojima delavskima svetoma.
Medtem ko se v manjših podjetjih še ukvarjajo s takiKd in podobnimi težavami, pa v obeh večjih tržiških podjetjih BPT in Peko žanjejo že prve izkušnje in uspehe.
V Peko so na primer na sestanku ekonomske enote »podplatna izdelava« zahtevali, na^
KLJUB USPEHU VEČJIH, MANJŠA PODJETJA V. TRŽISKI KOMUNI SE KAR ČAKAJO
OHRABRUJOČI
USPEHI
na kolektive teh enot. Pravijo da zato, ker še niso do kraja uredili odnosov med posameznimi enotami, in zato, ker v tem podjetju delavci pogostokrat prehajajo iz oddelka v oddelek. To naj bi bil glavni vzrok, zaradi česar pravijo, ne morejo izvoliti niti svetov enot. Prvi obračuni so namreč pokazali, da so nekatere enote ustvarile znatno več sredstev za osebne dohodke kot druge in da so pogoji dela taki, da enakega' starta ni mogoče zagotoviti.
Dosti drugače ni v tovarni Runo, kjer imajo že tudi dalj časa nekake enote, po katerih izračunavajo uspeh, pa kljub temu še čakajo z izvolitvijo organov upravljanja, ker nekateri še sedaj dvomijo o sposobnosti proizvajalcev, da bi sami upravljali s sredstvi,! ki jih enote ustvarijo. Navadno pa so prav v tem podjetju pokazali delavci veliko zanimanje za probleme podjetja. Člani delavskega sveta so po svojih oddelkih imeli sestanke s kolektivom. Rezultat je prekosil vsa pričakovanja, kajti delavci so izredno sproščeno razpravljali o proizvodnji in o težavah, ki nastajajo v podjetju.
V podjetju ZLIT, ki ga sestavljata dva zelo različna obrata, pa do sedaj sploh še niso resneje razpravljali o ustanovitvi ekonomskih enot, še manj pa o decentralizaciji sarno-
!llll!llil!llllllllll||llllllll!l!llllllllll|llllll|i;i!llllllll|l!!!l|||||||||||||||||
prideta na sestanek tehnični nabavni vodja in jim razložit3* zakaj je zmanjkalo podplate'’* ker bo zaradi tega njihova enota prikrajšana pri osebnih d0' hodkih. Delavci sami so ji4 5 6 1113 povedali, da se kaj takega 1,8 sme vče dogajati, če ne jih P3^ v podjetju več ne potrebuje]3, | Takih in podobnih primerov )8 9 * še več.
V BPT so obratni delavs^1 sveti že odločili, kakšne bod3 njihove pristojnosti. Za sedal pa se še največ ukvarjajo s ta' rifno in kadrovsko politiko.
Nekateri pa kljub doseženi31 uspehom teh dveh podjetij čakajo, pravijo — na ugodne)81 čas. Samo da jih le-ta ne ^ prehitel! VLADO ERJAVŠS*
• NOVO MESTO:
V kmetijstvu EE po teritorijih
{(
Vse doslej je bil oziroma j® i poiažaj kmetijskega delavca Vr*C. slabši od položaja delavcev v ind^*^ ji. Toda to ne bi smel biti vzroki bi tudi vlogo kmetijskega delavca °ce njevali drugače kot delavca v i11 striji. To se pravi, da mu ne bi slJl odrekati sposobnosti samostojni upravljanja po ekonomskih cn°Vtr Pokazalo se je, da ustanavljanje e nomskih enot po panogah v kmetij51^ ne ustreza in da bi bilo bolje, kmetijske organizacije ustanavlJ^ ekonomske enote po teritorialnem čelu. Tako je priporočilo tudi Pfe
sedstva Okrajnega sindikalnega s'' v Novem mestu na nedavni seji- J'
tulili
KADAR NI SLOGE
ALI BOLJE: ZGODBA IZ PIRANSKE OBČINE
4.	pohodek mora pokrivati Tse stroške tekočega poslovanja, poleg tega pa dajati tudi določana sredstva za planirano razširjeno , reprodukcijo. Višino Sredstev ža 'razširjeno reproduk-Ciio naj določi družbena skupnost z odrejanjem ravni tarif v skladu z gospodarskim razvojem področja.
5.	Stroški predstavljajo vse fiksne in variabilne stroške glede na ugotovljeno zmogljivost stabilnih in mobilnih sredstev.
6.	Na podlagi ugotovitve svojih individualnih stroškov ugotovi podjetje svojo ceno prevoznih storitev.
7.	Cena prevoznih storitev predstavlja osnovo za tarifo, ki more hiti zato samo področna za vsako posamezno podjetje.
8.	Jugoslovansko ozemlje predstavlja enoten gospodarski prostor in zaradi enotnega nastopanja nasproti vsem odjemalcem železniških uslug morajo za skupne prevoze vsa podjetja na področju FLRJ nastopati navzven z enotno tarifo. Ta tarifa je po svoji obliki enotna, po svoji notranji strukturi pa zvezna, ker so vanjo vgrajene vse področne tarife posameznih prevoznih podjetij.
9.	Kadar poteka prevoz preko območij več podjetij, se za ta prevoz uporabi enotna zvezna tarifa. Realizirani dohodek iz takega prevoza pa se med udeležence tega prevoza deli na podlagi razmerij področnih tarif posameznega podjetja do te
enotne tarife. To razmerje se vnaprej izračuna tako, da se za razdalje v tem prevozu ne upo-
rabljajo dejanski kilometri, pač
V, Delavski enotnosti dne 2. septembra 1961 je bil na šesti strani objavljen sestavek »Kadar ni sloge«, ki navaja v nadnaslovu označeno zgodbo iz »Piranskih solin«.
Omenjeni članek, ki s tolikanj neresničnimi navedbami in tendencioznimi podtikanji obtožuje direktorja popolne enostra-nosti v delu, nenačelnosti, izigravanja in zanemarjanja sklepov organov delavske samouprave ter zapravljivstva, vtem ko posredno osvetljuje organe samouprave podjetja kot žalostne kimavce, ki so se prebudili v začetku letošnjega leta — vse to mi nalaga, da osvetlim resnico o delu direktorja ter razmerah v podjetju in občini.
Sedanje objektivne težave, izredno zastarel sistem in izrazito sezonski karakter proizvodnje, odvisem poleg tega še od vremena, iz leta v leto večje težave z zagotovitvijo sezonskih delovnih moči, neizogibno relativno višanje proizvodne cene, rastoča konkurenca na tržišču jedilne soli — vse te objektivne okoliščine torej, so sestavni del razmer, ki so prav tako kot perspektive solin brez predvidene rekonstrukcije vsekakor zaskrbljujoče! Stvar je torej povsem nasprotna od trditve član-karja v uvodu, ki kot zaskrbljujoče vidi le sekundarne, subjektivne momente.
Novi direktor je prišel v soline pred dobrima dvema letoma, ne pa pred dobrim letom — kot trdi člankar. Nekaj časa po njegovem prihodu, to je konec
1959.	leta, so se v podjetju odločili za rekonstrukcijo, ki bi pomenila opustitev obstoječih dveh (srednjeveškega in klasičnega) sistemov pridobivanja soli in omogočila solini postopen prehod v sodobni, rentabilni solinsko-kemični kombinat. O tem, ali je direktor živel oziroma delal samo za rekonstrukcijo, pa naj bralci presodijo iz zadevnega mnenja delavskega sveta. Na zasedanju dne 28. Iti.
1960.	leta, torej 11 mesecev po prevzemu dolžnosti, ko je bil direktor poleg ostalih predlagan za nagrado, je delavski svet v njegovi odsotnosti ocenil njegovo delo takole: »Direktor se je uspešno prizadeval v zvezi s spremembo porazdeli Inika uvožene soli, s čimer smo pridobili pri dodelitvi uvožene soli več tisoč ton; njegova zasluga je tudi v težnji, da bi se čimbolj razvilo delo samoupravnih organov. Druga njegova odlika je skrb za človeka, za kar imamo več konkretnih primerov, ko se je zavzel za dodelitve stanovanj, raznih pomoči in podobno. Pravilniki, ki so bili že sprejeti, vsebujejo tudi mnogo njegovega dela in idej. Prizadevno je težil po izkoriščanju stranskih
proizvodov (peloidi, slanica, ar-temia salina). Vsega tega obsežnega dela ne more opraviti v rednem delovnem čhsu in dela povprečno dnevno 12 in še več ur, Pri tem pa upravni odbor sploh ni vzel v obzir dela pri rekonstrukciji, ker se bo o tem delu lahko razpravljalo šele, ko bo revizija potrdila elaborat«
Ali morda ne bi bilo prav, če bi člankar zapisal, da je direktor živel samo za podjetje, namesto »samo za rekonstrukcijo«?
Nadalje je v članku zapisano, da bi delavski svet, upravni odbor, osnovna organizacija ZK in strokovni kolegij »radi vedeli, kaj je njihov 'direktor že naredil, kako potekajo priprave za rekonstrukcijo, kakšne so perspektive za sredstva itd., skratka« — je dalje rečeno v članku — »bilo je nekako tako, kot da rekonstrukcija pomeni direktorjevo privatno zadevo, ne pa stvar celotnega kolektiva!«
Tovariš urednik bi bil gotovo neprijetno presenečen zaradi dolžine odgovora, če bi mu le bežno opisal izredno množične Priprave za rekonstrukcijo znotraj kolektiva. - Saj priprave za rekonstrukcijo, vključivši izdelavo elaborata (ki obsega 430 tipkanih strani in okoli 45 ms načrtov), nikoli ne bi zmogli v
tako kratkem času in tako kvalitetno zagotoviti, če pri izdelavi le-tega ne bi neposredno in prizadevno sodeloval dobesedno ves tehnični kader v solini, pa tudi številni člani kolektiva iz ostalih sektorjev. Pri sleherni pomembnejši razpravi, ki ni imela zgolj tehnično računskih nalog, so bili redno navzoči tudi predstavniki delavske samouprave podjetja, kakor so bili slednji poleg strokovnjakov iz podjetja razumljivo navzoči tudi na reviziji elaborata v Ljubljani. Posebno obširna je bila razprava na zasedanju delavskega sveta o rekonstrukciji po odobritvi elaborata na merodajnih republiških forumih, prav tako pa je direktor redno in v podrobnostih obveščal organe samoupravljanja o vsaki okoliščini, ki je po odobritvi elaborata kazala bodisi v prid, bodisi v škodo izgledom za zagotovitev potrebnih kreditov, kar 'je pri nekaterih članih upravnega odbora zbudilo pripombe, da ni potrebno vseh stvari poročati tako v podrobnost, Sicer pa naj na temelju podatkov o tem, kolikokrat so se najrazličnejša vprašanja v zvezi z rekonstrukcijo obravnavala na zasedanjih 'organov delavske samouprave, bralci sami presodijo kako absurdna je bila trditev, da je bila rekonstrukcija »privatna« stvar direktorja. Od skupno 69
zasedanj upravnega' odbora 23. septembra 1959 do 28.
gusta 1961 je bilo le-terriu „ ganu nič manj kot 46-krat P f ročano o problemih v zveLj) rekonstrukcijo, a na delavf3^ svetu od 29 zasedanj, ki jifl.ji imel v istem obdobju dveh let, pa je bilo poro33 17-krat.	j,
Toda v nekritičnosti narja in obžalovanja vre e,», podlosti njegovih informator)^ spojeni v članek »Kadar ni 3 { ge«, s tem še ni konec. Oči gg direktor ne bi bil dosledno ^ krinkan, če se nanj ne bi '‘A-še »hvaležne« sence zaprav7.c> ca družbenega denarja in za to, da je zaradi njegove*.^ konstrukcije« vidno zakrk*1'^ več ali manj vse ostalo de^0pe' prizadevanje za poglobitev ^ posredne samouprave v P Jetju. Za prvega izmed za3 j« dveh »grehov« direktorja fj< pokazalo zelo pripravno ^ stiti letos spomladi opravlja študijsko potovanje direktc,„j
in še dveh strokovnjakov e
ogled in kontrolo edine tovrj« tovarne soli na svetu v Br9)i' liji. Proučitev in kontrolo Prs^ tičnega delovanja omenjerie,;5i5' line so zaradi razmeroma.' ^ kih investicij izrecno Pr'P,,jF čile vse tri komisije za re'r j* investicijskih elaboratov t> dve republiški in komisi)3,^-investicije pri strokovnem ženju nekovin FLRJ). T'1 je mimogrede pripomnim, ^ tP veljala študijska pot za strokovnjake 1,5 milijona ne pa 3 kot je zapisal flan ^
Medtem ko je bilo do 0 fr da te komisije v začelk3 i farmarja letošnjega leta vS
k.
NA POTI, KI VODI
V PREVREDNOTENJE VREDNOT
(Nadaljevanje s 1. strani)
panirane proizvodne stroške za t6.064 dinarjev, v februarju eio za 1,166.014 dinarjev, če-Wav normativi niso bili kdo ve ako zelo napeti. V marcu pa, škrat ko so prvič izvolili svete konomskih enot, ko je zbor Proizvajalcev v pri režo valnici sprejel pravice in dolž-°sti samostojnega gospodar-i n3a, se je prekoračitev plani-snih stroškov znižala na 440.134 marj^ jn v aprjiu Celo na ““6.787 din. V maju je kolektiv ® 11\ezovalnice prvič ustvaril °i čisti dohodek, saj je plani-Re Proizvodne stroška znižal 7^ 893.613 dinarjev. Podobno di v juniju: prihranek eko-hiške enote na proizvodnih “hoških je znašal 775.110 dinar-v- V juliju so bili normativi Poizvodnih stroškov popravlje-j, ih postavljeni veliko bolj alno. Toda prirezovalnica, je '-eeno ustvarila svoj čisti do-ddek — 293.267 dinarjev.
•
j ^ravzaprav ni moč kdo ve e SR Povedati o ekonomskih °tah. Nekaj na ciklostilnem Pirju napisanih pravil ali za-jmn°v> kakor jih pač hoče kdo n. Shovati, pove na zunaj vse o hn. Pove, katere so proizvodne / dio, katere predračunske, ka-,. e Pomožne, določa, da je no-
DTPTTir' ITT	'•Jri	i 11	t r_
lja . Pravic in dolžnosti uprav-i2 zbor proizvajalcev, da je - r“ilni organ svet ekonomske
kdo nediscipliniran, če ne izpolnjuje svojih dolžnosti, nalog. Vse to zdaj rešuje kolektiv sam med seboj, kolektiv s kolektivom in kolektiv s posameznikom.-«
Še pred časom je nekdo v pogovoru zatrjeval, da je pravzaprav v tistem podjetju, ki ima moderno delitev dela in kjer so proizvodni postopki že domišljeni, pravzaprav povsem vseeno, ali uvede ekonomske enote ali ne, ker kakih bistvenih rezultatov tako ne bodo prinesle. Pa je ta trditev v celoti in povsem resnična? Ali naj prenos pravic in dolžnosti gospodarjenja na neposredne proizvajalce res prinese samo materialne rezultate, samo spremenjene materialne odnose? Bržčas ne. Spremenjeni materialni odnosi nujno morajo spreminjati družbene odnose. Ali zaradi tega ne pomeni prenašanje pravic in dolžnosti upravljanja na neposredne proizvajalce tudi njihovo osvobajanje od dela? Dosedanje razlike med umskim in fizičnim delom se skoraj v celoti zabrišejo in- razlika v položaju, ki jo je doslej porajala prav ta delitev dela na umsko in fizično,- se tako rekoč v celoti izgubi. Umsko delo ne postavlja nikogar več v nadrejen položaj, zato se tudi v
medsebojnih odnosih porajajo nove vrednote: namesto priganjanja, izkoriščanja, zapostavljanja — enakost v pravicah in dolžnostih.
*
Pozabil sem že, kdo mi je pripovedoval. Dobro pa se še spominjam, kakšne so bile njegove besede:
»V Tovarni čevlje so še do nedavnega imeli precej preglavic z bifejem. Vzrok je bil v tem, da je bila malica za vse podjetje ob istem času in da so takrat vsi delavci pritisnili na bife. Vsi pa v tiste pol ure odmora niso prišli na vrsto *n so tako nekateri prihajali na delo deset, dvajset minut, tudi pol ure po končanem odmoru.-«
Pa so sveti ekonomskih enot sami začeli reševati ta primer in zbori proizvajalcev so sprejeli sklep:
»Ob koncu odmora mora biti vsak na svojem delovnem mestu. Uprava podjetja pa naj tako uredi čas odmora, da bo vsak dobil malico takrat, ko je odmor.«
In v upravi so tudi uredili: prvo nadstropje ima odmor od pol devete do devete, nato je na vrsti drugo nadstropje in slednjič še tretje.
S tem so vsi zadovoljni in nikomur ni treba več zamujati.
»Ce pa bi to uredili na za-
htevo uprave, bi prav gotovo bilo godrnjanje."
*
Če so se doslej pogosto razhajali interesi posameznika z interesi kolektiva kot celote, pa samostojno gospodarjenje in upravljanje vseh proizvajalcev v dobršni meri omiljuje ta nasprotja. Tem manj jih je, čim več pravic in dolžnosti ima kolektiv ekonomske enote, čim bolj je dohodek posameznika odvisen od dohodka celotnega kolektiva. Vendar misliti, da bo prenos pravic in dolžnosti upravljanja na vse proizvajalce v celoti odpravil ta nesoglasja med kolektivom in posameznikom, bi bilo tvegano, malce nerealno. Ta nasprotja so in bodo, spreminja pa se način, kako se izravnavajo.
*
V ekonomski enoti konfekcije so ga že dlje opominjali. On pa po svoje naprej. Zamude, slabo delo, nekaj plavih. Kaj mu mar, kaj hočejo drugi!
Svet ekonomske enote konfekcija je slednjič hotel urediti zadevo. Kljub opominom, tovariškim opozorilom njegovi malomarnosti ni bilo konec. Na zboru proizvajalcev je predsednik predlagal, da mu odpovedo delovno razmerje.
In v upravo podjetja je prišel dopis:
»Zbor proizvajalcev ekonomske enote konfekcija je sklenil, da tovarišu ... odpove delovno razmerje zaradi delovne nediscipline, malomarnosti, neizpolnjevanja dolžnosti.«
*
Soodgovornost vseh za gospodarjenje znotraj ekonomske enote in s tem posredno-tudi podjetja kot celote bistveno spreminja medsebojne odnose med delavci. Doslej bi take in podobne pojave reševal kdo izven kolektiva ali pa kdo, ki mu delovno mesto daje večjo avtoriteto. Zdaj jih rešuje kolektiv sam. Nihče ne more zlorabiti položaja svojega delovnega mesta, nihče se ne more skriti za interese kolektiva. Ali pa ni prav v tem poroštvo, da postajajo medsebojni odnosi veliko bolj humani, da se bodo etični principi v človeku prevrednotili?
*
»To, kar je pri nas prinesel prenos pravic in dolžnosti gospodarjenja na neposredne proizvajalce," mi pravi ob koncu obiska v Tovarni čevljev v Mariboru direktor, »nam zagotavlja, da smo na pravi poti. Zato bomo v prihodnjih mesecih šli še korak dlje, v popolno samostojnost ekonomskih enot, ko bo vsaka sama ustvarjala svoj dohodek, čisti dohodek, samostojno gospodarila z osnovnimi in obratnimi sredstvi, imela svoje sklade. Kakšni bodo takrat materialni rezultati, kakšne bodo tedaj nove vrednote v medsebojnih odnosih, tega za sedaj še ne moremo reči. Vendar mislimo, da bodo spremembe velike. In pozitivne. V tem smo optimisti."
BOJAN SAMARIN
»j.	—ovci/ ctvuiiutiiarvc
no°te, da proizvajalci samostoj-Sl. ^spodarijo z ustvarjenimi
sne?StVi' Tako pri njih> dru§ie j,®1 nekoliko drugače. — A če
oi kdo hotel iskati pravo, tisto del vsehino, jo bo našel v Bnv 0*v°hojenem človeku — jo uZVa^aicu*uPravljavcu. Našel SqvDo. v tisočerih podobah, v ti-' erih novih vrednotah.
*
jj. '‘Pred časom je prišel k me-e)Predsednik sveta ene izmed di Rorn-skih enot," pripoveduje jj. ektor podjetja, »in se prito-pr;’ ^kaj vodilni uslužbenci ne Izhajamo veg na sestanke ko-o_, lva. Ko pa sva se o tem po-z varjala, sva prišla do spo-yania, da pravzaprav to sploh (, več potrebno. Ekonomske so namreč bistveno spre-k*nile odnose med vodilnim °m in Proizvaialci- Vsaka g0 RC)R:lska enota samostojno sVet°dari’ zk°r proizvajalcev in ^ata p Vsem samostojno odlo-sMe * Unkciia vodilnega kadra n k°re^ ^^stveno spremenila: fata kak^.nega upravnega apa-ali ’kar. doslej še vedno več nek- anj bil, zdaj prerašča v ietja V5?te strokovni svet pod-anai/, cigar glavna naloga je rnentZa. • prcazvodnie 'n doku-koVnac^a razvoja, torej stro-
Sano:
IZKUŠNJE DRUGIH
Delavski svet samo še izvršili organ
pilllll!llllll!lllllllllllllllllllll||||||||||||||l!ll!llllllllllllllll!ll||||||||||||!l||||||||||||||||||f!!l|||||||)|||llll||||||||||||!l||||||||||||||||||||||||||||||||
Kadar se omenja Zenica, je običajno v mislih	|
i	Železarna. Temu gigantu črne metalurgije posveča	1
|	dnevni tisk redno na desetine stolpcev. Z veliko	1
1	domišljijo posnemajo o železarni tudi filme, ki do-	j§
g	bivajo prve nagrade na festivalih. In skoraj vedno	1
g	se izgube v senci tega velikana naše socialistične	g
|	izgradnje manjša zeniška podjetja, o katerih bi	|
H	prav tako lahko precej povedali in v katerih ravno	H
š tako vodijo boj za povečano proizvodnjo.
¥llIIII!llll!l!llllllllllllllll!l!llllll!!!!llllllllll!llllll!lllllllllll!ll|||||||||||||!l!ll!||||!l!||||||!||||!H||||||f||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vna •'	LUiej SL
p a Porn°č samoupravnim'
°d	zase vem, da se mi
1 časa, ko smo osnovali :e enote, ni treba več s tem, če se kje v Pojavi zastoj, če je
r±\j aiuu USI JU v cul
Ukva^ S?Ce enote’ ni treba več Ujetju’* S tem’ ee Se V
Zeniški rudnik črnega premoga, najstarejši v Bosni in Hercegovini, je bil dolga leta v nezavidljivem položaju. Brez zadostnih investicij za rekonstrukcijo je bil nenehno v dilemi: biti ali ne biti. Višek težav pa je nastal prav letos. Okoli 2700 rudarjev se je vprašalo: »Kam, če bomo prisiljeni ustaviti proizvodnjo?"
PRVI UKREP — NOV NAČIN DELITVE DOHODKA
Najprej so uredili družbeno politično stran problema — po-
lllllllll
loža j	delavcev. Upravljanje
podjetja je skoraj popolnoma prešlo v roke neposrednih proizvajalcev. Istočasno so sestavili plan, kako rudnik rekonstruirati in ga spraviti na raven povprečno donosnih podjetij, ne • da bi prekinili proizvodni proces.
Kot nadaljevanje dela, opravljenega v 1960. letu, ko so v tem rudniku črnega premoga uvedli sistem nagrajevanja po kompleksnem učinku, so letos izpopolnili instrumente, notranje delitve in pravice o
odločanju prenesli z delavskih svetov ekonomskih enot na zbore delavcev samostojnih enot. Lanskoletnih osem ekonomskih enot je namreč preraslo v devet samostojnih enot s perspektivo in možnostjo, da se v njih razvijejo nove ekonomske enote, ki bodo samostojno oblikovale in razdeljevale dohodek. Čeprav v podjetju obstajajo samostojne enote raznih velikosti — štejejo od 20 do 800 zaposlenih — niso realizirali tega atomizira-nja. Pač pa ekonomske enote že samostojno razpolagajo z vsemi fondi in samostojno skr-be za družbene prispevke, medtem ko so prej samostojno razdeljevale samo osebne dohodke.
Ker je rudnik po reorganizaciji ekonomska skupnost samostojnih enot, v katerih vse sklepe, ki so važni za notranje življenje, sprejemajo zbori delavcev, je spremenjena tudi vloga organov delavskega samoupravljanja. Delavski sveti samostojnih enot so izgubili pravico do samostojnega odločanja o razdelitvi dohodka, so pa ostali izvršni organ zbora
l!ll||!|!ini|lllll!ll!lll!!!!!!IIII||||l!l!j|!!|!l!l||||||||!!l!lllll!l!llll!!llll!llllllll!ll!!ll!IIM
Jo n6U?rave> da z rekonstrukci-°° niR> da ie direktor to pot J a.:'e khub temu oi dargk ie rekonstrukcija
bil:
odšel na . gospo-nezanimiva in nerenta-
‘•‘c/icuiiini v a in nersnia.-Obči ’ direktor ni obveščal rek0l. 0 Problemih v zvezi z ^ati1 jUkcL°’ da nima pomena Poti t da bn se direktor vrnil s (ja 'temveč ukrepati tako, kot 5l®dnn +^strukci:ie ne bo- D°-
Piu nr;akemu Stališču in mne-Se,:?s*;va občine, rekon-P* biia a Piranskih solin sploh vah 0Ir>enjena pri obravna-r?Pekt-ivnega gospodar-V Piran*K-rta na zborih volivcev F^dviri ob^ini> čeprav je bila ena v republiškem pet-
^ načrtu.
da takšno ravnanje S koiiV,a oboine v prizade-»PUgeg fivu ne more porajati nOjk0t negotovost o polo-ifi-ia, dvome v sposob-. Sodpii1^!1 * * strokovnjakov, ki 1 ici3skBcrVa^ pri izdelavi inve-iv^nje ture^aborai:a in ne na" h' hior-Di • dvome v sposobnost
vlCotXo lik direktorja, pač ati.	no še posebej dokazo-
iennhkzvfesta Podoba takš-gni,.eVanjakTatl zapoznelega na-Vipi® divm-- avrne obrekovalne fl 6hi , direktorju in pred-CnelL »Konstrukciji je tudi L ^ ie hiiad,ar ni sloge««, kajti
Po	1 objavljen v času, ko
.j^ov v. dh za ogromno večino
^tljive^ktiva vseskozi pre-
d hekoT1 . lzbruhu »nesloge*
erinii vodilnimi usluž-
benci in direktorjem, v kolektiv že prodrlo jasno prepričanje, da se v podjetju dogaja nekaj nerazumljivega in nezdravega, do česar brez vpliva iz predsedstva občine ne bi moglo priti. Kajti kako bi bilo sicer možno preko noči zmetati na človeka, katerega so osebno in kot delavca cenili — toliko težkih, ■ očitno tendencioznih obtožb.
