Politični ogled. Avstrijske dežele. Tisto pismo do svitlega cesarja, v katerem nemški ustavoverci izrazujejo avoj ,,8tiah pred Bosno in Hercegovino" je ve6ina res aprejela; tudi mariborski poslanec dr. Duba6 in celjski Forreger se bojita Avstrijo povekšati in sta glasovala za pismo. Ali so svitli ceaar pismo sprejeli ali ne, o tem ni nič znano pa6 je pa znano, da so državni zbor odložili ia poslauce razpo8lali domov. Kdo bo minister, še nih6e ne ve; pravijo, da Taaffe ali grof Hohenvvarth. Stari ministri še poslujejo in Stremajer ravuo sedaj pri okrajnih glavarjih na Českem iu Moravskeoi poprašuje, ali kapucini, frančiškani in minoriti kaj veljajo ali ne; pravo6 je, da namislijo liberalci te redove odpraviti, ali vsaj dosedauje podpore jim odtegniti. Nemci so za6eli spoznavati, da bi vendarle kazalo Avstrijo povekšati, zlasti kup6ijske zbornice zaSele so se potegovati za Bosno in Hercegovino; tudi ne6ejo nikder voliti uradnikov za poslance; celo c. kr. namestnik v Spodnji Avstriji je 2krat propal, zadujič z 314 glasovi pri mestjanib, predzadnjič pa na kmetih z 27 glasi. Svitli cesar atanujejo v Budiniskem gradu, ker letos delegacije zbornjejo v Budimpeštu. Našim delegacijam predsednik je goriški poslanec grof Koronini, ogerskim pa Szlavy; cesar so oboje v nedeljo Blovesno sprejeli in nagovorili v govoru, v katerem jim glede Bosne in Hercegovine naro6ajo sklepati tako, kakor tirja 6ast, korist in velevladsko stanje cesarstva! Zbrani poslanci bodo brž6as dovolili vse, kar je zastran turškib dežel treba; ali pa Andrassy brez nezaupnice ostane, to ni tako gotovo. Hrvate je nekoliko izuemiril odgovor cesarjev hrvat8kim poslancem, ki so mu predložili piamo hrvat8kega sabora, ki prosi, naj se trojedino kraljestvo: Hrvatska-Slavonija-Dalmacija : nekako združi z Bosno in Hercegovino! Cesar so namreč Hrvate