Nekateri neposredni proizvajalci, ki so že dlje v podjetju, so namreč pripisali vzrok za atako na direktorja znanemu dejstvu, da. se le-ta ni strinjal s sumljivim odtokom sredstev iz podjetja v občino.
Ugotovitve v članku, da so zaradi predvidene rekonstrukcije ter dejstva, da je direktor vedno uspel »prepričati« — beri .vsiliti — svojo voljo vsem, od strokovnega kolegija do upravnega odbora in delavskega sveta — precej zaostala prizadevanja za decentralizacijo samoupravljanja v podjetju, so neresne in hkrati podcenjevalne za organe delavske samouprave.
Ne samo prej omenjeno veliko število zasedanj delavskega sveta in upravnega odbora v času minulih dveh let, temveč tudi in predvsem vsebina dela le-teh organov sta v vidnem nasprotju s takšnimi trditvami. V omenjenem času so namreč orgapi samouprave na temelju obširnih predhodnih razprav v, kolektivu na novo sprejeli ali bistveno dopolnili nič manj kot 18 pravilnikov, ki urejajo odnose med člani kolektiva načrtno in dosledno v smeri utrjevanja delavske samouprave ter praktične poglo-
bitve načel porazdelitve • dohodka po delu in zaslugah. Prav zaradi tega, ker tudi direktor skrbi za utrjevanje delavske samouprave, po vrnitvi s študijske poti ni mogel enostavno iti preko tega, da se pomemben sklep delavskega sveta o planskih zadolžitvah solinskih površin, upoštevajoč kvaliteto fondov, ne bi realiziral, ker leta zagotavlja solinarjem prepotrebne enake startne pogoje. Na žalost pa avtor članka prav zaradi omenjenega ter nekaj podobnih direktorjevih ukrepov oziroma stališč v korist in obrambo neposrednega odločanja proizvajalcev podtika direktorju nenačelnost in samovoljnost.	jOŽE 2IŽEK
OPOMBA UREDNIŠTVA: Iz gornjega prispevka so bili spuščeni vsi tisti odstavki in odlomki, ki obravnavajo odnose med predsedstvom piranske občine in podjetjem »Piranske soline" oziroma njegovim direktorjem, ki so bili po mnenju uredništva premalo argumentirani., Avtor odgovora je na to pristal, vendar s pridržkom, da bralcem to posebej pojasnimo.
Uredništvo »Delavske enotnosti«« je mnenja, da odgovor tovariša Žižka dopolnjuje zaokroženo podobo razmer v podjetju, ki so bile v prvem članku »Kadar ni sloge«« osvetljene le z ene strani. Naš sodelavec je takrat gradil svoj članek predvsem na podlagi informacij, ki jih je dobil pri članih samoupravnih organov ter pri predstavnikih političnih organizacij v podjetju. Hkrati pa se je poslužil zapisnika in izjav, izrečenih v direktorjevi prisotnosti na sestanku
osnovne organizacije ZK. Moramo pa poudariti, da ti očitki, izrečeni na tem sestanku in potem ponovljeni še na kasnejših, niso privedli do kakih enotnih sklepov in do razčiščenih stališč — izvzemši soglasno sprejetega mnenja, da o poštenosti in prizadevnosti direktorjeve osebnosti nikakor ne more biti dvoma.
Ni naš namen, da bi si lastili vlogo razsodnika v sporu med skupino vodilnih uslužbencev, predstavniki samoupravnih organov in političnih organizacij v podjetju na eni strani ter direktorjem na drugi strani. Prav tako ni naš namen, da bi zagovarjali ukrepanje direktorja, kakor tudi ne, da bi mu v imenu številnih, a vendarle posameznih mnenj v kolektivu, očitali nedemokratičnost, še posebno ne, ker ni doslej še noben organ v podjetju sprejel enotnih jasnih stališč in sklepov.
Trdno smo le prepričani, da je urejanje vseh omenjenih in še drugih, doslej neomenjenih spornih vprašanj, v prvi vrsti stvar kolektiva samega — ne le ožjega kroga vodilnega upravnega in političnega kadra, ampak stvar vseh solinarjev! — saj bodo le-ti na svoji koži najbolj občutili posledice dobrega ali slabega gospodarjenja ter neurejenih medsebojnih odnosov, pa najsi bodo ti odnosi skaljeni po krivdi tega ali onega!
Da pa v podjetju »Piranske soline«« ne manjka različnih stališč, različnih pojmovanj in različnih obtoževanj, oba prispevka, objavljena pod naslovom »Kadar ni sloge« samo potrjujeta.
delavcev in upravljajo v njegovem imenu ter po njegovih, smernicah.
Od prejšnjega upravnega odbora podjetja so-delavski sveti samostojnih enot prevzeli določene upravne funkcije, vendar jim je še vedno glavna naloga, da izvršujejo naloge zbora delavcev.
Samostojna enota ima lahko več zborov delavcev, ki izvolijo svojega predsednika, sekretarja in člane raznih komisij. Zbori delavcev sestavijo poslovnik o svojem delu, dokončno odločajo o sprejemanju no-jvih delavcev in odpustih in samostojno sestavljajo proizvodne načrte. Toda načrt je uveljavljen šele takrat, ko ga sprejmejo vsi zbori delavcev znotraj enote. Če se le-ti ne strinjajo z njim, delavski svet sestavi kompromisni predlog, ki ga ponovno predloži zborom delavcev v odobritev, če spet niso zadovoljni z njim, skličejo skupščino vseh zborov delavcev, ki o načrtu dokončno odloči.
Delavski svet rudnika je obdržal vsega tri glavne funkcije. Prvič kot arbiter regulira odnose v podjetju med samostojnimi enotami, in sicer s pomočjo raznih internih predpisov.
Druga naloga delavskega sveta je skrb za perspektivo podjetja in njegov razvoj v celoti.
Tretjič: delavski svet nastopa kot vez med delovnim kolektivom in družbo. Boj za trži-, šče, uveljavljanje na trgu in rentabilnost so še dalje v domeni centralnega delavskega sveta.
VSI SMO »PRAVNIKI«
Med oblikovanjem pravilnika o novi organizaciji poslovanja in delitve dohodka je vsak član kolektiva dobil precej upravljalskih izkušenj. »Vsi smo pravniki,« pogosto slišite med zeniškimi rudarji.
Naj omenimo, da so razen pravilnika o razdelitvi čistega dohodka in osebnega dohodka in njihove nadaljnje delitve po samostojnih enotah sestavili še okrog 10 raznih pravilnikov in poslovnikov, ki nadrobno ure-j jajo nove odnose v podjetju.
Zanimivo je, da so izvolili posebne svete v direkciji podjetja, stanovanjsko - komunalni upravi in v zdravstveni postaji. V svete teh samostojnih enot volijo tudi predstavnike kolektiva, ki vplivajo na delo teh služb.
Rudnik že posluje po novih pravilnikih. Rezultati popolnega prenosa upravnih pravic na neposredne proizvajalce so očitni. In ti rezultati govore o upravičenem optimizmu in vzbujajo zaupanje, da bo ta rudnik, ki je bil do včeraj nedonosen, začel 1962. leto kot rentabilen in enakopraven tekmec vsem drugim modernim rudnikom v državi. B. V.
TOVARNA AVTOELEKTRIKS NOVA GORICA —
NOVA POSLOVNA ENOTA ISKRINE SKUPNOSTI
Uresničevanje
specializacije
Redkokdaj se dogodi, da vodstva posameznih podjetij skli-. cujejo tiskovne konference. Za to se po navadi odločijo ob izredno pomembnem dogodku, ko hočejo javnost obvestiti o zadevi, ki je važna tako za njih same, kot za celotno gospodarstvo posebej. Tokrat se je za takšno obliko obveščanja javnosti odločilo vodstvo podjetja »Iskra« v Kranju.
Tovarna »Iskra« v Kranju je pred časom osnovala svoje obrate izven sedeža matičnega podjetja, to je v Otočah in Novi Gorici. S tem je »Iskra« prešla na pot specializacije. Specializacija je še predvsem potrebna sedaj, ko skupnost, ki je vznikla iz »Iskre«, združuje tudi druga podjetja sorodne stroke, to je Industrijo za elektro-zveze, TELO in Telekomunikacije.
Kolektiv Tovarne avtoelek-trike v Novi Gorici je že dorasel svojim nalogam, tako je bilo rečeno na tiskovni konferenci. Zato je delavski svet »Iskre« na zadnji seji 8. septembra letos sklenil, da prepusti brezplačno osnovna sredstva kolektivu Tovarne avto-elektrike v Novi Gorici z vsemi obveznostmi, to je odplačevanjem anuitet, amortizacije in obresti od poslovnega sklada in zavarovalnino. Delavski svet »Iskre« je prav tako odobril prenos obratnih sredstev v višini nad 456 milijonov dinarjev. S tem sklepom delavskega sveta je postal nekdanji obrat »Iskre« poslovna enota skupnosti. Tovarna posluje že od 1. julija letos kot 'samostojna poslovna enota skupnosti, z le-to pa jo družijo skupne službe, kot ostale poslovne enote (TELA, IEV, Telekomunikacije) in kooperacijska pogodba. V »Iskri« bodo izdelovali sicer še nekatere dele za avtoelektriko, serijske naprave, ker je ta način cenejši.
Obrat v Novi Gorici je imel lani le nekaj nad milijardo 'bruto prometa. Letos bo znašal bruto promet te nove poslovne enote skupnosti 2 milijardi 352 milijonov dinarjev. Ko bodo dograjeni potrebni prostori, v katerih bo zaposleno od 1000’do 1200 delavcev (predvidoma do leta 1965), bo znašal bruto promet te poslovne enote okoli 6,5 milijarde dinarjev, torej se bo potrojil.
Z osnovanjem tovarne avto-elektrike, kot samostojne poslovne enote v okviru Skupnosti prehajata Iskra in skupnost vse bolj k uresničevanju začrtane specializacije. V Otočah, kjer izdelujejo elektroinstrurnente, in Sežani, kjer -je predvidena izdelava televizijskih sprejemnikov, lahko prav tako v doglednem času pričakujejo osamosvojitev oziromh preimenovanje sedanjega obrata v poslovno enoto skupnosti. Seveda pa bo terjalo to še več naporov od kolektivov, kajti s samostojnostjo poslovanja prevzemajo nase tudi obveznosti. P. D.
delavska
EiNOTKrOST

ZSJ za Slovenijo Glavni odgovorni urednik:
VINKO TRINKAUS
Urejuje uredniški odbor- Peter Dornik, Sonja Gašperšič, Milan Maver, Janez Voljč. ’ Tehnični urednik Janez Šuster Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 313-VI, telefon uredništva: 33-722 In 30-672 — Račun pri Narodni banki v Ljubljani štev. NB 600-11/1-165 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250. polletna SOfl in letna 1000 din - List tiska CZP »Ljudska pravica- — Poštnina plačana v gotovini

K O Z E H I j A
Pa so res v škripcih samo zato, ker so ženske. Pri delu in zaslužkih jim sicer priznavajo enakopravnost, kadar gre za stanovanja, se pa na ženske pravice kratko malo požvižgajo.
Lani so sestavljali pravilnik, po katerem. — pomislite — smejo tudi ženske, ki delajo v tej tovarni, zaprositi za boljšo streho.
Lahko verjamete, da se jim je ob sprejetju tega tovarniškega zakonika o razdeljevanju stanovanj odvalil kamen od srca. Prej so namrež prosilke, ki imajo može v drugih podjetjih, kratko malo zavrnili, češ naj se njihove slabše polovice pobrigajo za stanovanje.
Veselje pa je hitro minilo. Pred kratkim mesecem je upravni odbor (!) sprejel dodatni člen, ki glavarjem družine priznava dvajset točk več kakor drugim prosilcem, pa naj je njihovo staro stanovanje takšno ali drugačno. To še ne bi bilo tako hudo, če hi glavarstvo družine priznavali tistemu, ki to zasluži. Naj bo že moški, ženska ali oba skupaj. Priznali pa so ga samo m o ž e.m , ki delajo v njihovi tovarni!
Prošnje delavk in uslužbenk, katerih možje delajo drugje, bodo zato najbrž tičale tako dolgo v mapah, do-
kler vsi družinski poglavarji ne dobe stanovanja. Prosilke so torej1 tam, kjer so bile pred sprejemom tega pravilnika.
Zdaj ugibajo, kaj naj napravijo, da jim v tovarni priznajo vsaj pol enakopravnosti. Da delajo tako kakor njihovi možje, jim ni treba dokazovati, ker jih imajo tisti, ki so sprejeli nesrečni dodatni člen, vsak dan pred očmi. Da prinašajo prvega približno toliko domov kakor njihovi možje, jim tudi lahko dokažejo. Da doma več delajo kakor možje, pa je menda vsakomur jasno. In vendar — glavarstvo je priznano samo možem, in z njim tudi tistih dodatnih dvajset točk, zaradi česar bodo poročeni delavci veliko prej dobili stanovanje kakor delavke.
Visok sindikalni funkcionar pride v veliko tovarno, kjer že imajo ekonomske enote. Kakor običa.jno ob takšnih obiskih, skuša zvedeti, kako so se delavci znašli v gospodarjenju.
Ker je ekonomskih enot veliko, časa za razgovore pa vedno manj, predlaga, naj bi predsedniki ekonomskih enot in direktor sedli skupaj za mizo in drug drugega dopolnjevali v pomenku.
Rečeno — storjeno. Tovarniški ljudje so vedeli zelo dosti povedati o večji delovni prizadevnosti, o povečani varčnosti z materialom^ elektriko in z vsem, s čimer se le da varčevati.
»Kako je pa kaj z vašim dohodkom in s čistim dohodkom?« je posegel gost v pripoved. »Če se toliko bolj trudite, še vam. mora poznati pri dohodkih.«
Predsedniki ekonomskih enot so se spogledali, direktor pa se je jel nemirno presedati in nekam sumljivo pokos-
iš Ijevati. čez čas, ko se ni nihče od delavcev oglasil, se je g = sklonil h gostu in mu zašepetal na uho:
»Ne vrtajte v to reč. Finančno slabo stojimo. Prvega g U komaj spravimo za plače skupaj.«
“	Gost ga napeto posluša, kakor bi dvomil, da ga je prav g
g	razumel, potem pogleda po delavcih in de:	[
»Kaj če bi tole naglas povedali. Po mojem se delavcev p
■	bolj tiče kakor mene.«	g
Najbrž je bilo direktorju malce žal, da je gostu izdal g 1	skrivnost, za katero se skriva druga skrivnost, H	uprav-	g
1	nemu vodstvu okoli prvega povzroča glavobol — namesto	gj
1 da bi ga vsem.
Več glav gotovo več ve kakor ena ali dve, posebno če g H	gre za stvari, ki se vseh tičejo. Osebni dohodki	pa ne-	g
g dvommo sodijo sem.	'	p
1	H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI:	I
1.	Tovarna emajlirane, posode, Celje — MARlOLA j H KOBAL
2.	Velika nova tovarna v Sloveniji — MARlOLA KO- g
■	BAL.	H
== —
(Iz zapisnika sestanka izvršnega odbora sindikalne podružnice.)
Sestanek se začne ob enih popoldne v sindikalnem domu, oziroma provizoriju. Navzoči: predsednik, tajnik, blagajnik, in štirje člani. Odsoten:	nihče.
Dnevni red: Analiza odnosov v kolektivu s posebnim ozirom na delavsko samoupravljanje.
Predsednik pravi:
»Tovariši, sestali smo se, da bi preanalizirali našo notranjo situacijo z vidika delavskega samoupravljanja. Pri tem naj bi izhajali iz naslednjih dejstev:
Naš čas terja smele ljudi, ki se v vsaki situaciji znajdejo in teže venomer naprej. Kdor na lovorikah počiva, ostane daleč zadaj in potem se mora salamensko pehati, da dohiti zamujeno.
Če sedaj pogledamo, kako hitro napreduje delavsko samoupravljanje v drugih kolektivih, koliko so že storili po vprašanju decentralizacije, pritegovanja v upravljanje ljudi od spodaj, obveščanja kolektiva in vseh drugih vprašanjih, ki sodijo v ta sklop problemov, lahko ugotovimo, da zaostajamo za njimi.
Naš delavski svet deluje odtrgano od kolektiva. Ne razpravlja z njim, sam sklepa in odloča, ne sporoča kolektivu svojih sklepov. Od tod nerazumevanje in negodovanje. Tudi sindikat ne izpolnjuje svojih nalog. Govorimo o vsem, o teh vprašanjih pa ne.
Sodim, da bo treba okrepiti stike med kolektivom ter sindikatom in organi samoupravljanja.«
' Po uvodnih besedah tovariša predsednika se razvije živahna razprava, med katero je bilo poudarjeno, da je stik med forumi in kolektivom resnično slab in da bo treba »poglobljeno študirati razpoloženje v kolektivu in dobro vedeti, za kaj ljudje so in za kaj niso,« kot je dejal tovariš predsednik. »Zato bo treba prisluhniti sleherni želji in misli, slehernemu ugovoru ih predlogu.«
Tajnik pravi:
»Res je. da smo na tem področju storili premalo. Vendar se ne smemo zaleteti. Dela se moramo lotiti načrtno, organizirano, preudarno. Zato predlagam, da bi najprej, kot prvi ukrep, zadolžili enega člana izvršnega odbora za stik s kolektivom, ki naj bi proučeval razpoloženje v podjetju in nam na sejah poročal, kaj od spodaj mislijo o tej ali oni odločitvi. To področje naše dejavnosti je tako pomembno, da mirne duše lahko določimo zanj posebnega člana, saj bi s tem zagotovili kontinuiteto našega zanimanja za ta vprašanja in poudarili njihovo izredno važnost.«
Predlog tovariša tajnika je soglasno sprejet.
Iz razprave:
»Naša prva akcija na tem področju bi morala biti posvečena pravilniku o delitvi čistega dohodka. Delavski svet ga je sprejel že pred mesecem dni. člani kolektiva pa ga sploh še ne poznajo«
Predlagam, da se takoj lotimo dela in razobesimo pravilnik tule zraven, v veži provizo-rija. Zdajle bo ura dve. Po zvočniku sporočimo, da pravilnik visi in, videli boste, prišlo bo ljudi...«
»Predlagam, da takoj izvolimo tovariša, ki bo odgovoren za to dejavnost in ki naj takoj sedaj ugotovi, kakšno je razpoloženje v kolektivu, mislim, glede pravilnika.«
»Ko smo delili funkcije, je tovariš Nace kot edini med nami ostal brez konkretne zadolžitve, zato predlagam tovariša Naceta.«
Vsi predlogi so soglasno sprejeti in uresničeni. Tovariš, ki je zadolžen za stik s kolektivom, razobesi pravilnik, tovariš predsednik pa to dejstvo sporoči kolektivu.
Tovariš predsednik predlaga pol ure odmora.
Čez četrt ure se seštanek nadaljuje: Navzoči: vsi, razen tovariša Naceta. Tajnik predlaga, da g.a počakajo. V veži se pred razobešenim pravilnikom zbirajo ljudje. Nekaj govore, toda njihove besede so nerazumljive. Potem se iz rež med stropnimi deskami vsuje prah. Nekdo kihne Deske se sumljivo zaši-bijo. Nekdo nekaj nerazumljivega zakriči. Potem se zasliši: »Tap, tap, tap ...« Nekdo hodi na podstrešju, slišati je besede, ki — z ozirom na spodobnost — ne sodijo v ta zapisnik.
Končno se sestanka udeleži tudi tovariš Nace. Pred seboj peha kurirja podjetja. Oba sta prašna, njunih oblek se drži pajčevina, oba kihata.
Opravičilo tovariša Naceta:
»Zamudil sem, toda nisem mogel drugače. Ko sem po sklepu sestanka razobesil pravilnik, se mi je zdelo, da. ne bom mogel ugotoviti resničnega razpoloženja v kolektivu, če bom navzoč v veži, tam pred pravilnikom; ljudje ne bi rekli vsega, kar mislijo, če bi me videli; zato sem zlezel na podstrešje, da bi tam skozi reže poslušal, kaj sodijo o pravilniku, pa se prej, preden sem sploh kaj slišal, priplazi tale, zleze nad našo sobo, se vleže na tla, in, vidim, prisluškuje. Jaz čepim za nekakšno kišto, pajčevina mi sili v nos, zadržujem . se, pa ne morem vzdržati, kihnem in ...«
Kurirjev zagovor:
»Oprostite,« nisem nameraval, pojdi, so mi rekli, nihče ne ve, kaj govorijo, prisluhni, boš sli-
šal o čem razpravljajo na sindikalnem odboru, pa boš povedal; ne gre drugače... ni stika... prvič je bilo, in zadnjič ...«
Navzoči se spogledajo in se — zarežijo:
Tovariš predsednik predlaga, da se zaradi novonastale situacije sestanek preloži na naslednji dan, člani odbora pa naj v tem
času šel enkrat in bolj P0*’ je Ijeno preanalizirajo notraij^ odnose s posebnim ozirom razpoloženje v kolektivu.
Njegov predlog je
sogl35
sprejet.	J
Sestanek se zaključi ob r štirih popoldne.
Zapisnikar,
VOLJc
JANEZ
i
Z(i()l)B\ C) SOLIDARNOSTI

Kar naravnost so ji rekli, da jim je odveč. Za tri pisarne, da se jim ne splača imeti posebne snažilke, več pa da jih ona ne bi mogla pospravljati, ker dela samo štiri ure in ker je bolehna.
»Ce podpišeš odpoved, ti poiščemo drugo službo,« so ji prigovarjali.	1
Kakor v sanjah jih je poslušala. Preveč nepričakovano je prišla novica, da bi se znašla Samo tega se je zavedala, da ne ravnajo prav in da ima pravico ostati v tovarni.
»Reci kaj. Vidiš, da je delo pretežko zate ...«
»Če bi kupili loščilnik, se ne bi tako utrudila,« se je jela opravičevati, »nisem sama kriva, če nimam prave moči.«
»Lahko je reči: kupite loščilnik. Kje naj pa dobimo denar? Za vsak dinar nam gre ...«
Takrat ni več vzdržala. Na silo zadrževane solze so se ji udrle po koščenem obrazu.
»Vem... zame ni ničesar več ... ne dela, ne denarja ...« je hlipaje vrelo iz nje. »Vrnite mi zdravje... pa bom šla kamorkoli ... zdrava sem prišla v železarno...«
Več ni povedala. Ni bilo potrebno. Dobro jo poznajo in vedo, kako je bilo z njo.
M *	^ _ v'
Bila je delavka. Se pred dvema letoma je prihajala z reko ljudi zjutraj ali ob dveh v železarno. Delavka med delavkami. Potem je zbolela za gripo. Polegala je, dokler ji je dovolil obratni zdravnik. Ko se je ■ vrnila v železarno, je čutila, da z njo še ni v redu. Potožila je zdravniku, da se slabo počuti, pa ji ni verjel. Nekega dne se je sesedla pri delu ...
Sele takrat so videli, da je resno bolna. Dvakrat so jo morali operirati na pljučih, da je prišla k sebi. V bolnišnici so ji odvzeli vfeč reber. Izgubila je mesece in mesece delovnih dni. In zdravje, ki ji ga nihče več ne povrne.
V 'železarni ji niso pokazali vrat, ko se je vrnila. Samo premestili so jo. Iz delavke je postala snažilka. Ni rada prevzela tega dela, upirala pa se mu ni. Zakaj bila je invalidka. Zdravniki so ji napisali potrdilo, da ne sme delati več kakor štiri ure na dan in da ji morajo dati lažje delo.
Toda čiščenje pisarn jo je utrujalo. Posebno pred dežjem je stežka loščila parket. Prosila je, naj kupijo loščilnik in obljubljala, da bo potem delala več, če bo treba. Čeprav jo pla-
čajo samo za štiri ure, pa niso ustregli. Tako so ji re.' kakor pravkar: da ni denarij V železarni, kjer se pogovarjaj večinoma o milijonih ... LoŠpa nik pa stane nekaj čez dvajse tisoč.	■
Brez pozdrava je odšla iz P0 sarne. Delavci, njeni znanci, ji svetovali, naj gre k sociala mu delavcu, češ da jo bo ta la razumel in se potegnil zanjo-Pri socialnem delavcu n),11« šla zaščite. »Težave so,« i' rekel, »ne morem vam P0ljj gati. V železarni ni za vas V-mernih delovnih mest. Pol0 od tod«	,e
Se je pritiskala kljuke in 'j so sočutno poslušali prip° hlapca Jerneja v krilu in j° lažili. Tudi v Ljubljani.
»Če vam drugje žago enake dohodke in lažje AeloČ ji rekli, »pojdite. Toda te pismeno izjavo, da se ^ vrnete v železarno, če se ^ zdravje poslabša. Nihče P» >e, ne more prisiliti, da odi« ^ kajti vašo invalidnost ima z žarna na vesti. Če ima kdo P vico ostati tam, jo imate vi-*
Ne vem, če je čistilka ž® šla pravico. Našla pa jo bo; pot do nje je dolga, POn'zULjo-in tlakovana z brezobzirn° ^ Nemara je najbolj trpka ^ vest, da se je morala zateci pomoč k tujim ljudem .zJ# svoje delovne tovariše, ki b^ v samoupravnih organih ko ščitniki delavskih pravic. -
M-
Prideš na zagrebški velesejem, ^ sodiš, da boš v enem sa-ein dnevu videl vse proizvode, izstavljene na njem, kmalu Sotoviš, da si velik optimist. Hodiš in hodiš, nabiraš vti-(Prvi se kopičijo na druge, in rugi na tretje in tako dalje na-gledaš izdelke, ki jih po-in tiste, ki jih — »ker v teh p*1 nisi dovolj podkovan« — ^uiaš spoznati, -in one, ki jih farn° preletiš z očmi (veš, da so °ristni, ne veš pa, čemu služi-)• In se nahodiš, pa si si more-tti ogledal šele nekaj paviljo-°v> šele četrt vsega; kdo ve, ai ne veš, koliko je tega, zaradi f?sar si prišel. Stojiš v vrsti, da t se za drag denar najedel, ali sedaš za mizami in čakaš pri-atelje, ki se pehajo za golaž, evapčiče, in spet hodiš. Ko ka-n° Popoldne najdeš svojo sku-in izmenjaš vtise, ugotoviš, T3, nisi videl tega, pa da nisi vi-onega, da nisi videl prav ti-e§a> kar bi rad; in se huduješ ad organizatorji, ker ti že ob topu na vel esej emski prostor s° Posredovali skice velesej-a’ nekakšnega kažipota, kaj zstavljajo in kje razstavljajo. Letos je namreč zagrebški posejem že tako velik, da lah-. govorimo o njem kot o ma-mestu.
Na 54.000 kvadratnih metrih sestavlja 1165 domačih pod j e-L na 86.600 kvadratnih metrih tujci iz 30 držav. Skupno je 65 Lot 3000 razstavljavcev. s Hkrati, ko se povečuje raz-Vni prostor in število raz-Rjavcev, pa lahko ugotavlja-(jj0’ da sta vedno bolj očitna tu-.raznohkost razstavljenih pro-°dov in obilico blaga.
Hodiš in gledaš in vse, kar d'š, razdeliš v tri skupine:
, izdelke, ki jih kot proiz-rlalec v svojem podjetju pojmuješ, za katere bi rad vedel, p 0 delujejo in kakšna je njih ma;
(j izdelke, ki jih v svoji in-jj, '■Hiški veji ne potrebuješ, pa v rabijo morebiti proizvajalci tijs-talurgiji) pomorstvu, kme-se ''ni ali kje drugje, in zanje Laj531110 zanimaš> hočeš vedeti, novega in dobrega drugje; nastopaš pa še kot potroš-Ijj V^ndnieš tiste proizvode, hrab11 Potrebuješ za svojo pre-tev za gospodinjstvo, uredi-ia stanovanja, obleko, obutev (ziam’Cl0':'ne reči> in zanje se s« tj1 te spremlja žena in če brert °Lrog nog motajo otroci) kdajn.? zanimaš. Hočeš vedeti, koiju Nh bodo prodajali in kje, noš moral dati, na pri-
mer, za nov hladilnik »Oboda« iz Cetinja, ali »Emanita« iz Novega Sada, koliko bo stala ta ali ona igračka, jedilni pribor, vkuhano sadje ali televizpr »RR zavodi« iz Niša.
Takrat, ko ogleduješ te izdelke, si v svojem elementu. Ko pa spet gledaš jadrnice, žerjave ali nosilce za kamione in se prebijaš skozi paviljon, ki je na-
menjen pomorski industriji, ugotavljaš, da nisi povsem zadovoljen.
•Spoznaš, da naše gospodarstvo hitro in z velikimi koraki napreduje in da je proizvodov, ki jih potrebujeva ti in jaz, dobrih in okusno izdelanih proizvodov, vedno več, hkrati pa se. motoviliš okrog izdelkov, novih in starih, in se sprašuješ, za ko-
liko bodo tega ali onega prodajali in — če ga bodo sploh prodajali.
Veliko vidiš in zadovoljen si, ker je vsega precej, hkrati pa si beliš glavo, ali boš izdelek, ki ga gledaš, sploh lahko kupil in po čem ga boš dobil. Tako razmišljaš in si želiš, da bi tvoje misli slišali tudi organizatorji tega sejma.	J. V.
Oimjua B0 POTBOŠ.VIKA
Eno izmed tem za pomenek na velesejemskem prostoru nam je ponudila naša tovarna igrač. »Mehanotehnika«, izolska tovarna igrač, je z eno samo besedo, napisano na razstavnem prostoru, povedala, od kod tolika pestrost njenih proizvodov — iz koprodukcije. Ta tovarna sodeluje z znanimi tovrstnimi tovarnami iz Japonske, Nemčije in Italije. Doslej je ponujala, tržišču 200 svojih proizvodov, predstavnik podjetja pa .je ob pomenku o koprodukciji povedal, da bo v bližnji prihodnosti dobil trg še nadaljnjih 200 novih proizvodov sodobnih igrač in sicer prav iato, ker je tovarna v tesni povezavi s tovarnami v omenjenih treh državah.
Koprodukcija in., kooperacija sta sicer dva različna pojma, toda o obeh je bilo govora s predstavniki posameznih podjetij na tokratnem zagrebškem velesejmu. Pretisovo motorno kolo Pri-ma je sestavljeno iz približno 2000 delov. »Le kam bi prišli, če bi vsak del izdelovali pri nas
sami. Sodobna industrijska proizvodnja terja. sodobno delitev dela. Temu načelu se podrejamo tudi pri nas.« Tako je dejal predstavnik Pretisa, tovarne iz Vogošča pri Sarajevu, ki izdeluje najrazličnejše proizvode za široko potrošnjo.
Seveda pa so posamezniki, ki Vidijo le svoje koristi, skušajo svoj poslovni uspeh prilagoditi trenutnemu povpraševanju in se izogibajo kooperacije. Predstavnik tovarne gospodinjske opreme iz Velenja »Gorenje« je na primer dejal: »Zakaj bi sodelovali z drugimi, jim nudili zaslužek, če še sami ne moremo izdelovati toliko proizvodov, kot jih trg želi?«
Ali ni v takšnem odgovoru kanec kratkovidnosti in avtarkije? Iz takšne avtarkične miselnosti — od vijaka do končnega proizvoda, izdelati proizvod — se porajajo apetiti po novih zgradbah, strojih, ki so pozneje neizkoriščeni.
Predstavnik podjetja Tovarne emajlirane posode v Celju pa je ob pomenku o kooperaciji nehote pokazal pot, kako krepiti proizvodno sodelovanje ne samo tedaj, ko gre za izdelavo toliko in toliko" tisoč proizvodov v letu dni, temveč za proizvodno sodelovanje v daljšem obdobju.
»Mi si prizadevamo sklepati s kupci pri nas in v tujini pogodbe na čimdaljši rok. S tem si hočemo zagotoviti kupca in to je za nas tudi usmeritev, kako naj razširjamo svojo proizvodnjo, kako naj krepimo svoje proizvodne zmogljivosti. ob tem, ko prenavljamo in razširjamo naše obrate, upoštevamo tudi kooperante — podjetja, za katera izdelujemo mi sami nekatere sestavne dele, in podjetja, za katera opravljamo emajliranje posameznih proizvodov.
Takšna usmeritev je za naše gospodarstvo nedvomno zelo koristna. Zakaj bi na primer gradili deset majhnih emajlirnic, če lahko ena sodobna zadovolji potrebe dvajsetih majhnih tovarni Ob tem so stroji in naprave polno izkoriščeni, vse to pa vpliva na zmanjšane cene.
Iz razgovorov o koprodukciji
in kooperaciji posameznih podjetij je bilo moč razbrati, da »frižiderska bolezen« še vedno razsaja. Pred leti je začelo izdelovati hladilnike sedem ali osem tovarn. Sedaj se nam obeta poplava svinčenih akumulatorjev. Res, tri tovarne: zagrebška »Munja«, mariborska »Vesna« in somborski »Elektron« niso mogle založiti trga v zadovoljivi meri s svojimi proizvodi. Predstavniki posameznih podjetij, pa so vedeli povedati, da je sedaf v načrtu približno na desetih mestih izdelovanje svinčenih akumulatorjev. Samo en proizvajalec Rudnik in topilnica
svinca Trepča obljublja čez pet let kar 3000 ton teh proizvodov. Ob njem pa vznikajo nove tovarne in tovarnice, novi proizvajalci v Bujanovcu, Brčkem, Surdulici, Novem Pazarju, Mežiški dolini, Ljubljani, Sremski Mitroviči in najbrže še kje drugje.
•-Posledice takšne nevsklaje-ne proizvodnje so znane. V določeno panogo se steka veliko družbenih sredstev, seveda po nepotrebnem. Ko je določenih proizvodov na trgu preveč, sta oškodovana tako kolektiv in komuna. Ob tem vznika vprašanje, kdo je odgovoren za takšno nopn^Vemerno rast industrijske proizvodnje: komuna ali kdo uiug. Od komune res ni moč pričakovati, da bo sama vselej videla potrebe dalj od svojih komunalnih meja. Zato nima potrebnega aparata in preglednosti. Kdo naj torej usmerja razvoj določene industrijske panoge? Sedaj, ko nimamo več administrativnih organov za razvoj posameznih industrijskih panog, prehaja to zelo važno področje dela na. zbornice in strokovna združenja. Te pa (to nam kažejo tudi primeri novih proizvajalcev akumulatorjev), kot je videti, svoje naloge še -niso doumele. In takšnih primerov bi lahko na zagrebškem velesejmu letos in lani našli še več, škoda le, da se iz vsega tega marsikdo ni ničesar naučil.
Pred časom je bil prometni davek ena izmed ovir za čim tesnejšo proizvodno sodelovanje mčd proizvajalci. Ob tokratnem pomenku proizvajalci tega niso šteli kot največjo oviro. Opozarjali pa so, da slaba kakovost proizvodov, neenakomerni dobavni roki in pretiran zaslužek posameznih kooperantov vendarle še zavirajo kooperacijo. Vedeli so povedati, da bi z od-prnvo teh napak lahko omejili težnje za gradnjo novih in novih tovarn, čeprav so dosedanje zmogljivosti zadostne; da bi večja kooperacija pocenila proizvodnjo, da bi vse to pripomoglo k popestritvi proizvodov' in čimbolj ši založenosti tržišča.
Pomenek o koooeraciji in koprodukciji bi bil' lahko še bolj popoln, če se ne bi v posameznih razstavnih paviljonih posamezniki izgovarjali, da za dajanje takšnih odgovorov niso pooblaščeni, da so samo komercialisti in ne tehnični vodje tovarn in podobno. Človek se ob vsem tem vendarle vpraša, kako more kdo dobro opravljati
komercialno službo, če ne, ve ničesar. o tako pomembni stvari, kot je proizvodno sodelovanje tovarne, ki jo predstavlja, če ne ve povedati, kolikšna bo cena proizvodov, ki jih razstavljajo. To zadnje pa nedvomno sodi v komercialno službo. P. D.
Trgovina odgovarja
V prejšnji številki Delavske in »Veriga« na Celovški cesti, enotnosti smo v rubriki »Od »Ker pa zaradi raznolikosti iz-proizvajalca do potrošnika« . delkov nimamo na zalogi vseh objavili pismo, kjer bralec spra- rezervnih delov za armature, za
šuje, zakaj v trgovini ni mogoče dobiti nadomestnih delov — porcelanastih gumbov z vijaki za vodovodne pipe.
Hkrati smo posredovali od-
vsak posamezni primer posredujemo nabavo in popravilo neposredno v tovarni.« (Pozanimali smo se v omenjenih trgovinah, vendar žal tudi v teh
govor Mariborske livarne, kjer dveh poslovalnicah nimajo iskanih delov, to se pravi porcelanastih gumbov z vijakom, temveč samo gumbe, ki pa žal ne ustrezajo vsakim dimenzijam vijakov pri ročajih pip. Zato žal kupcem še vedno ne moremo

te pipe izdelujejo. Livarna pravi, da imajo na zalogi dovolj nadomestnih delov, le da trgovina ne kaže za to nobenega interesa.
Tokrat pa odgovarjajo trgovska podjetja in sicer: Metalka,
Oprema in Kovina iz Ljubljane.
Vse tri trgovine pravijo, da je težko imeti na zalogi prav vse dele, ker je pač menda pri nas šest proizvajalcev takih pip.
Vsakdo od njih dela drugačne pipe, razen tega pa še občasno spreminjajo dimenzije. »Zato je strankam težko ustreči,« piše Metalka. »Če pa nam je kupec vrnil okvarjeno pipo, smo jd reklamirali proizvajalcu, ki nam je takoj poslal nadomestilo.« V Opremi pravijo: »Za te izdelke smo imeli večkrat na zalogi nadomestne dele, vendar ne stalno zaradi menjave oblik. Ker za izdelke ostalih tovarn skoraj nimamo reklamacij, v zadnjem Času vedno manj nabavljamo prodajajo te izdelke neliompJetne.
sanitarne armature Mariborske livarne, ker se jih tudi inštalaterska podjetja branijo«. (Raznoliki izdelki res ne bi smeli biti opravičilo za pomanjkanje omenjenih nadomestnih delov.
Prav gotovo lahko upraviččno zahtevamo vsaj to, da bi imela trgovina v zalogi vsaj nadomestne dele tistih izdelkov, ki jih prodaja oziroma da bo zahtevala od industrije take nadomestne dele, ki jih potrebuje potrošnik.)
Trgovsko podjetje »Kovina« pa med drugim pravi, da imajo omenjene dele v svojih poslovalnicah »Kladivar« na Zaloški
Trgovska podjetja »Dom« v Ljubljani so založena z najrazličnejšimi cvetličnimi lončki. Žal pa običajno
Tako imajo velike cvetlične lonce brez podstavkov, lončke, ki jih na primer vidimo na sliki, pa brez stojal. Prav gotovo bi bili potrošniki veliko 6olj zadovoljni, če bi lahko pri njih kupil: kompletne izdelke, ne da bi potem morali naročati podstavke posebej drugje.
posredovati odgovora, kje bi lahko dobili omenjene, nadomestne dele, morda pa lahko svetujemo, naj izkoristijo odgovor omenjenih trgovin, ki pravijo da so pripravljene vsak pokvarjeni nadomestni del vrniti tovarni, ki bo posredovala potem, novega, kar pa doslej kupcem, ki so po tem spraševali, niso povedali.)
Toliko nepotrebnega dela in stroškov Imamo v stanovanjih zaradi zabijanja žebljev v stene. Saj je včasih potrebno zaradi enega samega žeblja, ki ga moramo pritrditi v zid, pobeliti vso steno ali celo sobo. Menda si drugod v svetu pomagajo s posebno zelo enostatmo napravo, kjer vsako razkopavanje Zidu odpade. Tudi pri nas bi nedvomno tak pripomoček z veseljem sprejeli. Žal pa ga ni mogoče še nikjer dobiti.
L
OB ZAČETKU NOVE SEZONE DELAVSKIH IN LJUDSKIH UNIVERZ
V Žalcu:
ll!!!!!!il!l
!l!l!llill!llli
Bogate imMl cakafo uresničitve
Mlada izobraževalna ustanova, lo za prosvetne delavce v ob«n- tudi nov predavateljski naraščaj, ...
kot je DU Žalec, se morda še ni skem središču, seveda pa bodo Obstoja tudi zamisel, ■ da bi nekaj ^ povsem afirmirala, a vendar sp težave s prevozi slušateljev in nji- ^°d0J^,®Sriao,Tpa r^osvetn*6 delavce. I njene usluge iz dneva v dan bolj hovim skromno odmerjenim pro- Vsejcakor ta primer kaže, da DU m popularne. Danes je interes ljudi stim časom. Končno naj bi se tem letos ve4 r4zmišija tudi’ o tem, I za dopolnilno izobraževanje ved- šolam priključil še seminar za kako dopolniti družbeno vzgojo 1 no večji, tako med starejšimi, še mladinska vodstva.	intelektualca in s tem vzbuditi g
bolj med mlajšimi, med posamez-	njegov interes za širšo družbeno g
niki in v kolektivih, 'izkoristiti © Najrazličnejši ekonomski aktivnost.
ta ljudski kapital, to radovednost, voljo in pripravljenost ljudi za širjenje svojega obzorja, jo vskla-diti z izobraževalnimi. interesi družbe — pomeni kar dobro zastaviti delo. Občutek imam, da v Žalcu ni
m organe delavskega upravljanja njern na delovnem mestu. Nekaj
Ml

September, ki ga označujemo kot začetni mesec nove sezone-izobraževalnih ustanov, tudi za delavske univerze pomeni Čas sprejemanja novih programov. Ponekod bodo šele zdaj; -lili nove upravne odbore DU, drugod zopet so le-te konstituirali že spomladi. Če bo v prvem primeru delo bolj počasi steklo, pa je mnogo več priprav opravljenih že tam, kjer s novi upravni odbori že dodobra seznanjeni z izobraževalnimi potrebami svojega okoliša, kjer so novi predlogi ze vec ali manj domišljeni, kjer so vsaj glavni obrisi novega programa
izdelam.	i
Ena takih delavskih univerz, ki je nedvomno kar dobro
zastavila svoje delo, je DU v občini Žalec, kjer se je nov^pro gram izoblikoval v času ocenjevanja pretekle sezone m skupnega razpravljanja na najrazličnejših forumih c potrebah konkretne aktivnosti te ustanove. V občim, ki ima okoli 6 tiso članov sindikata, kjer sta precej močno razvita zlasti tekstilna industrija pa kmetijstvo, v prvi vrsti hmeljarstvo, ima DU dokaj raznolike naloge. Se neformuliran program tega zavoda za izobraževanje odraslih se je razkril v vseh svojih osnovnih konturah iz razgovora s tovarišem Selanom, upravnikom DU Žalec. Njegove dobre plati pa morda tudi katera slaba.
IIIIIIWIIIIIIIUI!II!IIIIIII!II
Hlini
© Oddelki za odrasle razpisani na vseh osnovnih šolah
takšen koncept DU v z,aicu m (morda ni najb0lj posrečen naslov Instruktorjevr kfpoznajo metodo nov, saj ga pastetokrat potrjujejo za to žolo!) Za to šolo bi prišli poučevanja, že imajo, a to ni do-
tudi zamisli letošnjega programa. y poštev tudi vodje ekonomskih V0lj. Manjka sistem priučevanja.	prav na tem mestu uuuc v	— - .
enot. Sola bi morala temeljiti na	Izdelani profili poklicev, progra-	dejStvo, da je v sicer bogatem	veda močno zni2L^ .	, „
seminarskem delu, tako na pri-	mi. Letos bodo poskusili izdelati	programu dokaj malo	izdelanega	uslug te ustanove. Foieg tega	p
mer bi pripravili za obravnavo dva profila za poklic (Polzela, m predvidenega za kmečkega pro- sPev^ sl5|ad,30„ji>	iz_
vzorni pravilnik, tu bi obfavna- Keramična — Liboje). Nuditi to- izvajalca in upravljavca. Toda je strojkov p	primer nri
Misel,	da	bi	vsak	naš	držav-	^ "demev Nebnega ^do^olka,	ntke^za °izdelTvo profila! Stara in	"^preobširn^n^staja	naštevanje	izračunu 4000 dinarjev na sluša-
Ijan moral	imeti osemletko,	kajti	prist03ncsti ekonomskih enot itd.	povsod veljavna je ugotovitev, da	vsega( kar hoče v tej	sezoni DU	telja ekonomske sole iuuu a
brez te osnovne šolske izobrazbe g0ia naj bi začela decembra, tri nam izobraževanje na delovnem organizirati. Javne tribune bo- jev prispeva SKiao, o- p p je težko zastaviti kakršnokoli na- mesece pa je dovolj časa za nje- mestu ne gre prav od rok, ker d0 novost, trda ledina. Sole za čajo slušatelj <»	, P „k,ad
Si isr—'is ~ irIpravo'
g.šrarsas«
ško, je vodila DU Žalec lani, ko metode	ki terja proučitve, je tudi to, kako je bo program obravnaval pro- m kolektivnega plačnika Uol
so ustanovili sedem oddelkov za prvim bi se pridružili še spe_ prjučevati tam, kjer je dotok no- bleme fužine s širokega družbe- življenje - gospodinje se™}-odrasle pri osnovnih šolah Žalec, cialni seminarji po interesu in vih delovnih moči vsako leto maj- nega vidika. •	nar ji za prosvetne delavce ua.i
Vransko, Braslovče, Šempeter, naročilu kolektivov. Za delavske hen. Na ta podjetja, čeprav so Načrti sc ogromni. Koliko jim Upravni odbor , sKiaaa seveu Novo Celje in kar dva oddelka svete v kolektivu s konkretno majhna, a mnogokrat sorodne bodo kos predavatelji? Predava- predi^odno oaoon - c	c~p_
pri šoli v Grižah. 129 državlja- usmerjenim programom k pro- stroke (tekstilna), misli DU, ko tsiji so i2 prakse, kar je dobro, a DU. Za vse ostale g,..p , -nov je lani obiskovalo te oddelke, blemu, ki je za to podjetje po- obeta, da bo tudi tu nudila svojo malo imajo časa, malo med seboj ^ada ^1;ia pr p ’0zi pjidavate-1 etos na bodo razpisali oddelke za memben. Dalje specialni šemi- pomoč.	razpravljajo o svojin izkušnjah, naročnik sam. r-r	P-
letos pa	“ h narji za upravna vodstva, kar je	Zato bodo tudi zanje pripravili Ijev so drag , pravijo v Žalcu, si
odrasle tudi v vseh osnovn.h so^ ^ koristn0) saj sm0 na njihovo © Predavatelji med seboj predvidoma dva seminarja.	cer bi kalkulacije naših uslug bile
l!l!l!llllllimil!!!!!!l!!lll
ll!!lllll!!lll!!!!!!ll!!!ll!l!!
Hill«
lah v občini. Ekonomska šola,
družbeno vzgojo največkrat po-
lahko še nižje.
ima svojo matično šolo v Celju, zabljali) jn končno še seminarji premalo r p „ ^	© In ob koncil — zopet	*	.
je imela doslej dva oddelka, letos za vodje ekonomskih enot (Zabu- Komuna se razvija, razvijajo gospodarski račun	Morda so v teh dneh misli iz
bodo ustanovili še tretjega. Letos kovica, Prebold, Polzela) v pod- se njene službe, zato je zelo pa-	programa za novo sezono DU Žabe tudi prvič odprt prvi oddelek jetju, ki bi izhajali iz njihovih metna usmeritev DU tudi na se- y.	^L^^go^darS h* že natančneje formulirane.
ni««.* potrebo po tovre.nem	družbenim	g	rSlLciJe.	'	'
rU'	svete in vodje ekonomskih enot organom v zdravstvu, predviden s“ za ^	SONJA GAŠPERŠIČ
« r, r*-	x ,	„	v podjetjih odpreti tudi vsem ti- Je seminar za zadružni svet. Mor- da DU pr^me sredstva za
© Politična sola za prosvetne p nrnizvaialcem. ki bi to sami

Klubi in klubsko življenje že nC kaj časa preživljajo neke vrste kri** čeprav po večini še niti niso pfe ^ svoje otroške dobe. Zapletli so s® nekaj vprašanj, katerih zamotane b se nikakor ne morejo razvozlati. vsakem koraku, ob vsaki priložno* poudarjamo: ustanoviti klube! T° prav in v redu, zlasti ker se Je misel o klubih in živahnem ter Pe strem življenju v njih ob vsej tej ^ sedni aktivnosti že trdno vsidrala ljudeh in bi jo radi videli tudi ure ničeno. Ponekod tudi je že ureS1'., šena, v večji ali manjši meri. nekaj moti pri vsem tem. Popolno® na jasnem, kakšni naj bi ti k111
Hubi v zagati
stim proizvajalcem, ki bi to sami delavce	želeli. V občinskem merilu bodo
Področja programa družbeno- priredili še tri specialne seminar-J ^	je, s tremi temami: sprejem in
odpust delavca, naloge disciplinskih komisij in naloge HTZ službe.
V Celju:
ekonomske in politično-ideološke vzgoje je zajeto zelo široko, Letos bodo predvidoma odprli tri oddelke politične šole. Poleg oddelka za redne slušatelje bo novost oddelek za izredne slušatelje. Ker nekateri posamezniki zaradi preobilice dela in ■ premalo razpolož
© Seminarji za intelektualce
Povedo naj svofe želje In mnenje o letošnjem programu
Pravzaprav bi bilo treba pose- Kar pa je prav v tem času kolektive gospodarskih organiza-či nekoliko nazaj, v tisti čas, ko aktualno za celjsko delavsko uni- cij oziroma ustanov, je bila ustanovljena celjska de- verzo, so priprave za novo sezo- V kolikšni meri gre za poglab-
delavsko samoto premalo novih, v občinskem celjske izobraževalne ustanove, Če bi hoteli označiti tisto, kar upravljanje: merilu pa bi tak seminar zanje potrebno bi bilo poklicati na po- je najbolj značilno za novi pro- ® gola je namenjena vsem, pomenil ne samo njihovo uvaja- moč statistične podatke. Res, vse gram celjske delavske univerze, aktivno sodelujejo v organih de
— c „	—r t /—11—> t \ rvtcsV*-	Vii	VCitan n	hi hila DO- v,	i voci • vn^PCnr* DTP- 1	o mm im-nvrlinnin • nnf-f n
Tudi čevljarski industriji se obetajo boljši časi. Pred štirinajstimi dnevi je namreč na Tehniški čevljarski šoli v Kranju diplomiralo prvih devetnajst čevljarskih tehnikov. To so prvi diplomantj e pred dvema letoma ustanovljene šole in hkrati prvi čevljarski tehniki v naši republiki.
edl'*
to
pravzaprav bili, si niso povsod, h govorili smo in še govorimo: sa začnite, najdite prostor, ga ure' potem pa bo že šlo. Morda ie ^ nistično, ker v Pra*( marsikje ni šlo nikamor. Toda
zata4 vod'
itvih klubov kot ljudi, ki naj P* novo obliko končno že le lahko jeli kot nek začetek, ki brez stal®1 injekcij ne more živeti od lastne
zaradi zgrešene ideje pač pa ijudi. In to zaradi ljudi v samih
V<0'
Za seminarje, ki naj bi jih priredili za proizvajalce, pravijo, se bomo dogovarjali s kolektivi.
Ijivega prostega časa niso mogli ysekakor pa je zanimiva novost,
lani obiskovati redne šole, bo za- kj j0 menijo uvesti letos v občin- JV. „„„ ------------- ------- .	-	-	.	.	,	.	.	-
nje kot izredne slušatelje letos	skem merilu — uvajalni seminar	lavska univerza, treba bi bilo na-	no, pravzaprav programiranje de-	ijanje izobraževanja, je moč raz-
noseben oddelek z nekoliko	za vse absolvente srednjih, zlasti	to govoriti o vsem njenem dose-	javnosti v prihodnji sezoni. Zato	brati že samo iz primera, kako so
zmanUanim orcsramom in učnim	pa višjih in visokih šol. V ne-	danjem delu, pripovedovati o pri-	naj tokrat naše razmišljanje ve-	si na celjski delavski univerzi za
k na bf tm^prav tako katerih kolektivih jih je vsako le- zadevanjih te menda najmlajše 1 ja prav novemu programu.	mislili šolo za	—
časom, KI pa oo unei piav tar.u  ________—„iV, „	ustanove.	k:	tist
obvezne končne izpite. Seveda
bodo v ta oddelek lahko hodili
res samo tisti, ki nimajo pogojev	^.e	v doi0geno proizvodnjo, mar-	to	bi	bilo potrebno, da bi bila po-	potem bi morali reči: ničesar pre-	lavskega samoupravljanja; pogo:
za redno politično šolo. Obstoja	veg	njihovo družbeno vključeva-	doba	celjske delavske univerze	tresljivo novega, sicer pa po te-	za vpis je popolna osemletka; šo-
tudi predlog iz vrst samih pro- nje v življenje komune kot celo- vsaj kolikor toliko popolna. . matiki dovolj pester, tehten. A da ja bo imela praktičen in teoreti-svetnih delavcev, da bi kot tretjo	te.	Računajo tudi s tem, da bi	Toda vse to bi navsezadnje bi-	ne bodo besede tjavdan izgovor-	čen del izobraževanja, absolvent;
politično šolo DU organizirali šo-	tako verjetno pridobili iz teh vrst	lo	že	stvar preteklosti.	jene, si oglejmo novi program v	pa bodo morali ob koncu šole
F	^	njegovi nekoliko skrajšani po- opraviti praktičen nastop in pre-
dobi:	dložiti seminarsko delo.
® Idejno politično področje g g0ja b0 predvidoma obsega izobraževanja obsega večerno po- ja nasiednja vsebinska področja litično šolo za absolvente lansko- gospodan;tvo FLRJ, razvoj siste letne kadrovske politične sole, ma deiavskega samoupravljanja, mladinsko politično šolo. Med se- kratek pregled delavskega giba-minarji s tega področja Y®lla nja pri nas in v svetu, ekonomika omeniti seminarje za vodstva podjetja) ekonomski pojmi, iz mladinskih aktivov, za sekretar j e družbenih ved, odnosi v kolekti-osnovnih organizacij Zveze ko- v„ tehnika vodenja sestankov, munistov in seminar za sekretar-	sej
je občinskih komitejev. Ob vsem	’	‘	,,
tem še občasna predavanja v ko-	tem novem programu celj-
lektivih o najbolj aktualnih idej- ske delavske univerze Pa le ven-
no-političnih temah.	darla P«trebao f*0™^**™
_	_	.	, :	j i vprašanje, ah je ta program
• Družbeno ekonomski del ^ucj. dejansko odraz potreb po izobraževanja predvideva šolo o jZObraževanju, ali z drugimi be-delavskem samoupravljanju, nato sedamj povedano, kako je novi seminarje za elane samoupravnih prograrn nastajal. Na celjski de-organov v^ gospodarskih organiza- javskj univerzi pravijo, da so cijah, za člane Samoupravnih or- program sestavljali po empirični
g,ailov, v USvtfrl0V^h M. lavm!l metodi, da so ga torej sestavljali službah, za člane komisij samo- na osnoVj dosedanjih izkušenj, upravnih organov, j seminarje za kakjne s0 želje oziroma potrebe delovne kolektive in seminar za po jZ0braževanju. Ta program pa vodilne uslužbence v gospodar- SQ sedaj posiaii vsem koristnikom, skih organizacijah.	ki naj bi rekli svoj ja in ne, po-
© Strokovno izobraževanje: vedali svoje pripombe, nove za-nekaj oddelkov za odrasle pri red- hteve in želje, nih šolah, dopolnilno izobraževa- Nedvomno, tak način progra-nje za vse vrste delovnih^mest, miranja je veliko bolj popolnejši ji za kvalifikacije, se po- od onega> ki je bil dosle;j v nava.
membnosti. Toda odkod dobiti te jekcije? Vsiljevanje predpisov in gramov za delo v klubih je napat‘^ in nepotrebno. Klub mora rasti življenja, pravimo. In če se že ^ dejo prostori in neka sredstva ^
ti se ob minimalnem razumeva najdejo skoraj povsod — se pon»
ustavi pri programih. Nekaj mate* ^ za tovrstne programe že imam0 ^ razpolago. Morda so ti programi
'i r
manj razvite klube prezahtevni & zato potrebno misliti predvsem -skromnejšimi p -*

zdaj zadovoljiti
grami tudi te manjše klube. ' ^ problem je še nekje drugje. ^c^e> ustanavljajo različne orgam22 „ Svobode, SZDL, sindikati. ^ itd. In to je več kot hvalevredn0' ^ da vsakdo od teh misli zdaj, y tem klubu uveljavljati predvsem dno osnovno dejavnost. Mastan° ponekod tekmovanje, kdo fco j,, uredil in organiziral svoj lastni Tak klub ima neko navidezno ^ ^ homijo, razumejo pa ga n. Pr' ^ sekcijo Svobode ali pri SZDL ko* ^ o sekcije in v bistvu je le abstraktno uresničenje uvedbe ^ oblike in program zanj je sevs^^jji ko določevati. Kazen tega delaj0 -r po večini vsak zase, brez K°or cije z drugimi klubi in drugim* 0
Diplomirali so prvi čevljarski tehniki
Tehniško čevljarsko šolo so
za
da
»Dijaki so odgovarjali na vpra- dela, bolj in bolj zanimajo
ustanovili na pobudo Kluba mla- šanja 'tako prepričevalno' in od- nadaljnji študij.	aa’, “r seminarji za kvalif:	______ _	_
dih proizvajalcev v Planiki in s ločno da v n^h°vp.tf	^^evL^Ske6 tehnologije PSno- samezni tečaji, kot so na primer dl pri veliki večini delavskih uni-
pomočjo slovenskih tovarn obut- m bilo moč podvomiti Diplomske z č®vlja”k* teJln°lnS osnovnega fenodaktilografski, tečaji tujih	in za katerega je veljalo, da
ve Planika iz Kranja, Peko iz naloge so nas zares P^netile. laf4e .aP°7f ^fa 0^ov°“0^ Jezikov itd.	se je program ^ v celoti se-
Tržiča in Alpina iz Žiri. ia pod- Vsi diplomanti so	j	matike fizike kemije mehanike, • Poljudnoznanstveno področ- stavljal v pisarnah posameznih
jetja so tudi prispevala večji dei logah obdelali probleme u svojih mat ,	®’	™ 3ki panogi ni je izobraževanja pa bo po novem vodij oddelkov ali pa celo uprav-
sredstev za nemoteno delo šole, podjetij, zato Jih ni bilo moč it .	4	programu obsegalo šolo za starše nikov, medtem ko neposredni ko-
prav tako pa je tudi predavatelj- spraviti v zadi S _	'	in šolo za življenje, izvenarmad- ristniki izobraževanja niso imeli
skl kader v veliki meri iz orne- Ker se je lam vpisalo na to Zato tudi ni čudno, če na Teh- no vzg0j0 ter nekaj aktualnih pri tem skoraj nobene besede, njenih podjetij.	šolo 21 aijaKOV, letos pa se jin je niški čevljarski, šoli v Kranju se- predavanj s področja znanosti, prav ta izpopolnjeni način pro-
V prvi letnik Tehniške čev-	prijavilo za vpis v I. letnik sp.t	daj že razmišljajo, kako bi usta-	umetnosti in tehnike.	-	gramiranja, če	ga	lahko tako
Ijarske šole se je vpisalo jeseni	24,	N^ni^ntsn	novili v KranJu republiški efenter	Toda	če gmo že ocenili ta pro,	označim0) pa tudi celjski delavski
1959. leta 26 delavcev iz Planike,	ske čevljarske	šole	v Kranju niso	za izobraževanje kadrov v čev-	gram z	besedami »ničesar pre-	univerzi zagotavlja, da bo bržčas
Peka, Alpine ter še nekaterih	bile prazne	besede,	ko so obljub-	ljarski industriji. Objektivni po-	tresljivo	novega«, potem je treba	uresničila svoj letošnji namen; po
drugih podjetij. Med dvoletnim	Lah.	npnipni krst	g°Ji 80 za t0> vPraš&n-!s pa f50 de'	priznati,	da si celjska delavska	eni strani poglobi jan j e izobraže-
študijem jih je šest popustilo, ta- _ »Ko,b° »	^	narna sredstva in Pr^erm pro- univerza v z novim progra- vanja po drugi strani pa doseči
ko da je uspešno prestalo zadnjo	m ko bodo naši dijaki v proiz-	stori. Vendar te in Podobne pre-	mom izPdeva doseei dvPje.g po	v izobraževanju	čim	večjo širino
preizkušnjo — diplomski izpit -	vodnji pokazali, toa so se na šo	preke niso nepremostljive ce bi	eni strani poglobiti izobraževa-	Smotrnost v izobraževanju je
19 dijakov, štirje celo z odlika k naučili bo zan™je ^ študij Vsa slovenska P^iaževljar- nje y ohhk^ kot so na primer namreč v dobršni meri odvisna Ko smo vprašali na soh, kaj me- na Tehniški čevljarsKi soli vse ske stroke sporazumela za sku- šol^ seminarjii tečaji, po .drugi od tega, v kolikšni meri je razvi-nijo o učnem uspehu m znanja večje.«	slovenskih to- pen nastop in zdruzlla sredstva stran.	doseči čim večjo ta služba ugotavljanja potreb po
prvih čevljarskin tehnikov, je V posameznih slovenskih to	za ustan0Vitev takega centra.	sirinn LeH,‘sem s oredavanii in	i7obraževaniu.
predsednik izpitne komisije tov. varnah se mladi ^delavci, ki ima-Cemažar takole odgovoril;	jo za seboj že več let praktičnega
DUŠAN REBOLJ
širino predvsem s predavanji in izobraževanju, posameznimi seminarji za celotne
S. B.
nizacijaml. Izgleda, da je res težko sprejeti misel, da naj D ^ klub pravzaprav samo nek Pr centralni prostor, družbeni in ^ ni center kraja, v njem pa se P ^
mladinci, SvobodaSi

zbirajo
drugi, z različnimi interesi, PoV^tei’' z različnimi organizacijami i!l
drugič drugi
udejstvovanja
enkrat eni področja program ali družabno priredit0'' jetno bo ob takem sistemu 0 $ programa precej bolj enostaV ^ edino take vrste klubi so tudi l*e f Ijenjski. Razvoj do take stoP11^^ seveda lahko postopen, p°č3 ^ vendar z razcepljenostjo in neK ^0 strankarstva ne bo mogoče ^jti' vztrajati. In če so organizat^1’-11 i} bov različne organizacije, j° s ' vsebino dela in programe ^ največji meri na Svobodah, k* ^ za to tudi največ možnosti šenj. Dokaz, da so nekje le 2° ^ ^ da so klubi stvar vseh, so nji seminarji Zveze Svobod v kjer je bila ena tretjina ud°le Iz vrst mladine in sindikat°v samoi iz vrst Svobod in Pr° društev. Vsi ti ali vsaj pa zdaj čakajo na pomoč. ^a4ev f. republiških in lokalnih fakt°rjcv^| sredstvih, vzgoji in spop°ln ^ kadrov, pri programih, na P° 0, bi dala klubom bogatejšo vsC^tjil^
bi se potem mom borili za nove prostorei-
živahnejšim ’ ni
z*
klube, čeprav še tako sKronfJ(jd0’ *« jih bo vodilo prepričanje. d,a ^ že ne takoj pa kmalu, tudi ni vsega razumevanja in P° ^ £

H
m
Del restavrirane freske v	g
dokončno obnovljenem	g
blejskem gradu. Freska je	=
v prostoru nove restavra-	g
:lje. Vsekakor bo lepo ure-	g
jen blejski grad privabljal	g
odslej še več domačih in	M
tujih obiskovalcev	g
ČEMU NAM BODO GLASBENE ŠOLE?
mi^°rlec koncev~je vredno pre- tudi podobne ideje in jih je tre- nje za potrebe okoliša, v kate-ti 7V ° tem- premisli- ba zavoljo njihove ozkogledne rem delajo. »Divji ansambli« na ■ ndaj, ko se znova odpirajo	1—i..-
n !S-^a vrata in pričenja po hod-stari živ-žav. Zdaj, ko se oao p0 zbornicah, cestah, ob ^varniških mizah in še marsi-Je. tudi po časopisih nemara, nova zavrteli pogovori, kot je že običaj.
Škodo pa so trpeli oboji: godba, ker se kvalitetno ni in ni mogla dvigniti, ter šola, ker je tako polagoma izgubljala stik z okolico in vpliv nanjo.
Samo še ob enem primeru se ustavimo! Na letošnjih poletnih tečajih Zveze Svobod za predavatelje v klubih se je tečaja za glasbene predavatelje udeležilo prav neznatno število glasbenih pedagogov. Nenehno poudarjamo, da je estetska vzgoja
omejenosti iztrebiti s korenina- priliko, ki so se lani in predlan-mi vred. Cim prej, tem bolje. skim tako močno in naglo raz-
Toda poglejmo zdaj še drugo rasli, so deloma prav tako posle-	-
pjat medalje! Sicer se je zadnje dica stare politike glasbenih šol.	‘iuc" Pr®f	faktor,
čase (zlasti po reformi, pa že tu-	Zapi le so se v slonokoščeni stolp,	8 katerim se naj cimprej spopadi pred njo) nekoliko spremeni-	zavihale nos nad plebejsko jmi-	nle naša vzgoja, ce naj razširi
Za	in	la, a nikakor ne dovolj. Šaše	zmo, ta pa je rasla,• se šopiiila	obzorje, človeka, ki prihaja iz
glasbene šole so bile pogostoma	in postajala — tudi na račun	podeželja v mesto ter postaja m-
,	Keformiramo	šolo,	splošnoizo-	usmerjene zgolj v individualni	njihovega ravnanja! — resnično	ousirjjski delavec. Vprašanji sta
kA??»evalno	in	glasbeno.	Radi	bi	pouk in še ta je bil uklenjen	plebejska in neprijetno banalna,	potemtakem dve. Prvič:	zakaj
-■ J80, vzgojo; resničnejšo, ko-	med tesne plašnice edino	zveli-	Letošnje posvetovanje na repub-	niso okrajni svet! svobod ter vm
..stnejšo, za vse. Tako, ki bo	čavne romantične glasbe.	Poleg	liski reviji amaterskih zabavnih	ostal! ki se trudijo_in razmišlja-
j.' jenjska. Ki bi gradila člove-	vseh drugih je tudi tretji	zvez-	ansamblov in orkestrov v Kopru	1° ? klubskem življenju, zamte-
k 'o osebnost z »vzgojo srca« in	ni seminar glasbenih pedagogov	pa je pokazalo tudi nasprotno.	r?si, 1 dovolj ljudi z določeno
l Znanjeni. Zakaj estetska podo-	Jugoslavije (julija letos v	Ljub-	Nastopajoči iz Kranja in Maribo-	glasbeno izobrazbo. Prav tem bi
“a elotroU«-----------—~ u—o — -	„.i	— .so jZpiiga]j visoko raven ter koprski poletni tečaji za glas-'
,a človeka nam mora postati v Ijani) ,aijdanašnjih dneh — in v bo- kloni! Ocuosti, ki si jo gradimo —
Wav tako pomembna, neogibno r,tr,ebna in nujna, kot marsi-GaJ že po nemarnem zatrjujemo.
.	. tR
uam je. Saj tega menda ni l "*Ja posebej dokazovati! Ni tre-a. (spet enkrat, ob novi sezoni!)
da
Jtebi
u . na sveži zrak vseh re-,12it°v zgodovinske ropotarni-’ od modrih Platonovih na-j f0v o odnosih med glasbo in ,za'o, od pričevanj o nravstve-i.1, Vzgoji starih Grkov, od ... pa ve do kod! — 2e vemo, da je išo. Prepričani smo o tem.
za v bodoče odločno od- ra klonil taka jalova prizadevanja resnično znanje ... in izkazalo se ter se raje posvetil vlogi sodob- je, da so jim pomagale in jih še ne muzike v naši glasbeni vzgo- vedno močno podpirajo v niiho-ji in pomembnosti kolektivnega vili prizadevanjih prav glasbene muziciranja. Torej kolektivna šole! Jazz-klubi, predvajanja dejavnost in prav taka vzgoja, plošč, kritični razgovori po na-Sicer je na naših šolah že ne- stopih in predavanja, vse to so kaj... a premalo, mnogo pre- oblike pomoči, ki je rodila bo-malo. Zakaj če ne moremo pri- gete sadove. — Nič manj ni pe-
dobiii odraslih, še celo pa mladine za amatersko glasbeno dejavnost, je vzrok prav v premalo kontinuiranem in premalo zavestnem skupinskem, muziciranju na šolah. To pa je danes nujho; ne le materialno, tudi
X i V.1 IX X ij A J. A \_/	1. V. J 1 I •	Al l.l 1 J I V» y JA A_/ I V.
oU 4adnie let0* nemara tudi več, vzgojno nujno.
0	se tu in tam slišala vprašanja Vendar mimo tega pričakuje-^ Potrebnosti glasbenih šol. Če- mo od glasbenih šol še mnogo
* nam bodo, ko pa samo sta- več, njihovo popolno razumeva- seveda k £°> koristi pa ni od njih no-p^ne?! Zakaj jih vzdržujemo, ko y nnamo splošnoizobraževalne e in v njih glasbeno vzgojo sl. Potemtakem zagotovilo za v aden umski in čustveni raz-1 naše mladine? trdim,
^hli ni nekaj icoiuvc. iuua uiv.
1	nisem prepričan, da jih v obliki ne bi smeli nikoli za-
»viti. Predvsem zato ne, ker f. kakršnekoli idejne razlike obema izobraževalnima in-^'ncijania nepravične. Vsaj ta-n , d°lgo nepravične, dokler s' nonio rešili vprašanja estet-,e®? obzorja naših doraščajo-
ker
iw° P°sfale nepotrebne!) Glas-
reče — na primer samo, sicer zaidemo predaleč! — vprašanje podmladka naših pihalnih ansamblov. Dogajalo se jc (nemara se še kje dogaja?) da je glasbena šola poučevala »klasične« instrumente (klavir, violino, čelo in tako naprej), godba na pihala iz istega (!) kraja pa si ji' morala sama vzgajati naraščaj, ki je bil
slabše izobražen, pravzaprav!
bene predavatelje najbolj koristili! — Drugič: zakaj se niso glasbeni pedagogi sami (ali njihove šole?) pobrigali za te tečaje?! Saj se vendar morajo zavedati; da bo v prihodnjih nekaj letih prav na njihovih ramenih ležala teža klubske glasbene dejavnosti, ki naj se razživi v pravšni meri. In te si pač vsi želimo.
Nerešenih vprašanj, neizgovorjenih misli, do zde,j neizpolnjenih možnosti... je kajpada še več. A ker nismo izčrpali niti teh, ki smo jih danes načeli, ne kaže naštevati novih! — Vendar je konec koncev vredno premisliti tudi o njih. Spet premisliti,
da v obeh vprašani nekaj resnice. Toda nič
fcu i. uuzor ja nasiti doras1 C,	(Pa tudi potem,
hpv,° P°stale nepotrebne!) <_
SiecLf^6 jim posredujejo širša Živ]'1 ■ na umetnost in zato na vrfJenie- Potemtakem so enako-' sPj08n°izobraževalnim šo-?. •juajo enake vzgojne dolž-so n ln	njihovi vzgojitelji
Droc av -^k-0 potrebni kot ostali Razmišljanje ob prvi retrospektivni razstavi Krsta Hegedušiča v slovenjegraškem nii^i delavci. Motijo se, ki Umetnostnem paviljonu:
Satno'
je glasbeni pedagog
f»a '. Prispevek našega vzgojne-WS',St?ma:	manj ’	’ "
Hi, 1'^emi vzgojitelj dej; k' — Pribijamo to zatega-ker so se ponekod rojevale
ni vreden v »navad-
ZA MUNCHOM- HEGEDUŠIČ
Nov letnik »Kurirčka«
tUrn*’ prosvetni in zgodo-itoujj 2avod »Borec« je v maju in ^	dve Številki mladinske
U * kurirček«. Le-ta si je kma-s>v0j0 1	velik krog bralcev. S
yse^ino iz težkih, slavnih dni go^o^ke revolucije, z opisi do-
"^Uudske
^u4ste- k današnjih bojev zatiranih
jo, v svetu in s svojo pestrost-vZgoji je Pevija upravičila namen in ctiVo> ^e* Prinaša jim prijetno ePrav je namenjen otrokom PetnoJstcga leta, je Pa nje ma,,rdkdo starejših segel K ^ številne pohvale dokazuje-t'Pičai revija opravičila namen in V °'anie izdajatelja.
polovici septembra bo n?Va številka revije »Kurir-n 0 v' e J° bo
prva
številka letnika, ki bo obse-'eselil Cl	*n bo bralce raz-
^v°tJarvnim tiskom in po* 0^Se^om* s primernimi na-S°V’ ^ik*0 re^va^ce križank, rebu-^miVosti0vnih ugank in drugih za-Sa^do 1 ^ reviji »Kurirček« b»i Ceni,aQge^ kaJ zanimivega, j^jev, revUe bo še naprej 60 di* dinQCe^°^etna naročnina pa je eV* *>ovepjeniki imajo za Sole ^ l)apoeiia 10 °/o popusta. .^°ntpske organizacije In im p Poskrbite’ da bodo vsi I UrJgK6 * naročeno svojo revijo ebUk f ’’ Ce hočete imeti celoten ®s*0v: j,l,e’ Jo naročite čimprej na - Urč^^oištvo in uprava revijo * 1, B|.,, Ljubljana, Trg revolnči-
Rtevilko
P° telefonu Pfedništvo in uprava »Kurirčka«
Ce sem si izbral imaginarnega spremljevalca, potem sem to storil samo zaradi tega, ker sem z njim hotel prikazati nekaj sto resničnih ljudi.
... Zahvalil se je za ponujeni razstavni katalog in zadržano stopil v razstavni prostor, da bi tako čimbolj zadušil svoj korak. Kdo ve, od kod je prišel. Morda iz hiše preko ceste, morda iz Radelj ali z Raven, morda iz Kotelj. Morebiti je lesni delavec na bližnji žagi, morda dela v Tovarni usnja, mprda je učitelj na eni izmed obeh osemletk, morebiti gospodari na kmetiji pod Ple-šivcem...
Upravnik Umetnostnega paviljona profesor Karel Pečko pravi, da prihajajo obiskovalci v razstavne prostore tako rekoč od vsepovsod, z vse Koroške, z dobršnega dela Štajerske. In tudi če bi se tokrat prvič srečal z obiskovalci te menda najmlajše 'slovenske galerije, bi vendarle lahko spoznal, da likovna umetnost ni samo domena sloja mestne inteligence, morda še skupine dijakov, študentov, temveč da je njene ljubitelje moč najti prav iped vsemi sloji prebivalstva in v skoraj enakem številu. Potemtakem je slovenjgraškemu Umetnostnemu paviljonu v nekaj letih uspelo ustvariti to. kar si druge galerije še vedno samo prizadevajo? In kaj je pravzaprav tisto, kar je pripomogle? k tolikšni popularnosti likovne umetnosti v teh krajih? Profesor Pečko pravi, da predvsem globoko v narod zakoreninjena in še vedno živa in ustvarjalna likovna tradicija, o čemer priča tudi sedanje likovno snovanje najmlajšega rodu v teh krajih. Toda, ali ni v tem odgovoru vendarle samo pol resnice? Prepričan sem namreč, da je v dobršni meri pripomogel k tej popularnosti tudi brezmejni entuziazem vseh, ki tod usmerjajo likovno življenje.
... Težko je z gotovostjo odgovoriti, ali bo lahko sledil skozi desetletja Hegedušičevim iskanjem, ali bo lahko opazil vse prefinjene in včasih komajda zaznavne premike v njegovem čustvenem življenju. Vse od prvih skic, risb in platen v letu 1917 pa do del, ki so nastala komaj pred nekaj meseci! Zanj bo zato Hegedušič ostal predvsem tvorec na platno ujetih balad, zajetih v kmečkem ambientu, zdaj bolj, zdaj manj groteskno obarvanih, po svoje jedkih, a po svoje spet toplih, polnih čistega humanizma in obsojanja vsega, kar bi lahko pomenilo nasilje nad človekom. — Ali pa to tudi ni v resnici pravi Hegedušič? — In zaradi tega tudi ne bo iskal v
njegovih delih ne brueghelovskih ne kakšnih drugih vplivov, vedno pa jih bo rad primerjal z Baladami Petriče Kerempuha ...
Vsebino vsemu likovnemu življenju, tisto globljo vsebino pa daje na tem področju pravzaprav Umetnostni paviljon. A če bi me kdo vprašal, kakšna je njegova programska politika, potem mu bržčas ne bi mogel povedati drugega, kot da so vrata v njegove razstavne prostore vselej in vsakomur na stežaj odprta, samo da ima kaj povedati. Edino prednost, ki jo daje paviljon, pa uživajo mlajši ustvarjalci, za katere so večje galerije skoraj vedno zaprte. Zato mislim, in v tej svoji sodbi najbrž nisem sam, da prav ta programska politika zagotavlja znotraj razstavnih prostorov vedno svež dah življenja, veča njegovo privlačnost tako za obiskovalce kot razstavljavce. Zato se tudi letošnji program že prirejenih razstav razkriva v naslovih in imenih: japonska otroška risba, Tisnikar in Horvat, Pohlen in Černigoj, nato svetovni mojstri akvarela, za njimi oblikovalci slovenske uporabne umetnosti, nato likovni pedagogi iz Vojvodine, še Švicar Thaler, za. njim Norvežan Munch in slednjič Hegedušič.
... Ne vem sicer, kaj je tisto, kar ga privlači na Hegedušičevih platnih. Morda, svojevrstno ubrana melodija barvnih tonov, morda grotesknost figur, morda štorija, ki jo pripoveduje avtor? Morda vse to skupaj? A naj že bo tako ali drugače, sugestivna moč umetnikove izpovedi ga je prav gotovo potegnila s seboj v svet novih vrednot, novih predstav, novih občutij, novih. spoznanj. In te sugestivne sile v Hegeduši-čevi umetnosti nikoli ne manjka, ker je le-ta v svojem bistvu globoko elementarna...
Silnice Umetnostnega paviljona pa se niso ustavile samo pn golem posredništvu, niso se ustavile znotraj zidov; ki obdajajo njegove razstavne prostore. Preko delavske univerze prodirajo, prodirajo preko šol in društva likovnih pedagogov, preko prosvetnih društev ... prodirajo vedno dalj in vedno globlje med ljudi. In le zato lahko daje vsebino, tisto globljo vsebino vsemu likovnemu življenju prav Umetnostni paviljon.
... In nekaj od teh novih vrednot, novih predstav, novih občutij in novih spoznanj, ki mu jih je tokrat posredoval Hegedušič, bo sprejel za svoje. Spet bo bogatejši za novo spoznanje,.
BOJAN SAMARIN
M-i
lllllllll!!
Knjiga o Lumumbi
Knjiga, ki jo bo te dni poslala na trg Državna založba, je pretresljiv dokument o herojski borbi in tragični-usodi enega, naj-markantnejših osebnosti in borca za svobodo današnje Afrike. Hkrati pa nam popisuje zgodovino Lumumbove domovine, pregledno analizira družbene in politične vzroke, ki so spletli in zaključili usodo kongoškega premiera. In prav tako družbene in politične vzroke, ki so pripeljali do poznane tragedije enega gospodarsko najbolj bogatih predelov Afrike. Pisec napi z dejstvi, citati in dokumenti pokaže vso brutalnost kolonializma, ki je zavit v plašč civilizatoričnih in humanističnih parol, izmozgaval in eksploniiral brezpravne ljudi do takšnih meja, da se človek z normalno pametjo in dušeonosjo lahko samo še vpraša: ali je to sploh mogoče? - Belgijske družbe so trpale iz Konga milijarde in milijarde dobička, mesečna plača domačinov pa je znašala — za tri dobre obede. Kakor danes Portugalci v Angoli, tako so Belgijci ostro pazili, da o svet niso prodrle vesti n dejanskem stanju in položaju v Kongu.
Osvobodilnih teženj in zgodovinskega procesa niso mogli več zadržati. Zato so se odločili, da dajo Kongu navidezno svobodo, sami pa so hoteli obdržati v rokah vse ključne položaje za nadaljnjo ekonomsko eksploatacijo bivše kolonije Patrice Lumumba je to jasno spoznal in v svojem nastopnem govoru pribil, da mora biti Kongo resnično in ne samo navidezno svoboden. Še po razglasitvi neodvisnosti so belgijski, oblastniki zahtevali od njega, naj jim daje v cenzuro svoje govore. Lumumba se je upri. Lumumba jim je postal nevaren. Za njim so videli Idejo Afrike. Začeli so spletkarsko politično igro, v katero so se vključili vsi očetje kolonializma, z dobro znanimi, krvavimi posledicami...
»Črna orhideja«
»Ne prenesem tistega kričanja, ki je značilna za skoraj vse italijanske filme,« je rekel možak so-' sedu pred blagajno kinematografa, v katerem te dni predvajajo ameriški film »Črna orhideja«.
»Motiš se,« mu je odgovoril sosed.
»Čeprav nastopa v glavni vlogi Sophia Loren in je delo povzeto iz življenja Italijanov — ameriških priseljencev, je v njem dovolj privlačnih scen za Solze in smeh, značilen pa je zlasti konec filma: trije srečni pari — tri poroke.«
Takšni in podobni so komentarji gledalcev, ki te dni gledajo film »Črna orhideja«, za katerega glavno vlogo je Sophia Loren prejela na filmskem festivalu v Benetkah celo nagrado. Toda kljub njeni solidni igri kakor tudi nastopu Antho-nyja Quinna, je slabost filma že v njegovi vsebinski zasnovi. Morda so scenarist Joseph Stefana, režiser Martin Ritt in končno glavna »denarna opora« Sophiin mož Carla Ponti res želeli ustvariti nekaj solidnejšega. Vendar pa so pri tem preveč računali: računali z občutji gledalcev, predvsem italijanskih priseljencev v Ameriki, ki nuj bi jih zgodba o zapuščeni vdovi in njenem nedoraslem sinu ter osamelem vdovcu in ■njegovi odrasli hčeri — spet melodrama z značilno sentimentalno solzavim vzdušjem ter nepogrešljivim >>happyendom« — pritegnila in navdušila.
Sepeda so v delu načeli nekaj povsem življenjskih problemov, s katerimi bi ga z večjo mero poglobljenosti lahko uvrstili med resnejše psihološke filme. Vendar, pa so ti problemi: vzgoja in razvoj mladoletnika bolestna privrženost odrasle hčerke očetu in podobni ostali preveč pri vrhu, bledi in neizdelani.	I. B
25.000 obiskovalcev
Za letošnjo veliko razstavo starejše slove?iske utnetnoSti vla-ia nepričakovano zanimanje. Razstavo baroka v Narodni gale-riji v Ljubljani je doslej obiskalo . preko 25.000 ljudi, do konca meseca septembra, ko se razstava prenese v Skopje,, pa bo število gotovo naraslo na 30.000, kar je edinstven uspeh.
Barok na Slovenskem v 18. stol. je predvsem umetnost plemstva in cerkve, ki sta imela kul-. turni monopol. Gradnja graščin in cerkva je zaposlovala veliko število tujih in domačih gradbenikov, slikarjev, kiparjev, štukaterjev. rezbarjev in zlatarjev. Splošna tendenca tedanjega okusa je bila graditi bogato in razkošno, kar je proti koncu stoletja privedlo tako daleč, da je moral cesar sam prepovedati tako razsipavanje sredstev. Ko pa sta po francoski revoluciji propadla fevdalni razred in odločilna vloga cerkve v javnem življenju, je konec tudi baročne umetnosti.
Ostali pa so širom po Slovehiji dragoceni likovni spomeniki iz tega časa, iz dobe 100 let (od 1700 dalje). Samo del te umetnosti je postavljen v galeriji: slikarstvo na platnu, dela štajerskih slikarjev, žnana barvita platna kranjskih baročnih umetnikov Metzingerja, Jelovška, Berganta in Čebeja. Velike požlačene figure dram.atiČno razgibane baročne plastike so v sozvočju z bogato zbirko mašnih plaščev, zlate in srebrne posode, okrašene z dragocenimi kamni iz raznih cerkva in samostanov. Razumljivo, da prav ta del razstape vzbuja še posebno pozornost. Celoto te doslej naše največje zgodovinske razstave dopolnjujejo velike foto povečave baročne arhitekture, orginalne grafike in baročne knjige..	F. z.
!!|!l|lllllll!l!l!llll||!l!l||||||l|||||||||!l|||||||!!ll||!l!llll!ll||||||||||||||||||||;|!|||l!||||illl!lli;illllll{llll|{|llll[|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
Talni
'	:: i ■ '	;
v sindikatih
O MURSKA SOBOTA: Večina trgovskih podjetij na območju murskosoboškega okraja (Univerza! Lendava, Prekmurski magazin, Merkur, Železo in Usnje iz Murske Sobote in druga) je oba pravilnika izdelala in sprejela v osnutkih, ki jih je treba le še pravno izpopolniti. Pretežni del trgovskih podjetij v tem okraju je prešel na obračun po obračunskih enotah. Problem pa so trgovine na vasi. To so namreč poslovalnice, ki komaj krijejo svoje stroške; so pa tudi take, ki niti ne »zaslužijo« za osebne dohodke. Pričakujejo, da bodo v tem mesecu vsa trgovska podjetja v okraju izdelala pravilnike o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. ,
® V PTUJU niso naredili še ničesar, ker že dva meseca razpravljajo o reorganizaciji
■
gostinskih podjetij. V Slovenjem Gradcu pa sploh še niso uvedli postrežnine. Mnogo bolje je v trgovskih podjetjih, kjer so že v večini primerov sprejeli pravilnike o delitvi čistega dohodka in pravilnike o delitvi osebnih dohodkov.
•	CELJE: Večina trgovskih podjetij na področju celjskega okraja je že sprejela pravilnike o delitvi čistega dohodka. Tako imajo te pravilnike trgovska podjetja »Elektromerkator«, »Kristali-ja«, Ljudski magazin Celje, Dravinjski dom Konjice, Izbira Laško, Savinjski magazin Žalec in drugi. Podjetja si prizadevajo, da bi pravilnike sprejeli še ta mesec. Pri Okrajni trgovinski zbornici obstaja posebna strokovna komisija, ki nudi podjetjem strokovno pomoč. Komisija se udeležuje tudi razprav v podjetjih in sodeluje pri urejanju nejasnosti v zvezi z odnosi po ekonomskih enotah, v zvezi z medsebojnim obračunavanjem itd. Izdelala je tudi nekak »osnutek« pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov z različnimi variantami in ga dostavila vsem podjetjem. V posebni brošuri so obdelali predloge za analitsko oceno delovnih mest, vendar so pri tem preveč poudarili subjektivni faktor — osebno ocenjevanje. Ugotovili so, da se na območju celjskega okraja pri izdelavi pravilnikov _ preveč ukvarjajo š tehničnimi vprašanji, manj pa z vprašanji decentralizacije upravljanja in medsebojnimi odnosi v posameznih gospodarskih organizacijah.
#	V gostinstvu so vsa podjetja sprejela pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Tako _ so vsi gostinski delavci nagrajeni po uspehu dela in po uspehu svoje obračunske ali ekonomske enote. Veliko pomoči so dobili od zbornice in sindikatov. Splošno mnenje, ki ga je zastopal tudi občinski zbor proizvajalcev, je, _ da so lahko gostinska podjetja primer prizadevnosti za izdelavo teh pravilnikov.
9 MARIBOR: Nasprotno položaju celjskih gostinskih podjetij pa nobeno mariborsko gostinsko podjetje še ni sprejelo pravilnikov o delitvi čistega dohodka niti pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Delitev osebnih dohodkov v gostinstvu je doslej urejena z začasnimi pravilniki o učinku dela, vključujoč sredstva postrežnine. Vsa podjetja sicer delajo pri izdelavi omenjenih pravilnikov, vendar zelo počasi. Zaradi zavlačevanja in nepravilnosti so imeli na primer v gostinskem podjetju »Asto-rija« natakarji v sezoni nižje prejemke kot v predsezoni.
lž \AŠiH MIMI \ • IZ-NAŠII KOMUN O \L VAŠIH K0MU\ e IZAAŠIH KOMIN « iZ N tŠIH StUH N
1
m
m
1
m
• KOPER:
Še vedno nejasnosti
Nikakor ne gre podcenjevati dosedanje razvojne poti samoupravljanja v večini podjetij na Koprskem, kjer so se že v začetku odločili za neposredno upravljanje brez predstavniških organov. Zato je kazalo, da bodo tako kolektivi ekonomskih enot kot celota postali upravljavci v pravem pomenu besede. Žal pa se je ponekod uveljavilo načelo postopnega poglabljanja delavskega samoupravljanja in tako so ponekod osnovali ekonomske enote s sveti in upravnimi odbori ter torej le decentralizirali delavske svete in razdelili podjetje na več formalnih enot. Drugod zopet so ustanovili ekonomske enote z nekakšnimi priveski — raznimi sorodnimi dejavnostmi in delovišči, ki jih sicer tretirajo kot obračunske enote,- Očitno je, da v takšnih primerih ne moremo govoriti o dejanskem upravljanju vseh neposrednih proizvajalcev, temveč so tako v največ primerih le-zadostili zgolj s tehnično formalne plati. Gre pa za to, da bi tudi te obračunske enote dobile pravice ekonomskih enot in
9 »TRAK« MARIBOR:
Še stekleni trakovi
V tovarni trakov »Trak« v Mariboru so imeli do nedavna samo stare in docela izrabljene stroje. Z njihovo zmogljivostjo niso bili zadovoljni in zato so jih po lastni zamisli izboljšali. Sedaj proizvedejo enkrat več kot pred štirimi leti. Hkrati so varčevali sredstva za nabavo novih strojev. Ravnokar postavljajo 17 novih strojev, ki so jih nabavili v Italiji. Le-ti so dvakrat hitrejši. Zdaj prvič izdelujejo lepljene bombažne in tiskane trakove. V načrtu imajo tudi tkanje trakov iz steklene preje, ki jih sedaj uvažamo. Po trdnosti in trpežnosti stekleni trakovi daleč prekašajo ostale tkanine, uporabljajo pa se kot izolimi material v industriji elektromotorjev. Podjetje se je nasploh usmerilo na proizvodnjo reprodukcijskega materiala za potrebe čevljarske in elektroindustrije ter konfekcije.
K. A.
9 ZAGORJE OB SAVI:
Po odmoru največ nesreč
Na območju podružnice zavoda za socialno zavarovanje v Zagorju ob Savi so v šestih mesecih letos izgubili zaradi bolez-in nezgod kar 33.622 delavnikov.
Z manjšo zamudo so se v ponedeljek odprla tudi vrata nove šole v Čufarjevi v Ljubljani. Zato P* je ravnateljstvo šole pripravilo svojim šolarjem toliko bolj prisrčen sprejem.
iiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffl
=3=	"’ ==
1	1
m	m	VRABCE NA	KRASU:	1
=s	^
| Ljubljanski brigadirji razočarali vaščane
Vaščani Kraških vasi, predvsem prebivalci Vrabč in partizan- M s skega Štjaka so s pristno kraško gostoljubnostjo sprejeli letošnje g S	poletje ljubljanske brigadirje, ki so prišli Kraševcem na pomoč,	g
fg	da bi kar najhitreje zgradili	cesto med obema vasema. Nova	g
=	cesta, ki jo gradijo na trasi prejšnjega kolovoza, je namreč za	g
S	ta predel Krasa izredno važnega pomena, saj bo povezala naj-	gg
S	bolj zakotne vasi	z glavno prometno	žilo pri Štorjah na eni	in	g
H	vipavsko	dolino na drugi	strani. 120	ljubljanskih brigadirjev	je	gg
s	zgradilo	v enem	mesecu	900 metrov cestišča in domačini	so	m
=	poskrbeli	tudi za	prijeten	zaključek	te akcije ter priredili bri-	g
a	gadirjem slavnostni banket. Zal so ljubljanski brigadirji tokrat	a
H	prelomili tradicijo dostojnega vedenja ter so opiti razgrajali po	g
H	vasi, žalili vaščane in, kar je	skoraj nepojmljivo — razbili več	a
a	deset šip na poslopju osnovne	šole v sosednjem Taboru, kjer so	=
H	stanovali, prizanesli pa niso niti šipam domačinov. Vsekakor ne-	a
m	lepa gesta ljubljanskih študentov in dovolj resen opomin štabu	g
g	te brigade, da bo v bodoče z zgledom in avtoriteto znal pre-	g
m	prečiti podobna	dejanja.	M
g	slab vtis ljubljanskih brigadirjev so zatem temeljito popra- g
3	vili mladi Sežanci. 35 brigadirjev, v glavnem vajenske mladine,	g
H	je namreč navezalo z domačini najtesnejše stike in brigadirji so	g
1	se izkazali tudi z vrsto kulturnih prireditev in s prirejanjem	g
S	tečajev za mopediste in radioamaterje. Hvale vreden je bil tudi	g
H	delovni polet te maloštevilne brigade, ki je kljub pasji vročini	g
M stlakovala v dvajsetih dneh kar 802 metra cestišča.	sky
proizvajalci svoje mesto odločanja. Tak pojav polovičarstva se je uveljavil najbolj v kmetijstvu in gradbeništvu.
Znatno dalj so podjetja Me-hanotehnika, Intereuropa, Delamaris, piranska ladjedelnica in v večini industrijskih podjetij, kjer je delo ekonomskih enot domala že v celoti pogojeno z materialno osnovo in imajo že tudi ustrezne pravilnike in poslovnike.
Najbolj aktiven je nedvomno kolektiv podjetja Intereuropa v Kopru, kjer so že sprejeli pravilnik o formiranju ekonomskih enot, že večkrat dopolnjen pravilnik za delitev osebnih dohodkov, pravilnik o uporabi investicijskih sredstev, pravkar pa razpravljajo o pravilniku za delitev čistega dohodka.
B. C.
9 NOVO MESTO:
Kaj pa zbari proizvajalcev?
Sprejemanje pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka v kolektivih novomeškega okraja ne napreduje dovolj hitro. Doslej so jih sprejeli v Tovarni celuloze in papirja Videm-Krško, v Kmetijski zadrugi Črnomelj in Bizeljsko, pripravljajo pa jih v novomeškem Novolesu in Novotekstu, pri KGP Brežice. Zal pa je največ takih podjetij, ki so Izvolila komisije, zdaj pa čakajo nekakšnih navodil, namesto da bi se sami lotili dela. Nekaj težav v manjših kolektivih povzroča tudi to, da občine niso določile pavšalov in manjši kolektivi nimajo osnov. Prav gotovo pa bi pri tem morali reči svojo besedo tudi zbori proizvajalcev v komunah.	J.	J-
9 »BELOKRANJKA« ČRNOMELJ:
Septembrska slovesnost
Kolektiv črnomeljske Belokranjke si je letos zadal za 119 "/o večjo plansko obveznost kot v letu 1959. Tako so sklenili, da morajo letos ustvariti za okoli 113 milijonov 664.000 dinarjev. 4. septembra pa so že praznovali svojo veliko delovno zmago. Ob 13. uri so za nekaj minut ustavili stroje in poslušali obvestilo predsednika delavskega sveta in direktorja podjetja, da so tega dne ob 12. uri dosegli letošnji plan. Tedaj je predsednik delavskega sveta podelil tudi šestim najboljšim delavkam in delavcem nagrade za njihovo delo v proizvodnji. To je bil prvi kolektiv občine Črnomelj, ki je izpolnil letni plan pred rokom.	L. S.
Omeniti velja, da je bilo v tem času skupaj 666 nesreč, in sicer 551 lažjjh, 101 hujša in 14 smrtnih. Največ nesreč je v četrti uri dela, med poškodovanimi deli telesa pa je največ poškodb rok in nog. Zaradi nesreč je bilo izgubljenih skupaj 8.384 delovnih dni. V primeru z lanskim prvim polletjem so letos število nesreč nekoliko zmanjšali. Vsekakor pa bodo morali odgovorni činitelji razmišljati več o tem, zakaj je največ nesreč na rokah in nogah in zakaj v četrti uri dela, ko je vmes 30 minutni odmor, pa še zakaj se pripeti
9 LITIJA:
10 let trgovskega podjetja
V	nedeljo so člani delovnega kolektiva trgovskega podjetja »Litija« v Litija proslavljali 10-letnico obstoja trgovskega podjetja, hkrati s tem pa so izročili namenu tudi novo samopostrežno trgovino.
Podjetje ima zdaj 22 poslovalnic na območju litijske občine in zaposluje 70 ljudi. V prvih šestih mesecih letos so ustvarili 300 milijonov dinarjev prometa.
V	načrtu imajo, da bodo pre-
uredili in razširili delikatesno trgovino v sami Litiji, uredili poslovalnico »Trg« v Šmartnem, potrebno pa bi bilo še sodobno opremiti poslovalnica v zadružnih domovih v Kostrevnici in na Savi.	(k)
9 VELENJE:
22 rudarskih diplomantov
Prejšnji teden je na industrijski rudarski šoli v Velenju uspešno opravilo diplomski izpit 22 rednih slušateljev. Vsi ti so že več let delali v rudniku. Sedaj po diplomi pa bodo odšli na vodilna delovna mesta v jami. Nadzorniška šola je trajala 12 mesecev, sprejela pa je samo tiste rudarje, ki so se že dobro izkazali pri praktičnem delu.	-js-
9 TRŽIČ:
Še nikjer rezultatov
Za vsa tržiška podjetja lahko rečemo, da se zelo previdno lotevajo izdelave pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Povsod so čakali na rezultate polletnih periodičnih obračunov, ker pravijo, da bo to osnova za nove pravilnike.
V	Peko je sindikalna podružnica že zahtevala, da morata biti osnutka pravilnika izdelana najkasneje v novembru, tako da se bodo delavci še pravočasno lahko seznanili z njima in dali svoje predloge, nakar bi pravilnika do konca decembra sprejeli.
Tudi v vseh ostalih podjetjih so še vedno pri prvih pripra-
gospodarske organizacije, ki štipendirajo dijake ostalih strokovnih šol, kot na primer učiteljišča, industrijske kovinarske in srednje pomorske šole itd. so nadomestila razliko med prejšnjo in sedanjo oskrbnino z ustreznim zvišanjem štipendij, tako da lahko dijaki vključno z novinci nadaljujejo s študijem. Zato je odnos do dijakov srednje ekonomske šole še bolj nerazumljiv in ni težko ugotavljati, da se bodo težave zaradi pomanjkanja strokovnega kadra te vrste še stopnjevale — seveda predvsem v škodo prizadetih kolektivov.	-sky
9 ELEKTRO CELJE:
Prilagoditi tudi sindikaino ddo
Razvoj. gospodarstva in demokratična metoda upravljanja zahtevata spremembo dela tudi v sindikalnih podružnicah,- Posebno v večjih sindikalnih aktivih so zahteve članstva, po tem vedno močnejše.
Zadnji razgovor z aktivom pri, Elektro Celje je pokazal, da bo nujno decentralizirati sindikalno delo po obratih. Čeprav elektro gospodarstvu še niso točno urejeni odnosi med distri-, bucijskimi podjetji in elektrogospodarstvom, tudi tu delavci nočejo biti le pasivni opazovalci pri gospodarjenju. Razprava je pokazala, da bo nujno urediti
Otroški dodatek vajencem
B. H. Prevalje: Učila sem se v trgovini in mi je učna doba potekla 31. avgusta 1961, praktični izpit pa sem opravila 9. junija 1961. Otroškega dodatka ne dobim od 1. junija 1961, češ da mi gre od tega dne dalje plača, ker imam že opravljene izpite. Podjetje pa se mi brani dati plačo, češ da mi še ni potekla učna pogodba. Prosim vas, da mi pojasnite, kaj mi pripada.
Odgovor: Pravica do otroškega dodatka pripada vajencu do konca učne dobe, ne glede na to, kdaj so opravili izpite, nadalje, pa do konca koledarskega leta, v katerem dosežejo 19. leto. Pravica do otroškega dodatka vam gre do dne, ko vam je potekla učna doba, to je do 31. avgusta 1961.
največ nesreč prav kvalificiranim delavcem, ki bi morali dajati zgled ostalim, delavcem.
Ker je število bolezenskih in nezgodnih izostankov na območju podružnice OZSZ Ljubljana v Zagorju precejšnje in nad stopnjo, ki je bila določena za posamezne gospodarske organizacije, je šest zagorskih gospodarskih organizacij (rudnik rjavega premoga Zagorje, Industrija gradbenega materiala Zagorje, Gradbeno podjetje Zagorje, Tovarna elektroporcelana Izlake nad Zagorjem in Lesno industrijsko podjetje Zagorje) vplačalo v prvem polletju 13,204.652 dinarjev prispevka po posebni stopnji.	(k)
• RADOVLJICA:
Novo poštno poslopje
Že lani so v Radovljici začeli graditi novo poštno poslopje s ^telefonsko centralo. Doslej je bila pošta v prostorih Grajskega dvora, kmalu pa se bo preselila v novo poslopje, ki je ob avtobusni postaji. Tako bodo končno le začeli preurejati Grajski dvor. da bo v celoti slnžil turističnim potrebam.	N. B.
tako, da bodo člani sindikata čim pogosteje razpravljali o posameznih zadevah po obratih-Zato so sklenili, naj bi čimprej prilagodili sindikalno delo bodočim ekonomskim enotam.
Ž. E.
9 LESCE:
Gimveč zadružne gradnje
Tudi letos bo Tovarna verig T Lescah dogradila 12 družinskih stana-vanj. Že nekaj let zgradi ta kolektiv vsako leto po 12 družinskih stanovanj* tako da imajo sedaj 110 družinskih io 66 samskih stanovanj. Toda potrebe pa stanovanjih so kljub temu precejšnje. Tako čaka na stanovanje še 40 družin in 15 samcev, kar kaže, da bodo inO' rali stanovanjsko gradnjo še pospešiti* Prihodnje leto bodo sicer dogradili spet blok z 12 stanovanji, da pa b* zagotovili še več stanovanj, so se lotil* priprav za zadružno gradnjo in za to odobrili že del sredstev. Zanimanje z* to vrsto gradnje je precejšnje, težave so za sedaj le še z lokacijo. N. B.
® TOVARNA
ELEKTROPORCELANA
IZLAKE:
Letni plan 6. septembra
Delovni kolektiv Tovarne elektroporcelana v Izlakah nad Zagorjem je v sredo, 6. septern' bra, izpolnil za letos predvideni proizvodni načrt, čeprav je bil za 20 °/o večji od lanskega.
V Tovarni elektroporcelana na Izlakah so dosegli tak po' memben delovni uspeh kljub nekaterim težavam, ki so jih imeli »v prvem polletju zaradi prostorov.	(k)
Na vprašanja odgovarja Služba pravne pomoči pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4/1 (soba 17—18). Tam dobite lahko tudi podrobnejša pojasnila o uveljavitvi in zaščiti pravic iz delovnega, pokojninskega in invalidskega prava.
Upokojitev
Fred dnevi so mladi gojenci blejske gostinske šole pokazali, kaj so se naučili. Delali so izpite za kvalifikacijo;
vah, povsod pa zatrjujejo, da bodo pravilnike pravočasno izdelali in da se bodo tudi vsi delavci pravočasno seznanili z njimi.
Vlado Erjavšek
• KOPRSKO:
Nerazumljiv odnos , do štipendistov ESš
Večino podjetij na Koprskem tare še danes problem srednjega strokovnega kadra, najbolj pa so prizadeta podjetja zaradi kadra v komercialnih službah, izvoznih oddelkih itd. Zato je toliko bolj nerazumljiv odnos podjetij, da se čedalje bolj otepajo interesentov za študij na ekonomskih srednjih šolah. Gre namreč za štipendiste, ki so letos vložili prošnje, vendar so kadrovske službe večine podjetij zavrnile kandidate brez posebnih pojasnil. Z novim šolskim lotom so namreč zvišali vsi dijaški domovi oziroma internati oskrbnino za okrog 20 odstotkov, toda občinski ljudski odbori in
P. F. AJDOVŠČINA:	Leta 1952
sem bil upokojen kot nekvalificiran delavec lesne stroke. V lesni stroki nisem imel strokovne izobrazbe, ki bi jo pridobil na predpisan način, imam pa na predpisan način pridobljeno strokovno izobrazbo kvalific. predilca. Kot predilec sem bil zaposlen do 1. V. 1932, ko je tovarna prenehala obratovati. Ali imam kakšno možnost, da bi dosegel višjo kategorijo delovnega mesta in višji zavarovalni razred?
ODGOVOR: Po 203. členu zakona o pokojninskem zavarovanju se upokojeni delavci, ki so bili zaradi tega, ker niso na predpisan način pridobili strokovne izobrazbe, pri odmeri pokojnine po 9. čl. uredbe iz leta 1952 razvrščeni v pokojninske razrede po strokovni izobrazbi, nižji od izobrazbe, ki se zahteva za delovno mesto, na katerem so delali, na svojo zahtevo znova razvrstijo v ustrezni pokojninski razred po 9. čl. uredbe iz leta 1952, in sicer po strokovni izobrazbi, ki se po predpisih veljavnih na dan 1. januarja 1958, zahteva za dela, ki so jih opravljali, če so zadnjih 5 let dela pred upokojitvijo opravljali taka dela. Glede
na to ste upravičeni zahtevati, ^ se znova razvrstite v ustrezni P® kojninski razred, če se je za vaf delovno mesto po tarifnem pravi*' niku, veljavnem na 1. januarju zahtevala strokovna izobrazba kvalificiranega delavca. Od tal* ugotovljene kategorije delovneg,. mesta in pokojninske dobe se v smislu 236 a člena ZPZ zavar^-valni razred. Ce se je ob zgoraj Pf0 vedenih pogojih za vaše deloVP mesto zahtevala strokovna izobrazi* polkvalificiranega delavca, bi b razvrščeni v 12. pokojninski razf® če pa se je zahtevala izobrazi ^ kvalificiranega delavca pa v 9* P kojninski razred.
štipendija in otroški dodatek
F. E. Rogaška Slatin«,: SM končal osemletko in bi rad nao Ijeval študije. Pri podjetju, kjer s zaposlen sem zaprosil za štipen^JJ Verjetno bom dobil za sina dijo, vendar mi je bilo pojasni61^ da bom s tem izgubil pravice j otroškega dodatka. Prosim, da ^ pojasnite ali mi res preneha ca do otroškega dodatka, če b sin štipendijo.	.
Odgovor: Otroški dodatek n* cialna pravica, s katero družbe*^ skupnost podpira vzrejo otrok ib r pripada osebam v delovnem razbij ju kot posebna pravica na °?0ao' socialnega zavarovanja. Otroški datek vam pripada ne glede pa da bo vaš sin verjetno dobil j, pendijo od gospodarske organiz je, kjer ste vi zaposleni, ker šviP^ ? dija kot pomoč, ki jo daje drU.z*xijj0 skupnost za šolanje, ne izkljbc pravice do otroškega dodatka.
Nova. pošta v Radovljici
/
r e i.
J A
S P O R I - O O R I H
Skupna igra
Hudo zmotno je misliti, da vdja v športu pojem, »skup-ne igre« samo za skupinske P®noge kot so nogomet, odojka, košarka. Dobri športniki »igrajo« skupno tudi v ruQih športnih panogah.
Mar ni uspeh petčlanske olesarske reprezentance in Posameznikov v njej nujna Posledica sodelovanja v mo-tvu? Ali se zdi komu čudno. e na atletskih tekmovanjih v ekih na dolge proge priteče cilj slabši tekač prej kot °ljši, ker so mu to omogoči-1 (v mejah športnega fair Playa) tovariši iz njegove Vrste. Tudi športna filozofi-la’ da uspeh enega dobrega Posameznika v moštvu ugodno vpliva na rezultate dru-Pcga, je utemeljena.
Naši kolesarji nikoli (red-e Izjeme le potrjujejo pra-l!o )ne uspejo v tujini, ker znajo ali pa ne morejo skupno voziti. Na domačih Mednarodnih prireditvah pa So med prvimi ne samo. za-T,ldi slabše konkurence, am-Pak tudi ker je s 30 ali 40
omačimi vozači moč ven-arle urediti tudi vprašanje sodelovanja in pomoči drug
nvugemu.
pa če si izberemo za Panter nedavni nastop naših pletov v Parizu. Naša sred-n^progaša Ingolič in Naraks ®fa tekla kot na domačih mi-lngih, kjer zastopata barve Mzličnih klubov. V Parizu ®ta zastopala Jugoslavijo ®roti Franciji. Tekla sta zase in zato seveda — slabo. Tako na 800 m, kot na m sta bila na zadnjih
Mestih. *
Nasprotno pa je olimpijska srebrna kolajna iz Rima racoz jaZy pomagal druge-u francoskemu tekaču do ru9ega mesta. »Dobro sem e sPrehodil,« je dejal Jazy ° tefcu, »toda, ali ste videli, ^ k° sva tekla z Lurotom. Kot eden.«
Tudi atletika (posebno na vehojih) ni samo šport po-
^meznikov.
Zakaj dvakrat?
so^re^ poldrugim mesecem $ v športnem parku inž. ^PP-ka Bloudka z ekspres-fcoT {ernP°m dogradili novo Qnalkališče za kotalkarje U,-ki so zaradi grad-v Čufarjevi ulici ne-ŽBn . 0 ostali brez svoje £,n.ne naprave.
«0 S!’ 'P°sebno pa kotalkarji Se razveselili, saj so špaZ0ra trdili, da se tudi pri tiran ■	izplačajo hitre
PravB ^uunjšega števila na-hjp ’ kot pa istočasno graje-tov ^Možice športnih objek-
^ladina naj čimprej stopi tori k‘0rtn^ prostor! Eno leto 2’ drugo drugod.
5t)etaI Pa ni vse zlato, kar se komi, Te dni so omenjeno kališče spet razdrli in
9tt
bpia°krili z novo ploščadjo, kot j,50, kila prav tako hitra so žervld in mladi kotalkarji SQmspet na svojem betonu. kar rm‘ mora biti tisto, b0y redimo hitro tudi sla-
Š .I I; O
SPRINT ZA ŽIVLJENJE
V PARTIZANIH SO SE BORCI VEČKRAT ZNAŠLI V ZELO TEŽAVNIH POLOŽAJIH, IZ KATERIH SO SI MARSIKDAJ POMAGALI NE SAMO Z VELIKO MERO PREUDARNOSTI IN HRABROSTI, MARVEČ TUDI Z NAJRAZLIČNEJŠIMI , TELESNIMI VRLINAMI. ŽIVLJENJE V PARTIZANIH JE BILO TRDO, ZATO SO SE V NJEM BOLJE ZNAŠLI TISTI LJUDJE, KI SO BILI TELESNO ODPORNI. VČASIH SO ODLOČALE DESETINKE SEKUNDE, DRUGIČ SPET IZREDNA VZTRAJNOST, ZATO NI ČUDNO, DA SO TO TRDO ŽIVLJENJE LAZE PRENAŠALI UTRJENI LJUDJE-SPORTNIKI, KI JIM JE ŠPORTNA IZURJENOST V PARTIZANIH MOČNO KORISTILA IN VEČKRAT CELO REŠILA ŽIVLJENJE. TOKRAT VAM POSREDUJEMO ENEGA 'IZMED DOŽIVLJAJEV TOVARIŠA FRANJA MIHLJA, KI GA PIONIRJI V PARTIZANSKEM DRUŠTVU NARODNI DOM BOLJE POZNAJO POD VZDEVKOM »MEKSI--. TOVARIŠ MIHELJ, KI JE BIL PRED VOJNO ODLIČEN ODBOJKAR, TELOVADEC IN ATLET, SE DANES VODI MLADINSKE IN PIONIRSKE ODDELKE V NARODNEM DOMU.
Leto 1943 ... Pust, mrzel novembrski dan. Na nebu vise nizki, koprenasti oblaki. Obeta se dež, morda celo sneg.
Po golem, skalnatem pobočju Gorskega Kotarja se vzpenjajo tri temne točke. Partizani! Dobili so nalogo, da pregledajo, kje bi bilo najprimerneje razstreliti cesto Zagreb—Reka. Nemške avtomobilske kolone se že več mesecev pridno poslužujejo te prometne zveze.
Zdaj tri temne točke obstanejo. Kaj pa je to? Seveda — razbit nemški oklopni voz. Nedaleč od ceste se je končalo njegovo morilsko življenje.
»Kar naprej pojdita!«, se obrne Meksi k tovarišema. »In še mojo puško vzemita s seboj! Kmalu pridem za vama. Moram še prej pogledati tej pošasti v obisti, morda pa je notri kaj po-rabnega za nas, kakšno orožje ali pa municija ...«
In že se zavihti na težko oklopno vozilo in izgine v njegovi notranjosti. Tovariša pobereta njegovo puško in izgineta za ovinkom.
Dolgo Meksija ni na spregled. Slednjič le pomoli glavo iz nemške »blinde«. Hip nato obstane . kot ukojtan... Kaj je to? Je mogoče?
Res, ni dvoma! Tam doli na cesti se na prvem ovinku pokaže nemška kolona! Sest tankov in nekaj kamionov! Počasi hropejo težka vozila navkreber.
»Hudiča! In še brez puške sem«, sikne Meksi skozi zobe. Toda, kaj bi zdaj s puško proti tankom, se domisli takoj. A zdaj ni časa za razmišljanje. Kot star partizan dobro ve, da se mora hitro odločiti.
Zavihti se z vozila na tla. Kam zdaj? Navzdol po cesti? Blaznost! Tekel bi ravno pred žrela tankovskih strojnic in topov! Kaj pa navzgor ali navzdol po pobočju? Tudi nemogoče, preveč je strmo in popolnoma čisto. Takoj bi ga opazili in pokosili s strojnicami, ne bi jim ušel. Torej — edina rešitev — po cesti naprej!
Bliskovito je ocenil cesto. Tam naprej je bila rešitev. Ovinek in velika skala. Ce izgine za tisto skalo, je rešen. Tam zadaj je gozd, tam ga ne najdejo več.
Hill!
Premeril je razdaljo do tistega ovinka. Morda bo 150 metrov, morda nekoliko več. Če bo dovolj hiter, bo lahko še pravočasno izginil za robom.
Hrumenje tankovskih motorjev je prihajalo vedno bliže . ..
Meksi se je ozrl na svoje noge in se rahlo nasmehnil. V mislih, ki so.se mu bliskovito podile po glavi, mu je prišlo na um, kako čudne sprinterice je zdaj obul za tekmo s smrtjo. Kolikokrat je že pretekel na tekališčih 200 metrov brez težav, v razmeroma dobrem času 24,2 sekunde. Toda takrat je bil obut v lahke, mehke sprinterice. Zdaj pa tiči v težkih, trdih, nerodnih vojaških čevljih.
Hrup tankov in kamionov je grozljivo naraščal.
Kar bo pa bo, si je mislil Meksi in se pognal v divji sprint. Nemci v tanku so ga tisti hip opazili. Takoj je zadr-drala strojnica.
Tf — tf — tf — tf —
Napel je vse sile in tekel, kar so mu dale moči. Močne, mišičaste noge.nekdanjega telovadca in športnika, ki je skakal v višino 175 cm in v daljino 6,70 in ki je pretekel 100 m v 12 sekundah, so zdaj v težkih., vojaških čevljih tolkle po^ nenavadni atletski. st;ezi,.To je, bil .sprint po thdi, jfamriiti 'cesti. Srez atletskih sprinteric, brez steze z mehkimi ugaski. To je bil sprint
JOŽE KRUMPAK OB SVOJEM LETALU »CESSNA 170«, NA KATEREM JE SKUPAJ Z NAVIGATORJEM JURETOM ŠTIRNOM OSVOJIL MED 72 UDELEŽENCI PRVO MESTO NA VELIKEM MEDNARODNEM AERO-R ALLE YU. TO JE EDEN NAJVEČ JIH USPEHOV NAŠEGA ŠPORTNEGA LETALSTVA; SAJ JE PODOBEN USPEH PRED, LETI DOSEGEL EDINO POKOJNI BRANKO IVANUŠ.
za življenje, strahotna tekma s smrtjo.
Meksi je. bolj čutil kot videl, da krogle iz strojnice udarjajo komaj pol metra za njim. Ne smejo me zadeti, mu je šinilo skozi možgane. Če me zadenejo, je .konec. Brez orožja sem, ujeli bi me! Niti ubiti se ne bi mogel!
Podvojil je napor in tekel kot blazen.
Tf — tf — tf — tf —
Svinec je udarjal za bežečim v tla, paral zemljo in kamenje ter dvigal pol metra za tistimi nogami v težkih vojaških čevljih majhne oblačke.
Meksi je napel zadnje sile. Stisnil je pesti, od napora so se mu napele vse žile na vratu.
Še 40 metrov... še 30 ... še 20... Da le pride do ovinka!
Tik za nogami je kar naprej tolklo: tf — tf — tf — tf —
Še 10 metrov... še 5... še
3
Ovinek, skala! Rešen!
Z mogočnim skokom,' kakor včasih na atletski stezi, se je pognal v neobičajni cilj. Isti
hip je začutil skelečo bolečino v kolku. Toda zdaj ni bilo časa misliti na to. Divje se je pognal za ovinkom naprej, v hrib, proti gozdu. Ob veliki veji se je spotaknil in padel, toda že je bil spet na nogah.
Sredi košatih smrek se je ustavil. Pogledal je na kolk, kjer je čutil ostro bolečino. Skozi hlače je pronicala topla, rdeča tekočina. Toda Meksi se za to ni zmenil. Rano bo obvezal pozneje, saj itak ne more biti nič hudega, ker še lahko hodi. Samo oplazila ga je krogla.
Naredil je še nekaj korakov in se spet ustavil.
Nekajkrat je globoko vdihnil, da je sprostil od silnega napora utrujena pljuča. Potem je prisluhnil. Drdranje motorjev je izginjalo v daljavi, tanki so očitno nadaljevali svojo pot.
Zdaj se je šele zavedel. Bil je, rešen. Krogle iz strojnic ga, zdaj ne morejo več doseči. Rešile so ga njegove močne, utrjene,'sprinterske noge.	P
VČERAJ SO SE V BEOGRADU PRIČELE JUBILEJNE IGRE, NA KATERIH NASTOPAJO POLEG DOMAČINOV SE REPREZENTANCE GRČIJE, ROMUNIJE, BOLGARIJE IN TURČIJE.
Srečanje v Trbovljah
V počastitev 20-1 etnice revolucije so se v Trbovljah srečali športniki, cementarn: iz Anhovega in. Trbovelj v nogometu, odbojki, šahu in streljanju.
Športniki iz Anhovega so zmagali v nogometu in odbojki, Trboveljčani v streljanju, srečanje šahistov na petih deskah pa se je končalo neodločeno.
Povratno srečanje športnikov obeh slovenskih cementarn bo še ta mesec v Anhovem.
»Zlati plan«
Pred letom dni je nemški »Olimpijski komite« sprejel perspektivni plan za gradnjo objektov, ki naj bi služili teles-novžgpjnim namenom. V načrt-' tu je, da se v prihodnjih 15 letih zgradi .okoli .60.000 raznih športfiih' objektov y vrednosti 6,3 milijarde DM. Načrtu pravijo v Nemčiji »Zlati plan«, in z ozirom na njegovo veličino mnogo razpravljajo.
V prvem delu obrazložitve načrta vladi. nakazuje »Olimpijski komite« splošno stanje naroda, pogoje življenja in vse večje in večje širjenje bolezni, ki jih prinaša civilizacija. Poslabšanje življenjskih pogojev gre na račun zmanjšanja prostora v stanovanju in izven njega, povečanega prometa, slabega zraka, predvsem pa na račun skrčenja prostora za gibanje in igre. . Znaki civilizacije se kažejo že na predšolskih otrocih. V šolah sta namenjeni od 34 ur pouka na teden le dve uri za gibanje. Ko pride človek v poklic/ga privedejo avtomatizacija dela, motorizacija, in splošno premajhno angažiranje telesa do raznih bolezni. Obolenja srca in krvožilnega sistema predstavljajo danes glavni vzrok smrti (40 "/o).
DRAGO
ULAGA
VTISI IZ LILLESHALLA
ANGLEŠKEGA SREDIŠČA ZA REKREACIJO
(Nadaljevanje in konec)
Po kosilu smo si najprej ogledali knjižnico in čitalnico. Sama angleška dela, med njimi nekatera priznano dobra dela o nogometu, tenisu in baletu. Drugih avtorjev pa angleški strokovnjaki ne poznajo — niti ameriških niti ruskih. Za njihovo strokovno raven in kvalitetni šport je to kajpada škoda, kajti znanstveni izsledki sovjetskih inštitutov za telesno kul-, turo so dandanes že nepogrešljivi.
Menda ni nikjer tako lepih in tako prostranih športnih površin kakor v Angliji. Tudi trate graščine v Lilleshallu so prostrane, ravne in porastle z gosto, približno 2 cm dolgo travo. Na taki trati je izredno prijetno igrati, teči. hoditi in telovaditi. Tla so prožna, zato ne utrujajo. Seveda je treba take trate vzdrževati z redno košnjo, zračenjem korenin in uničevanjem plevela, kar vse delajo s posebnimi stroji. Mislim, da imajo Angleži poseben odnos do nego-
vanih trat, saj jih vidiš tudi pred vsako hišo, na pokopališčih in zlasti v mestnih parkih. Za primer slabega vremena pa imajo posebna igrišča in tekali-šča, posuta z ogorki, ter pokrite lope.
Ko smo si ogledovali tečajnike pri delu, sem bil malce razočaran. Ne toliko zaradi nedognane metode pri telovadbi, kolikor zaradi tega, ker so telovadci pri svojem delu kadili. V tem pogledu smo pri nas natančnejši: naši telovadci ne kadijo med urjenjem, v zaprtih prostorih pa še celo ne! Videli smo tudi judoiste, sabljače in igralce tenisa. Zlasti dobro je poskrbljeno za slednje, za igralce tenisa. Ob lepem vremenu lahko igrajo na travnikih, po urah deževja na peščenem igrišču, vselej pa v veliki, s steklom pokriti dvorani, v kateri sta dve normalni igrišči.
V vsem imajo Angleži več takih centrov za izobraževanje športnih inštruktorjev. Vsako leto prirejajo tudi tečaje za al-
pinistiko, za planinstvo (povezano s športnim orientiranjem), za ribolov, čolnarjenje (kanu) in podvodno plavanje. Na to, kar me je najbolj zanimalo, da bi namreč dobil odgovor na vprašanje, koliko odstotkov mladine se ukvarja s športom v prostem času, nisem dobil odgovora, ker imajo tovrstne statistike le posamezne organizacije, ki zajemajo samo del mladine. Dobil pa sem vtis, da zahajajo ljudje radi v parke, kjer lahko sedijo, ležijo ali pa se igrajo. S plava-lišči na planem so težave, ker so vremenske razmere neugodne. Na srečo pa imajo v mestih nekaj Pokritih plavalnih bazenov, ki omogočajo rekreativno in tekmovalno športno dejavnost.
Cim prispeš do lepšega kraja ob reki, zagledaš veliko naselje avtomobilskih prikolic v obliki stanovanjskih hišic. Ljudje' se sončijo tudi ob hladnem in vetrovnem vremenu, mladinci hodijo na izlete, odrasli pa se najraje ukvarjajo z golfom. Taborniške opreme prodajo v An-
gliji iz leta v leto več, za avtomobilske stanovanjske prikolice pa so posebna podjetja, ki jih izposojajo.
Vtis sem dobil, da se Angleži po malem odmikajo od tekmovalnega športa, da se množice gledalcev zadovoljujejo z nogometom in dirkami, da pa- je vse več zanimanja za zmerno družabno in športno aktivnost na planem. V zimskem času imajo n. pr. ogromno udeležencev v
najrazličnejših cross-country tekmovanjih. Predavatelji so večkrat naglašali staro načelo »nazaj,k naravi«. Ker imajo v domovini premalo sonca in premalo možnosti za poletno kopanje na planem, je zelo verjetno, da bodo kot turisti pritiskali na jug, k morju in 'seveda tudi na našo obalo. Mislim, da bi bila večja propaganda za naš letni in zimski turizem med Angleži zelo uspešna.
k
ILEGALNO DELO V LJUBLJANI — 1941 — 19 42
UMETNOST PONAREJANJA
V tem času so Italijani prejeli tudi pismo, v katerem je nekdo sporočil, da je nekaj na dvorišču poslopja za glavno upravo policije. Sele, ko so odkrili tiskamo »Trugo«, so Italijani spoznali, da ne gre za običajno denunciacijo, temveč za resnično prijavo. Obkolili so poslopje in vse aretirali. Ko so ti-
skarji zvedeli, da so obkoljeni, so takoj zlezli na podstrešje in iz višine 5 do 6 metrov poskakali na sosednje dvorišče. Prišli so na Prešernovo cesto in srečno pobegnili.
Italijani pa še niso odkrili, kje je tiskarna, kajti človek, ki je prevažal material, ni vedel, kje pravzaprav je. Neznani de-nunciant je prav tako vedel samo toliko, da je tu sicer »nekaj«, kar pa je bržkone sklepal zaradi množice mladih ljudi, ki so prihajali v hišo. Italijani so tedaj postavili, zasedo po vseh ulicah, ker so hoteli aretirati vodstvo tehnike.
Tistega dne, ko sem šel mimo Opere, me je srečala neka kurirka in rekla:
— Petrač, beži, tiskamo so odkrili!
Ljudi, ki so jih ob tem aretirali, so hudo mučili z elektriko, pa tudi na druge načine, vendar niso od njih ničesar zvedeli. Italijani so po tem uporabili trik. Nekdo med njimi je v primernem trenutku tjavdan rekel: »Ta tiskarna je bila zelo dobro organizirana.«
Eden od naših ljudi je instinktivno nato rekel:
»Da, dobra je bila.«
Šele tedaj so Italijani zvedeli, da je v tem poslopju v resnici tiskarna. Na to so čakali dva meseca. Prebili so zid in porušili vse police. Mislili so namreč, da je nekdo znotraj, pa so se bali protinapada iz tiskarne, kot je bil to primer, ko so odkrili tiskarno v Šiški, v Knezovi ulici. Tiskarna je bila popolnoma prazna. Bila je tako blizu policije, da je bilo moč slišati, kako zaporniki v celicah kričijo, čemur se je policijski poveljnik še bolj čudil. Vse tiste, ki sb jih aretirali, so obsodili na po trideset let robije. Tako je prenehala delati ena izmed najbolj urejenih ilegalnih tiskarn v Ljubljani.
RDEČA LUC POMENI NEVARNOST
Podobno se je zgodilo že prej, v sredini 1942. leta, ko so odkrili tiskarno v Šiški v Knezovi ulici. Tiskarna je bila v neki mizarski delavnici. Mojster je bil član Partije in je delal v ciklostilni tčhniki. V isti hiši je stanovala tudi Ančka Golobova-Ziherlova s svojim bratom. Oba sta bila člana Partije. Ko je bala tiskarna pripravljena in ko nas je tovarišica Majda Vrhovnikova, ki
je vodila grafični oddelek Centralne tehnike, obvestila, da lahko tiskarna začne delati, smo si jo prišli ogledat. Ko smo jo ogledovali, se je zasvetila rdeča luč, znamenje nevarnosti. Vsak je vzel svoje orožje: revolver in bombo. Rdeča luč je gorela približno eno uro.
Ko smo odšli, smo zvedeli, da je okrog 50 do 80 Italijanov blo-
kiralo okolico, vendar niso ničesar našli. Fašisti so aretirali soseda, gospodarja livarne, in njegovega pomočnika. Nismo mogli najti zveze med livarno in našo tiskarno. Oba pomočnika je naš šef gradbenega oddelka poznal že prej, ko je gradil bunker, vendar je bil tedaj v zaporu. Kljub temu smo uspeli, da smo z njim navezali stike in zvedeli, da lahko tem ljudem zaupamo.
Štirinajst dni po aretaciji livarjev je prišlo v tiskarno pet ljudi, ki so začeli delati. Nenadoma pa je bilo vse izdano. Prišlo je okrog 150 do zob oboroženih italijanskih vojakov; okrog so namestili puškomitra-Ijezka gnezda in začeli razkopavati prav tam, kjer je bilo okno, ki smo ga, ko smo zidali tiskarno, zazidali. Okupator je vedel samo to, da je bilo včasih tam okno, zdaj pa ga ni več. Vsi delavci so bili v tiskarni. Vojaki so razkopali in porušili zid.
Mladinec Ajdič, ki je delal v tiskarni, je vrgel bombo med vojake in stekel proti leseni ograji. V trenutku, ko je hotel preskočiti, je neka ženska kriknila. Streli iz mitraljeza so Ajdiča zadeli. Ostale štiri so aretirali. Eden med njimi, tovariš Golob, je izkoristil paniko, se povzpel na kamion in prav tako mirno v ugodnem trenutku skočil z njega ter zbežal. On in njegova sestra sta takoj prejela potrebne dokumente, da sta odšla v partizane.
Kako je prišlo do izdaje te tiskarne, smo zvedeli šele pozneje. Italijanom je mojster, lastnik livarne, povedal, da se je na dvorišču nekaj spremenilo in da neki mladi ljudje večkrat pripeljejo nekakšne omare. V istem času so Italijani prejeli od nekega belogardista podobne informacije. Žal so bili delavci te .tiskarne žrtve izdaje. Ker j'e bil tedaj ubit ban Natlačen, so aretirane tovariše Babnika, Turka in ostale Italijani postrelili kot talce.
Razen tega smo morali imeti tedaj tudi cinkografijo za izdelavo falzificiranih dokumentov, ker so Italijani, brž ko so prišli, začeli izdajati carte dhdentita, stanovanjske dovolilnice, vize za prehod v Nemčijo in NDH, živilske karte itd.
S pomočjo ponarejenih živilskih kart smo nabavljali hrano i za nas i za partizanske čete v okolici Ljubljane: v Do-
lomitih in pri Urhu. Intendanti teh partizanskih enot so od nas prejemali karte m kupovali hrano v trgovinah v Ljubljani in v okolici. Vse te karte je bilo treba izdelati v cinkografiji. V njej smo razen drugega ponarejali tudi italijanske lire. Edino, česar nismo mogli do podrobnosti izdelati, je bil vodni žig.
VAJE BELOGARDISTOV PRED ILEGALNO CINKOGRAFIJO
Leta 1941 smo imeli organizirano samo provizorično cinko-graiijo. V njej je delal Zlatko Močnik-Dukat, ki je bil pozneje tudi v cinkografiji, ki smo jo imeli v vili na Kodeljevem. Lastnik vile, tovariš Rade, je bil gradbeni tehnik. Na razpolago nam je dal svoje stanovanje, da smo tamkaj organizirali cinkografijo. Načrte za cinkografijo je izdelal on sam, načrte za notranjo ureditev pa Močnik. Pogoji dela v cinkografiji so bili zelo težavni. Ventilacijo smo izdelali iz pločevine, vendar se je le-ta zaradi hude solne kisline začela razkrajati tako, da je človek, ki je tu delal, zdržal lahko komaj dve do tri minute. Kljub temu smo delali neprekinjeno.
Zvezo med cinkografijo in oddelki za izdelavo risb je imela neka tovarišica, ki je imela legalno stanovanje v isti hiši. Kuhala je in pripravljala hrano za delavce v cinkografiji. Lokacija ni bila najbolj primerna, kajti pred to vilo so vsak dan vežbali belogardisti, ki so jih pripravljali za boje izven Ljubljane. Kljub temu je bilo mogoče delati, ker je bilo moč material za cinkografijo prinašati v ročni torbici. V tem je bila velika razlika med tiskarnami in cinkografijo.
UMETNOST PONAREJANJA
,Vse to pa nam ni preprečilo, da ne bi dokumentarnih tehnik ohranjevali na visoki ravni. Naši tovariši, ki so delali v tej tehniki, so bili pravi mojstri, v glavnem ljudje, ki so se že v predvojni Jugoslaviji kot ilegalci ukvarjali s temi deli. Dokumentarna tehnika je bilo posebno in zelo važno delo.
Leta 1942, ko se je osvobodilno gibanje razširilo, smo morali tudi to delo precej razširiti. Zaradi pogostih sprememb dokumentov smo morali stalno izdelovati nove, da ne omenjam vedno večjega števila ilegalcev. Delo j.e bilo tako obsežno, da sta dva ali pa celo trije delali samo na zbiranju materiala. Imeli smo odlične zveze z ljudmi iz Zagreba za dovolilnice v NDH, s tovariši z Gorenjskega za dovolilnice in druge dokumente za ozemlje, ki je bilo pod nemško okupacijo.
Naši ponarejeni dokumenti so bili tako izdelani, da Italijani niso nikdar vedeli, kateri so naši in kateri njihovi. Tovarišica Darja Brenk je imela na primer posebno nalogo, da ponareja vse podpise. Imela je zelo dobre zveze z vsemi organi
glavne uprave policije in pri vojaški oblasti, znala pa je tudi z neverjetno hitrostjo .ponarediti vsak podpis. Oprezni smo bili tako, da ni bilo primera, da bi bil kdo žrtev zaradi ponarejenih dokumentov. Dokumentov pa smo izdelali na tisoče. Izdelati smo morali na primer ponarejene osebne izkaznice za vse člane organizacije Osvobodilne fronte in za ostale naše ljudi. Razen tega smo morali izdelati dokumente za vse tiste, ki so odhajali iz Ljubljane (»lascia passare«).
Prav tako smo izdelovali dokumente za stanovanja, ker je moral imeti vsakdo od policije potrjeno potrdilo, kje stanuje. Za vse spremembe v dokumentih smo zvedeli dan ali dva kasneje, ker smo imeli povsod naše ljudi, ki so nam pomagali. Ko so n. pr. okupatorji prišli k mojstru za izdelavo žigov tovarišu Sitarju z zahtevo, naj jim izdela suhi žig, je Sitar hkrati izdelal tudi duplikat za nas. Ljubljana je imela na ta način v šahu italijanskega okupatorja, da le-ta sploh ni vedel, kje naj išče in kako bi vse to prekinil.
V okviru dokumentarne tehnike je deloval tudi posebni fotografski oddelek. Če je n. pr. kak naš človek moral na hitrico »spremeniti obraz«, je fotografski oddelek takoj izdelal ustrezajočo fotografijo.
Centralna tehnika je tako zrasla v močno partijsko podjetje, ki je imelo vrsto oddelkov, legalnih in ilegalnih. Delovalo je naše legalno gradbeno podjetje, ki je gradilo med drugim tudi bunkerje. Dovolj je izpovedati zgodovino nekega bunkerja, pa je'moč ugotoviti, kako je bilo to važno in zapleteno delo.
Bunker, o katerem želim nekaj napisati, je bil na Vilharjevi cesti. V njem sva bila midva in tovariš, ki je imel zvezo med nama in Glavnim štabom Slovenije, prav tako pa tudi z Zagrebom. Tc je bil Branko Ivanuša. Bil je eden izmed glavnih kurirjev. V bunker je bilo moč priti iz nekega dvosobnega stanovanja. Lastnik tega stanovanja je bila moja žena. Prijavljena je bila kot najemnik, vendar pod drugim priimkom. Pri..njej je stanovala kot podnajemnica moja - kurirka, ki je imela prav tako drug priimek. Stanovanje je bilo v kleti, kjer so bile tudi drvarnice. Prostori so bili podobni hišnikovemu stanovanju. Za hišo je bil majhen vrt, iz katerega je bilo moč direktno v hodnik stanovanja. Na koncu hodnika je bil zid, v katerega so, po zamisli našega gradbenega šefa Venclja Goriška, napravili luknjo, skozi katero je bilo moč priti v podzemeljski bunker.
Ko so kopali bunker, so zemljo, da podnajemniki ne bi ničesar opazili, odnašali v cementnih vrečah. Da pa ne bi tudi tega opazili, v hišo so namreč vsak dan prihajali pacienti dr. Neubergerja, smo se dogovorili, da zaradi kamuflaže na vrtu izkopljemo jamo za smeti.
<3 Milan Škerlavaj - Petrač
v " v v;
»RDEČA ROKA«
. .1 .C j. « ^	^c.
»O A S«
HH	če eksplodira plastična bomba v Parizu ali v katere
=== koli drugem francoskem mestu pred vrati človeka, ki J |H§ zagrešil to, da ne ubija Alžircev, napadeni vselej zve, K = je avtor tega zločina. »OAS« — piše na koščku papirja, r== ga pustijo nekje na hodniku na vidnem mestu. Moge0 =| pripišejo še kakšno besedo več, kot je bilo to v prim®1 s== direktorja časnika »Le Monde« Huberta — Beuva — * !§g ryja. Le-ta je namreč pred vrati svojega porušenega sta mi novarija našel obvestilo: »Predjed za gospoda Meryja.«
IH	Redko se dogaja, da bi nastop kake ilegalne teroristi '
l=š ne organizacije spremljala tako dolga vrsta zločinov.
1=	ni tisto, kar je Rdeča .roka. OAS je razširila teror tudi
HH	sami Franciji. Niso vse njene žrtve tako »srečne«, da
= bile »opozorjene«. Bilo je tudi že več umorov. Znan > ss primer načelnika v Evianu, ki je odletel v zrak samo z. Hlf tegadelj, ker naj bi njegovo mestece sprejelo člane, ki ° HH sodelovali v francosko-alžirskih razgovorih.
IH	Za razliko od vseh terorističnih organizacij, ki so zras1®
HH v Parizu, je za to najnovejšo in najbolj razširjeno znaciin Ul to, da Francozi terorizirajo Francoze. Njene žrtve so v pri 1==	vrsti tisti državljani Pete republike, ki vidijo rešite
=§|	alžirskega vprašanja samo v razgovorih, za tem degoloV’
!H ki razen sile iščejo še druga sredstva za pomirjenje v Al» pil riji. Zadnje dni je tarča OAS postal tudi sam francoss jHH	predsednik de Gaulle.
im	Kdo je OAS in kakšni so njeni cilji?
IH	To je tajna vojaška organizacija francoskih ultrase^
ss Ima širše ambicije razen terorja, ima pa tudi svoj progr3? == za primer, če bi se ji posrečilo prevzeti oblast v metroP03’
Hj	PET TOČK PROGRAMA
HH	Francoski časnik »Express« je junija meseca letos P^
siš ročal, da je policija v Alžiriji zaplenila dokumente, v K3 j§||l terih so našli program in cilje teh teroristov. Oglejmo IHI	samo	nekaj točk:
HH	1.	preprečiti državljansko	vojno,	v katero	nas	vodi	^
=== golistična republika. Rešiti Francijo pred nevarnostjo & Ul	volucije in komunističnega vpliva,
mi	2.	Rešiti narodno ozemlje,	ki mu	grozi	razdelitev,
m	3.	Ustvariti moralno enotnost naroda.
Ul	4. Zagotoviti prihodnost	mlade organizacije.
|pg	5. Uresničiti upravičene	zahteve delavcev.
Ul	Malo je primerov v zgodovini, v katerih bi se progr®^
gg in cilji tako močno razlikovali z njenim delom, kot j® mm primer OAS. Oglejmo si še nekatere njene praktične 3 mi	misli:	^
m	Organizirali naj bi uporniška sodišča, »da bi sodila.L
mi izjemnem procesu zločine izdaje, demoralizacije in tatvi . m= med narodom,« to je vse tiste, ki so proti alžirski vo3n' |§|!	Parlament bi razpustili.
mi	Razpustili bi tudi vse neultraške politične stranke.
Hi	Komunistična partija bi	bila prepovedana.	Njenim
IH slancem bi odvzeli mandate in vse javne funkcije.
IH	No, četudi program ne bi tako jasno kazal fašizma,
HH	ga kaže ta, so ukrepi OAS doslej takšni, da gredo veci
§!!!	Francozov lasje pokonci, če pomislijo, da bi lahko ti teLj
=55 risti zavladali. Nevarnost je kljub temu realna, kajti 111 =	te organizacije temelji v njeni močni zvezi z reakciona,j
g!!	nimi vrhovi francoske armade, še več, celo nekateri blH
im	generali vodijo organizacijo, saj se z njo v zvezi večkf^
Ul!	sliši ime ubežnega generala Salana. OAS ima zveze tudi
=H	policiji in v državnem aparatu. Zdi se, da je stala de G3®-
mi	lova oblast pred alternativo: ali odstopiti, ali pa za^
mm	resno akcijo proti vsem tem ukrepom. De Gaulle se 1
§m odločil za akcijo. Rezultati so seveda vidni. mg	Francoska policija je v kratkem času zajela vse ko^
§|§ te organizacije, ki se je imenovala »Maqus Vstajenje. * ===	Domovina«. Organizacijo je	vodil	triumvirat	Ortiz-Bandi®
fig	D’Anthes. Kako jih je policija zasledila? O tem sicer ..
ššjl	vemo mnogo. Vendar vemo za uradno verzijo, ki j°'s
m	po izjavi generalnega direktorja	narodne	varnosti	Verd
!§§[	objavil časnik »Le Monde«.
Vsa stvar se je začela razvozlavati z aretacijo ml §|I	Paula Vidarta d’Egurbida.
mm	Na podlagi njegovih priznanj kot tudi na podlagi “tjo
mm	gib informacij je policija 23. avgusta začela široko j
mm	na jugu Francije proti OAS. Z aretacijo osumljenih 'm
lia jugu i' i dilV-lJ C	z_i Cii.	-v,
zaplenjenimi številnimi dokumenti, so imeli organi fm.bie v kratkem času pred seboj kompletno shemo te razširi organizacije. Elito organizacije sestavljajo bivši Puiamjo Vodijo jo Josip Ortiz, sedaj begunec v Španiji, s porn° dveh adjutantov. Henrija Bandiera in Eckerna d’Antn
ORTIZ NA ČELU
Našim bralcem Ortizovo ime ni neznano. Gre za raznih desničarskih in ekstremnih organizacij v AD ^ Kot bivši pujadist je bil leta 1957 zaposlen v znano ^gjS-bazuk«. Sodeloval je tudi v pripravah na upor 13. maja 1
I
EVALNA SLUŽBA • DILLESOVA OBVEŠČEVALM SLUŽBA _
Posredovalci
6
Ta dogodek je uvrstil med nasprotnike držav osi ogromno siio Amerike. Zatorej so nemški generali in nekateri pametnejši vodje SS spoznali, da je končni poraz neizbežen, v kolikor ne bi z zavezniki sklenili kompromisa.
In v vojaških in v SS štabih so temu posvetili številne konference.
Na eni izmed takšnih tajnih konferenc, ki je bila avgusta 1942. leta, je SS brigadni vodja Walter Schelenberg, eden izmed varovancev Heinricha Himmlerja in eden najbolj nevarnih nacističnih tajnih agentov, predlagal svojemu šefu zelo pogumno rešitev.
HIMMLER POŠLJE DULLESU POSREDOVALCE
Šef tajne policije Himmler, za katerega je Kurt von Schroder svoj čas zbiral denar v Ruhru, je bil zelo oprezen človek, kadar je šlo za njegovo glavo. Bil pa je tudi zelo ambiciozen, pa je Schelenberga poslušal.
Schelenberg je trdil, da bo vojna izgubljena, če ne bo moč urediti določeno »politično rešitev«. To pa lahko stori, tako je govoril,, samo Himmler. Samo Himmler bi lahko začel takšno intrigo, ki bi povzročila razdor med zavezniki, jih razdelila, da bi bilo moč doseči poseben sporazum z Zahodom.
Himmler je premišljeval. V njem sta se borila opreznost in ambicija. Do pol štirih zjutraj je trajal prepir med njim in Sche-
lenbergom. Naposled je Himmler pristal, da uresniči Schelenbergovo zamisel.
Tedaj je precej tvegal.
.če bi uspel, bi lahko Himmler postal gospodar vseh Nemcev. Nevami šef SS se je tega zavedal: vedel je, da vojaška klika kuje zaroto in hoče ubiti Hitlerja. Od časa do časa je Himmler vzbujal vtis, da je zelo aktiven. Nekatere očitne 'udeležence v zarotah je postreljal, vendar pa je mogel za gotovo še bolj učinkovito ščititi svojega firerja, kot ga je.
Vse kaže, da je Himmler generalskim zarotnikom pogledal skozi prste, misleč na položaj, do katerega bi lahko prišlo, če bi in ko bi le-ti uspeli uničiti njegovega oboževanega voditelja.
Ko je držal v svoji jekleni pesti ves stroj tajne policije, se je Himmler smatral za popolnoma odgovornega, da se ukvarja z generali. V nacistični stranki se ni bal nikogar. Če bi na področju zunanje politike lahko uresničili Schelenbergovo »politično rešitev«, potem bi morebiti ohranil nacistični sistem, hkrati pa bi še lahko zasedel Hitlerjev položaj.
Vse to je navdušilo Himmlerja m Schelenberga, da sta poslala dva agenta SS v Bern, kjer naj bi navezala stike z Allenom Dullesom. Agenta sta bila dr. Schudekopf in princ Maksimilian Hoenloe.
%
STROGO ZAUPNI DOKUMENTI
Nacistična verzija razgovorov je opisana v treh dokumentih z oznako »Strogo za-
upno«. Te dokumente so hranili v Schelen-bergovem strašnem VI. oddelku urada SS za varnost Reicha.
Bab Edvvards, član britanskega parlamenta, je večkrat omenil te dokumente in je objavil njihovo vsebino v knjigi »Študija o mojstru špijonu« (Allenu Dul-lesu), ki jo je napisal letos.
Ko je človek študiral te dokumente, je moral vedeti, da predstavljajo sovražnikovo verzijo razgovorov. Zategadelj jih je bilo potrebno zelo pazljivo brati. Ne smemo pa pozabiti, da v mračnem svetu tajnih agentov dvoličnost ni redek pojav in da je resnico zelo težko ugotoviti.
Edvvards se je boril na strani republikancev v Španiji 1936. leta. Od 1947. leta je bil generalni sekretar Sindikata delavcev kemijske industrije v Veliki Britaniji. Je bivši član liverpoolskega mestnega sveta, od 1955. leta pa član parlamenta. Na volitvah ga je podpirala Laburistična stranka. Povzročil je veliko pozornost, ko je v Spodnjem domu protestiral proti Kruppovi aktivnošti v Bilbau in opozoril na nevarnost, da so Nemcem dovolili graditi baze v Španiji. Zahvaljujoč se temu, pravi Ed-wards, je mogel dobiti iz »absolutno zaupnih izvorov v Bonnu« določeno število dokumentov, med katerimi tudi tri, ki govorijo o Allenu Dullesu in o njegovih odnosih z SS.
Prvi dokument je kratko spremno pismo. Datirano je 30. aprila 1943, pisal pa ga je SS-Hauptsturmfirer Arens Scheston, ki ga je naslovil: »Dulles, Rooseveltov posebni predstavnik v Švici.«
Drugi dokument je zapisnik o razgovorih med Allenom Dullesom, ki ga v pismu imenujejo »gospod Buli, in princem
Hohenloejem, ki ga v pismu imenujejo »Herr Pauls«. Razgovor je bil v sredini februarja 1943. v Švici.
NEMCI BODO OSTALI ClNITELJI REDA IN NAPREDKA Brž ko je prišel, tako piše v spomenici o razgovorih Dulles — Hohenloe,
r~ —
je »Herr Paulsa« po telefonu »gospod Roberts«, Dullesov pom^V in zaupljiv človek. Roberts je hotel povedati hiter sestanek z njegovih? fom Allenom Dullesom. Hohenloe 1 $ sestanek zavlačeval dotlej, dokl®r zvedel vse o Dullesu.
NOVI TOMOSOV COLIBRI T-12
močnejši motor — 2,3 KM, tri stopnje prenosa, možnost večjega vzpenJfa nja, hitrost 60 km na uro, večji tank za gorivo, dva sedeža, sodobneje oblika in še mnogo manjših izboljšav — to so prednosti novega Torno5 vega Coiibrija T-12!	f
Tovorna motornih vozil TOMOS Kop®1
mitar miloševič
fe^J^onstran hriba sem doma,« je ^je si bila?«
Ce^«m° sem nesla v sosedno vas.
»Pij komandant me je poslal.* Up0u^ kdaj pa četniški komandanti Pt>šteaj. a^° dekleta za prenašanje
Naii.snio sem nesla njegovi mami-lipi c" ji je, naj mu pripravi in poš-lja n£an9 za tri dni,« se je Stanka zna-taxio ie povedala, ne da bi trenila
'fszm.
,^Tr°enik je rekel Beringu:
J®,'zdi se mi prava vaščanka.«
1 naj jo vprašam?«
JPrašaj!«
lin^ls^e kmečko dekle,« je rekel Be-srbsko.
‘Kak,
or se vzame. Starši so kmetje,
P® sem hodila v gimnazijo.«
1 it*1 govorite nemško?« jo je vpra-1 Tippelskirch.
. UClla sem si
pogovorne besede ikn‘nl,11 e iečejo gladko,« je po nem-.odvrnila Stanka. a11 ste eitali naše pisatelje?« jg kaj, da. Goetheja, Schillerja...« je. 7S^kanci ste res presenetljivi Ijud-»hjjn®*© biti divjaki in izobraženci, *®l]9g.ap rati- Kako naj si človek to
bojjl'6 govorim dobro nemško, pa se j ti ’ cla 1116 ne boste prav razumeli.« !<! a.zumel vas bom, kar govorite,« ki[pt J® nasmehnil poročnik Tippels-, liri k' mu je bilo nekako simpatič-dekle v strgani obleki in s sku-k,i0 lrrii lasmi. Radoveden je bil. mi-i5a je izvedeti njene misli, k^mslim, da ste lahko tudi Nemci »ii'* mn ie odgovorila.
,y'i imate o Nemcih slabo mnenje?« •V . . vaše vprašanje ni lahko od-<Hti. Zame je nevarno. Ali bi mo-V aK Pa povedati, kar bi vam
ia ne bilo vsčc.*........
^	fasiniško besedo vam dam,
poveste svoje mnenje.«
Hj» dohnb Nemcih imam lepo mne-;r?^akih pa...«
Por6v l^terim štejste nas štiri?« se je lTfi TiPPelskireh spet nasmejal. I'injp z. Vas ne štetem k nobenim, po sHiPks.,R ss že sami prišteli,« se je na-tudi Stanka.
kfaj 1 so drugi mladi liudie tega ^ishm dekleta in fantje, po-
. 1,1 vam?«	J F
»Prav gotovo imamo mnogo skupnih lastnosti.«
»Potem ste nevarni. Take bi bilo treba uničiti, ker ste preveč inteligentni.«
»Za to pohvalo se vam moram zahvaliti, čeprav je zelo nevarna, ker lahko uresničite svojo grožnjo. Vsaj v mojem primeru.«
»Oho, sijajni ste, dekle! Pred vojno sem bil igralec, zdaj sem oficir. Bil sem v osmih evropskih deželah, pa še nisem naletel na kaj podobnega. Veselilo me bo, če se bova spet srečala.«
»Ob vsaki drugi1 priložnosti bi bilo tudi meni všeč,« je rekla Stanka.
Molčala sta.
»Ali mi boste iskreno odgovorili na vprašanje?« jo je vprašal poročnik Tippelskirch.
»Bom,« je Stanka prikimala.
»Ali ste na strani partizanov ali četnikov?«
»Nisem na nobeni strani,« se je Stanka zlagala.
Tippelskirehu se je skalil pogled. Ni ji verjel, razumel pa je njen odgovor.
»Ali lahko zdaj grem?« je vprašala Stanka. »Mrači se.«
»Seveda, seveda,« se ji je Tippelš-kirch priklonil.
Ko je - Stanka odhajala, je čutila, kako jo popada strah. Morda jo bo kateri izmed Nemcev ubral za njo, je pomislila in se ozrla. Za njo so gledali. Vsak izmed njih je imel svoje misli, vsi so si jo želeli, vendar si tega ni upal nobeden izmed njih priznati niti samemu sebi, zakaj bila je umazano dekle umazane rase v umazani balkanski deželi.
Mašan in Rade sta že od zore hodila po gozdovih. Izogibala sta se cest in prehodov, kjer bi mogla naleteti na četnike. Dolgo in skrbno sta se razgledovala po zemljišču pred seboj, šele potem sta se odpravila dalje.
Bila sta že mimo Jasenovega dola, nedaleč od kraja, kjer sta bila prejšnjo noč , naletela na četnike. Razgledala sta se: nikjer četniškega tabora, nikjer nevarnosti. Ze sta se namenila skozi redkejši gozd, ko je z oddaljene skale zaregljala strojnica.
Krogle so zažvižgale okoli njiju. Mašan in Rade sta gledala izza zasilnega zaklona. Nanju je streljal nekdo s skale onstran reke. Četniki, ki so tam stali na preži, so bržkone sodili, da sta človeka, ki skrivoma hodita po gozdu, čeprav je komaj dvajset metrov niže široka cesta, ali partizana ali pa četniška dezerterja. Eden izmed njih jima je hotel »posvetiti na pot«. Nemara je mislil, da ju bo zadel.
Stekla sta za skalo v bližini. Mašan je bil prvi v zaklonišču. Ozrl se je po Radu, ki je šepal.
»Pa te menda vendar ni zadel?« je Mašana streslo ob pogledu na tovariša.
»Nič hudega ne bo, v stegno me je... Bojim se, da me bo oviralo, ko se bo rana ohladila,« mu je odgovoril Rade.
Hitela sta po gozdu. Mašan je od strani podpiral Rada, pri tem pa ga je ves čas mučila misel, da bo tovariš zdaj zdaj omagal. Ko sta prispela na vzpetino, od koder bi se zlahka umaknila v več smeri, je rekel Radu, da mu bo pregledal rano.
Krogla je prebila stegno, očitno je šla skozi meso tik ob kosti, vendar je ni poškodovala.
»Ne boš mogel hoditi,« je rekel Mašan.
»Zdi se mi, da imaš prav,« se je Rade nasmehnil. »Tu se bom skril, ti pa pojdi dalje. Stanki in Rosi povej, kje sem, pa mi bosta pomagali.«
»Eh, tu te že ne bom puščal, Ra-dan, pa čeprav bi te moral vleči z zobmi,« $e je Mašan zasmejal.
»Ne bi me mogel vleči, četudi bi imel medvedje zobe,« je vedro odvrnil Rade.
To so bili njuni prvi nasmehi po Gavrovi smrti. Prav gotovo bi se Mašan in Rade ne bila smehljala, če bi ne bilo te nenadne nevarnosti, ki je grozila, da bo prerasla v nepremagljivo oviro za izpolnitev naloge.
Mašan je poiskal veliko vejo. Na njej je začel vleči Rada po strmini proti velikemu potoku. Na oni strani bi ga moral spraviti le še kakih sto metrov navkreber in že bi bil nad krajem, kjer so se nameravali sestati s Stanko.

Na Travski gori je bilo mnogo ku-ov vejevja in lubja s posekanih je-ovih debel. Drvarji odvlečejo le gladko deblo, vse drugo pa pestijo na kraju, kjer je padlo drevje.' Včasih pade po več dreves navzkriž, tako da se vejevje nakopiči v veliko gomilo.
Okoli poldneva je prilezel izpod takega kupa moški v uniformi. Previdno se je razgledal. Bil je Jakša.
Od tistega trenutka, ko je bil ugotovil, da se bliža nemška divizija, je Jakša prehodil dobršen kos poti. Bližal se je Tari. Vedel je, da bo moral počakati do mraka, če bo hotel čeznjo. Zdaj ni več smel tvegati, ker ni vedel, ali bo Mašanovi skupini ali pa Stanki sploh uspelo kaj izvedeti o kraju, kjer se zbira nemška divizija.
Prav zato se je Jakša odločil, da bo malo zaspal. Ker pa je bil truden, se je bal, da bi spal predolgo, zato se
je ravnal po davno preizkušenem receptu. Pri studencu se je najprej odžejal,.potem pa je na silo pil, vse dokler ni začutil, da ne bo mogel več. S tolikšno množino vode v želodcu se ni imel česa bati: vedel je, da se bo zbudil najkasneje čez dve uri, pa čeprav bi ne bil spal že pet noči.
Ko je vstajal, je imel zoprn občutek zaradi popite vode, hkrati pa se mu je stemnilo pred očmi ob spominu na vse,, kar se je bilo zgodilo. Kakor sahjska mora ga je tiščala k tlom misel na Mijatovo smrt. Kako bo razložil Mašanu in tovarišem, zakaj sta zavila stran od poti, po kateri bi bila morala iti?
Vedno iznova je ' videl v mislih mrtvega tovariša. Razmišljal je, kako strašno mora biti Joki in njenemu drobižu ob mrtvem možu in očetu. Vedel je, da so četniki zažgali Mija-tov dom. Od dulec je bil videl plamen in slišal klice oddaljenih sosedov.
Spet so mu solze zalile oči. Smrk-nil je in se odpravil. Spotoma se je trudil, da bi razmišljal o čem drugem, pa se mu je vedno iznova vračala misel na Mijatovo smrt. Skušal je misliti na svoj dom. .Tisti trenutek si je zaželel, da bi njegova mati ne bila več živa, da bi ne žalovala za njim, če bi se mu. zgodilo kaj podobnega, kot se je tovarišu in prijatelju Mijatu.
Stal je na robu požganega J^ela gozda in se razgledoval. Opazil je jaso ob cesti, potem pa je zaznal drdranje oklepnega voza, ki se je vračal od četniške fronte. Videl je, kako se je oklepni voz ustavil, potem pa zavil ua tisto jaso ob cesti.
Kot človek, ki ga nekaj neznansko zabava, je Jakša legel med grmiče, se zleknil, da bi ga nihče ne mogel opaziti, si oprl brado v dlan in gledal. S tem , je preganjal misel na Mijata. Kdaj pa kdaj je pogledal dalje k reki in k širokemu logu. Zagledal je Roso, ki je prečkala travnik in zavila v log, kmalu potem pa je opazil še drug znan obraz: prihajala je Stanka.
»Ni videla Nemcev,« ga je spreletelo. Ko je opazil nemškega vojaka, ki se je bližal Stanki, se je zdrznil in se začel nestrpno ozirati po okolici. Umaknil se je nekaj korakov, zlezel po gozdu do potoka in se začel bližati oklepnemu avtomobilu. Plazil se je po vseh štirih in po komolcih, dokler ni bil le še kakih petdeset korakov od voza.
Slišal je govorico, besed pa ni mogel razločiti. Stanka mu je kazala hrbet. Odločil se je, da jo bo branil. Položaj je bil tak, da mi bo, mogoče celo uspelo, si je rekel. Ce ji bodo Nemci hoteli storiti kaj hudega, bo s prvim strelom gotovo podrl enega, potem pa naglo še enega. Z dvema bo potem že laže obračunati, si je rekel, seveda pa bo takoj po drugem strelu zaklical Stanki, naj beži.
Pa se je vse mirno končalo. Jakša je. videl, da je, Stanka odšla. Umaknil se je in; stekel ob potoku. Hitel je, da bi ji po bližnjici prečkal pot in jo poklical, ko bi prišla za ovinek, od koder bi je Nemci ne videli več.
Prehitel jo je. Tisti trenutek, ko 'jo je hotel poklicati, je opazil Roso, ki je tudi tekla za njo.
»Stanka, Stanka!« je klicala Rosa. »Počakaj! Saj me bo konec od skrbi! Ah, kako sem se ustrašila, ko sem videla, da so te Nemci ujeli.«
Obiščite MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA II OD 30. IX. DO 8. X. 1961 gospodS,£S!stjwiSCe
Spored RTV Ljubljana za teden od 18. do 24.
Ponedeljek
5». ls- septembra
»p «40lDebro :lutro
a1 SP0red) ~ domačih — 6.3
Sk®ga Nast°P !
?k °rneSa a a.,.JS 2ciz Skopja -
l'‘L0^a]a,Vni a"‘:aT"''
otroke
zbori
, m -iP0«1 n S-iJ1'30 n'1® avbfina , lsto Savin: le. ''lavif violino, v Ijijla " 12-00 i
V Jtii&teta s- ; “ista nasvet: tlla opoldne C zabavna :
Sodba
l, seksteton O0 Oaakkc£je Lok'
'»sC U-irT' Slrnfonij
W 1 fcaf? Ureditve
Poslušalci O' re&o - u. It > 15 ir?e ln žaba' 1» fvtl U,filmov ‘ VNem 16-°° Naši
1» . «	■» _	'	1R on t
MaCj 16.20 D t>vBnjana
‘Un QVs	n
S« l-okai^asbeni ■ na* drievni 5kis ‘ mu? Poti! -'S	Pri b
V13*	reklame i,
SC so.oo ^ Radl-
U.S*1* zau Pbbedel >>.0aab2av"ih r V Čuk etoSnl
n ključi
TOREK
SREDA	ČETRTEK
19.	septembra
20.	septembra
21.	septembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	5.15—5.30
Nekaj domačih —	6.30—6.40
Reklame — 8.05 Iz manj znanih oper — 8.35 Plesni orkester Werner Miiller — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo
—	9.25 Klavir v ritmu — 9.40
Poje Mariborski genski vokalni kvintet —	10.15 Orkester
Slovenske filhamonije 11-00 Petnajst minut s pevko Ja-cqueline Fransois — 11.15 Branje za vroče dni —	11.35
Glasbeni spored: Iz Španije —
12.00	Glasbena oddaja za otroke — 12.15 Kmetijski nasveti —
12.25	Melodije za opoldne —
13.15	Obvestila In zabavna
glasba —	13.30 Od arije do
arije — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov
—	15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Nekaj skladb Mihaela Rožanca —
16.00	Počitniška zgodba — 18.20 S sprejemnikom na dopust —
17.00	Lokalni dnevnik — 17.15
Cesar Franck: Simfonija v d-molu — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 Od plesišča do pie-lišča —	18.45 Ljudski parla-
ment —' 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Se-kstet Luea Marenzio pbje skladbe Adriana ' Banchierija
—	20.30 Radijska igra — 21.19
W. A. Mozart:	Keneertantni
rondo za violino in orkester - •
21.25	Zvočni kaleidoskop —
22.15	Altistka Marija Bitenc zapoje tri pesmi Jaroslava Kriške — 22.24 Josel Suk: Iz življenja in iz sanj. Deset skladb za klavir op. 30 ».
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25— 5.45 Nekjaj domačih — 6.39—
6.40	Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Ritmični in-termezzo — 8.55 Oddaja za cicibane — 9.25 Glasba z domačih gredic — 9.44 Fran Lhotka: Slepčeva in Žetvena za violino in klavir — 10.15 Zabavni pot-puri — ll.oo Melodije za vas —
11.30	Deset minut iz naše beležnice — 11.40 Nikolaj Rim-ski-Korsakov: Sneguročka, suita — 12.00 Narodne za glas in klavir — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 obvestila in zabavna glasba — 18.30 Vesele in okrogle v priredbi Jožeta Hanca in Boruta l-esjaka — 13-50 W, Czernik:	Koneertino	?a
flavto in klavir — 14.65 Radijska Šola za srednjo stopnjo
— 14.35 Glasbena medigra —
14.40	Prekmurske narodne v Priredbi Danijela Gruma —
15.15	Obvestila, reklame in zabavna glasba —	15.40 Igor
Stravinski: Zer ptica — f6-00 Radijski univerza — 16.15 Koncert po željah poslušalcev — 17.08 Lokalni dnevnik — ri-la V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku — l8 00 ,5a_ bavne melodije — i8-30 pet' najst minut z Veselimi planšarji — 18.45 Šport in športniki — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — i0-30. dijski dnevnik — 20.06 Majhna prodajalna plošč s popevkami !n zabavnimi melodijami —
21.00 Parada jugoslovanskih opernih solistov — 2245 Zaplešite. z nami!
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10— 5.86 Nekaj domačih — 6.30—
6.40	Reklame — 8.05 Aleksan-
der Glazunov: Suita Za godalni kvartet — 3.40 Glasbena oddaja za cicibane — Glasbena slikanica — 8.55 Radijska Šola za višjo stopnjo —	9.25 Naš
zvočni magazin — 1045 Obisk Pri italijanskih opernih skladateljih — ii.oo Poje Komorni zbor RTV Ljubljana -- a.15 Branje za vroče dni — 11.35 Španija v pesmi in Plesu —
12.00	Ansambel Srečka Dražila
—	1245 Kmetijski nasveti —
12.25	Melodije za opoldne — 1345 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Modest Mu-sorgski:	Slike z razstave —
14.05 Radi jih poslušate — 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo — 1545 Obvesvila, reklame in zabavna glasba —
15.40	Domače viže igrajo razni ansambli — 16-00 Zabavni orkester Les Baxter — i6.20 Iz slovanskih oper 11.00 Lokalni dnevnik — 17-15 Pevka Lola Novakovič — H-30 Turistična oddaja — 18.00 Jazz na koncertnem odru — 1846 Dušan Popovič zapel® balado Petra Konjoviča — IS-SO s sporedov Britanskega radia —
—	18.45 Poletni kulturni za-
piski — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 49 35 Radijski dnevnik 30.00 Četrtkov večer domačin pesmi in napevov —•	20.45 Glasbena
medigra — 20.50 Literarni večer — 21.20 Aleksander Boro-din,: Simfonija št. 2 v h-molu
—	21.47 Lepe melodije — 2245
Plesna glasba v 1
PETEK
22.	septembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25— 5.45 Nekaj domačih — 6.30—
6.40	Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.40 Milan Ristič: Suita giocosa — 8.55 Pionirski tednik — 9.15 Kitara In klavir —
9.25	Orkestralni odlomki iz oper — 1045 Ali vam ugaja? — 11.00 Vladimir Levec: Pisma. Tri skladbe za violino in klavir — 1147 Beethoven: Sonata za klavir v Fis-duru op. 78 — Dvanajst variacij na arijo iz Mozartove opere Čarobna piščal za violončelo in klavir — 11.40 Zabavni orkester Werner Muller — 12.00 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo —
12.25	Hammond orgle — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Dalmatinske pesmi — 13.45 Prizor, iz 1. dej. opere La Gicconda Amilcara Ponchiellija — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Od tod in ondod — 1545 Obvestila, reklame In zabavna glasba — 15.40 Dvajset minut z Ljubljanskim oktetom — 16.00 Športni tednik — 16.20 Poljska, sovjetska in češka zabavna glasba — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Koncert za vas —
18.00	Četrt ure s pevcem Ivom Robičem — 1845 Ljudska glasba raznih narodov — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik —
20.00	Zabavni orkester »1001 strings« — 20 45 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz del Antonina Dvoraka — 2145 Oddaja o morju in pomorščakih -
septembra 1961
SOBOTA
23.	septembra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 540—
5.30	Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Hitri prsti — 8.55 Radijska šola za nitjo stopnjo — 9.25 Med vzporedniki in poldnevniki — 1045 S sprejemnikom na dopust — 12.00 Slovenske narodne poje Peter Zbilj —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Pihalni orkester Ljudske milice — 12.45 Vesela godala —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Glasbeni desert
—	14.00 Petintrideset minut ob zabavni glasbi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Pavel Šivic: Divertimento za klavir in orkester — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Dvajset minut z velikimi zabavnimi orkestri — 16.40 Poje Ljubljanski komorni, zbor —
17.00	Lokalni dnevnik — 17.15 Zabavni orkester RTV Beograd — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Prgišče iz Rossinijevih oper — 18.30 V vedrem tonu — 18.45 Okno v svet —
19.00	Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 V domačem tonu — 20.20 Radijska komedija
—	21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 2245 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
NEDELJA
24.	septembra
6.00—6.30 Jutranji pozdrav —
6.30	Reklame — 6.40 Vedri zvoki — 7.15 Igra Češka godba p. v. Boruta Lesjaka — 7.30 Radijski koledar . in prireditve dneva — 7.35 V tričetrtinskem taktu — 8..00 Mladinska radijska igra — A. Lindgreen: Erazem in potepuh — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 8.55 Zabavni orkester RTV Beograd
—	9.00 Poročila — 9.05 z za-
bavno glasbo v novi teden — 9.47 Matija Bravničar:	Štiri
skladbe klavir — 10.00 Še pomnite, tovariši..; —	10.30
Po naši lepi deželi... — 10.50 Nedeljska matineja —	11.40
Mitja Kreft: Povest o generacijah — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.
—	1345 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.50 Lepe melodije s holywo-odskim promenadnim orkestrom — 1415 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.
—	15.15 Reklame — 15.30,Majhen glasbeni mozaik — 16.00 Igramo za vas — 17.00 športno popolne — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila — 21.10 Lud-wig van Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru — »Eroica« —
22.00	Napoved časa, poročila
—	"2245 Plesna glasb^ — 23.00 Poročila — 23.05 Nočni operni koncert — 24.00 Zadnjapo poročila in zaključek oddaje


OBVESTILA BRALCEM
( IZ ŠAHOVSKE TERMINOLOGIJE 1
llll!llll!lllllllllllll!!ll!!llllllllllllllllll!!ll!II!TIIII!!lllllllllll!l!lll!lll!lll!llllll!l!l!!llllll!llllll!lllll!l!l!lll!lll!l!l!lllllllllllllllllllllll!llllllll!!I!i
I
>... mojstra sta se sporazumela za remi.«
^Pozicijska igra«

»... v boljši poziciji za črnega.« ■
=
»Slovanska obramba«
»■Oslabljena H-linija«
»Žrtev kvalitete« l!llllllllllllllllllll!ll!!!lll!l!l!!l!!l!l!!llll!!IH!l!l!!!lllll!l!l!ll
S
I
mil
1	2	3	4		5	6		?	8		9	10	11	12
15				m	14		15			9	16			
17				18	■	19				20	m	2i		
	m	22			23			m	24		25			
m	26	m	27				m	28				m		m
29		30				m	31					32	m	33
31*			us M	35		3e>			t&£$ Kap{|	V			38	
S9			40	m	41				42		43			
Ul*							Šp?							
Križanka
Vodoravno: 1. baritonist, 7. študijski tečaj, 13. riževo žganje, 14. izumitelj dinamita, 16. vrsta žabe, 17. rečni pritok, 19. vojak, 21. naša tovarna tovornih avtomobilov, 22. pripadnik starega germanskega plemena, 24. italijansko mesto, 27. dežela Srednjega vzhoda, 28. nastrcš-je nad odprtim ognjiščem, 29. vrsta vina, 31. žlahtna vrsta jabolk, 34. zareza, 35. pripadnik velike narodnostne skupine, 37. pletena ^rsta košare, 39. vrsta vulkanskega oitka, 41. naslov znanega angleškega časopisa, 43. židovska mestna četrt, 44. vojskovodja, ki je s sloni napadel stare Rimljane, 45. vrsta nočnega zabavišča.
Navpično: 1. vrsta pokrivala, 2. makedonski ljudski ples, 3. prečni drog v kozolcu, 4. okolica, 5. veznik, 6. vrsta mamila, 7. jastreb, 8. človek, ki je vedno lepo oblečen, 9. kemični simbol za platini podobno kovino, 10. izraz pri tehtanju, 11. južnoameriška rastlina, 12. del roke, 15. nadomestek za denar,
18. sovjetski šahovski velemojster,, 20. priprava za mlačev žita, 23. pomanjšan model kakšne stavbe, 25. priprava za pretakanje tekočin, 26. čevljarski sukanec, 28. nenasitnost, 29. fino zdrobljena zemlja, 30. alo-tropska modifikacija kisika, 31. glavno mesto evropske države, 32. anglosaška ploskovna mera, 33. nedelovni član čebelje družine, 36. blag, 38. starogrška boginja zapeljivosti, 40. kemični simbol najlažje kovine, 42. oznaka zloglasnih nacističnih jurišnih oddelkov.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. panter, 6. Odisej, 11. A(merigo) V(espuzzi), 12. predikat, 15. la, 16. kap, 18. okoren, 19. pat, 20. tram, 22. Ibar, 23. nona, 24. rob, 25. I(lka) V(aštetova), 26. mit, 27. koma, 29. očak, 31. zeli, 34. ada, 35. predal, 37. pir, 38. prekinem, 41. ne, 42. prepih, 43. udarec.
DELAVSKA
ENOTNOST
V zadnjih številkah nismo pisali o akciji za pridobivanje novih naročnikov na naš list in o prizadevanjih naših P°'Lern jenikov. To pa nikakor ne pomeni, da se akcija ni uspešn razvijala in da ni raslo število tako naših poverjenikov kakor tudi naročnikov. Naj danes omenimo samo dva primera.
Iz Kočevja smo dobili pismo, ki nam ga je pisal naš novi poverjenik v tovarni »Itas« tovariš Miro Lavri*• Piše nam, da je njihovo podjetje še zelo mlado in da imajo zelo veliko nekvalificiranih delavcev z dežele, ki bolj malo ali pa sploh nič ne poznajo delavskega upravljanja, vloge sindikatov in podobnega, kar bi moral poznati vsak zaposle* ni. Prav zato si še bolj prizadeva, da bi bil vsak njihov uslužbenec naročen na naš list, kajti s tem bi najučinko* viteje razširili obzorje mladih delavcev.
Tovariš Lavrič nam je poslal naročilnice za 17 novd& naročnikov, hkrati pa je pripomnil, da bo v prihodnje Pri' dobil še več novih naročnikov. Njemu in njegovi prizadevni sindikalni podružnici želimo mnogo uspehov.
Iz seznama naših naročnikov smo opazili, da se Delavsfc® enotnost zelo uspešno širi tudi med kmetijskimi delavci. D°' kaz za to je tudi pismo, ki., smo ga dobili od našega povef' jenika v Kmetijski zadrugi Brežice tovariša Marjan® Uratariča. Pošilja nam naslove 53 novih naročnikov, W jih je sindikalna podružnica pridobila na posebnih sestanki" v posameznih obratih zadruge. Piše nam tudi, da sta bil® v tej akciji najbolj prizadevna Vinko Grabner i° Maks Toplišek.
______________________________
—— " ■ 'i 'I. M———
"BTh oditelji in z njimi ramo ob< imi vsi ostali odrasli ne-■ 8 vditelji, si neumorno pri-^ zadevajo, da bi naučili svoje malčke • uporabljati izraze kot so »papati«, »kak«, »ajsa«, »pec-pec« in ~ se čudijo malčkovi neumnosti, ker ne more razumeti. jezika, ki ga uporabljajo odrasli.
Pozneje se leta in leta mučijo, da bi ga odvadili teh grdih navad in da bi ga naučili intelektualnega izražanja.
Ni večjega ponosa za mladega očeta, če njegov triletni kričač začne psovati pred odraslo publiko, ali če pove kak drug sočen folklorni izraz.
Nato si leta in leta prizadevajo, da bi ga odvadil grdih navad.
Učijo ga, vsaj do začetka bshomč šolč, uporabljati priredi 'samo žlico in prste, pozneje pa ga leta in leta bijejo, kgr ne zna uporabljati po predpisih na salonski način noža in vilic.
Izredno si prizadevajo kompromitirati ptico štorkljo s kleveto, da prinaša otroke, pozneje pa lomijo kopje nad tem kako bi seksualno vzgojili odraslega otroka.
Zbirka vsega prizadevanja odraslih, da bi otroke osvobodili otroških zablod, se imenuje: pedagogika. O pedagogiki največ razpravljajo in polemizirajo poleti, ker so navadno otroci na morju v koloniji in imajo roditelji in pedagogi dovolj časa
razmišljati o teoretičnih predpostavkah.
Kot v vsaki teoretični borbi, tako prihaja tudi na tem po-ločil priporočiti ti, da bi preči-glasij.1 Na primer o temi: Kaj naj otroci bero.
To je zelo kompliciran problem. Spor se zravna u glavnem šele takrat, ko otrok toliko zraste, da čita že Kafko, Faulknerja ... Takrat mu oče svečano reče nekega dne:
— Po dolgem razgovoru s tvojimi učitelji, pedagogi in
MIRKO TRIŠLER:
katerega se ne sme streljati? Ali je to beli polarni medved ali najpopularnejši med vsemi medvedi »grizli«, katerega najbolj poznajo mladi bralci, ker nastopa v romanih z divjega za-pada?
Sinček je takoj na to, že zdavnaj, pričel brati zgodovinsko pustolovske romane. Seveda se je nekaj odstotkov malčkov tudi zmotilo in je prečitalo »Damo s kamelijami«, ker jim ni nihče odkril tajnosti, da sta Dumas-oče in Dumas-sin.
Labirint pedagogike
avtobiografije, katere bi treba ovekovečiti v pesmicah-
Nekoč se je soseda pritožb mami, da sem vlekel za ^ njeno Zlatico in mama se 1 zgrozila:
— Pa, zaboga, soseda, vi j’' takih drobnarij delate tragedij.j Ali niste vi bili nikoli mla-d1' Zelo se čudim, da ne mote globlje dojeti otroške psihe! .
Nekoliko kasneje sem brd1 prazno škatlo, se spotaknil 1 padel. Mama me je na svoj čin mahnila po glavi in zaSl kala:
— Ali se tako obnaša na Da bi si le drugič zlod j|
prosvetnimi delavci sem se odločil ti priporočiti, da bi preči-tal tole lepo pesmico p medvedku in zajčku.
Sinček pa je pesmico že zdavnaj prečital v ilegali, nekje v tistem času, ko je proučeval razlike med posameznimi tipi avtomobilov, na katere se veliko bolj spozna kot na zajčke. Niti otrok, a verjetno niti otroški pesnik nista rešila uganke ali je ta klasični zajček tisti zajec, ki ga lovijo junaški lovci ali domači kunec, ki ga redijo v kletkah? Ali je medvedek tista napolnjena lutka, s katero so se nekoč igrali otroci in so ga sedaj posvojili odrasli in z njim okrasili svojega »Fička«, ali je to tisti domači škodljivec, na
Ko je sinček odkril vse tajnosti sklopke, prestav, karbora-torja, diferenciala in ostalih delov in delčkov avtomobilskega motorja, so pedagogi sporazumno svetovali, da bi bilo primerno, da bi otrok prečital pesmico, ki je bila napisana v mesecu prometa in v kateri babica opozarja malega Miška:
Pazi, Miško, tam in tu da te ne povozi tu-tu-tu.
Nekoč sem vprašal nekega, malega Miška, o čem bi on pel, če bi bil otroški pesnik.
— Predvsem ne bi pesnil poučnih pesmic za otroke, ampak za roditelje! — mi je odgovoril Miško, obenem mi je povedal nekaj zgodbic iz svoje
ci?
nogo!	j
Nekoč sem zopet razbil' j fračo sosedovo šipo. Sosed se / . prišel pritožit k- očetu.	.
— Alvvam ni bilo težko Pj! j ti k meni in denuncirati nedo>. | nega otroka, ker vam je	1
vaše piškavo okno? Ali niste "
H nikoli mladi? Ali mislite, ^ se mora otrok vzgajati v leS nega svetnika?
Nekaj dni za tem sem se i* rodno obrnil za mizo, kozarec 1 padel na tla in se razbil. Ote K skočil besen kot ris, izvlekel P in ... še danes težko sedim-Obljubil sem. da bom ril na te teme otroškega Pesri ka. Miško pa je še. dodal:	^
— Samo naj vplete v PeSf.er tudi medvedka in zajčka, potem odrasli bolj razumejo raje čitajo!
120. — Pravljice... se spominjaš? .. • Otroci niso marali... žalostnih, zato sem jim pripovedoval vesele... konce. — Mraz me je spreletel. Odrevenel sem. Zorin je uganil mojo igro, uganil je, da je bilo moje pripovedovanje o poročilih z Gee le pravljica. Stopil sem k mizi, da bi prikril svoja čustva in ganotje. Ko sem se obrnil, ni več živel. S tiho bolečino sem se poslovil od tovariša.
121. Pokril sem mu obraz in oblekel skafander. Odpravil sem se k zaklonišču avtomatov. Z njimi vred sem tri ure postavljal nove odseke za veliki antenski reflektor. Vse to sem delal kakor v snu. Mislil sem na umrlega Zorina in mislil na to, da zdaj moram dobiti zvezo z Geo. Ko sem se vrnil nazaj v celico k radijski postaji, sem vključil tok. Zaslišal sem šum zvočnikov.
123. — Zdaj bo govorila Ana Ruysova... — Zvočnik je zahreščal in za trenutek utihnil. Toda jaz sem slišal edinole prejšnje besede, ki so mi vzburile kri: ... šesti dan, odkar smo dosegli zvezo z Belim planetom... — Planil sem k vratom, stekel dol, v prostor, kjer je ležal Zorin, in sl noro želel, da bi moj prijatelj oživel samo za nekaj sekund. Presunljivo sem kričal na ves glas.
124. Nisem lagal, Zorin! Nisem lagal! To je vse res. Gea je dobila stik z Belim planetom. Srečali se bomo z neznanimi bitji, z ljudmi! — Objemal sem veliko telo in ga stresal, da je težka glava s svetlimi lasmi ometala vzglavje. Moj glas je votlo odmeval v oklepu celice. Bil sem tako sam in tako zelo obupan, da Zorin ne more slišati vesti, ki bi mu pomenila več kot življenje.
125, Njegova glava mi je brezmočno ležala na rokah. Ihteč sem jo spustil. Nekaj je skušalo priti do moje zavesti, nekaj me je klicalo, moledovalo, Prosilo ... Zdramil sem se in pozorneje prisluhnil. To je bila Ana. Anin glas! Hotel sem steči gor, toda nisem mogel pustiti Zorina samega. Počasi sem se nameril k stopnicam, venomer zroč v prijateljev bledi in od smrti okameneli obraz,
122. Nenadoma so mali prostor napolnile S* _ / z močnim, čistim glasom govorjene besea®1^ Jutri zjutraj ob šestih krajevnega časa f prešla v vajin kurz in bo dospela do v. nekaj dneh. Smo izredno vznemirjeni zaradi J nega molka. Klicali vaju bomo še nadalje vsakem času... Tu govori Goobar z dan, odkar smo dosegli zvezo z Belim planete
126. Tedaj me je poklicala Ana po imenu-.j i>-glas se je slišal zmeraj bliže. Ko sen) S*,°L, 'f stopnice, sem pogledal navzgor in v častem stropnem oknu sem zagledal bledo ^IJ co. V mrzli, spokojni svetlobi se je tamkfl Magellanov oblak... Se naprej sem poslus®^ & glas. Pripovedoval je, da bom kmalu spet in da bo potem konec poti v neznano.;!**'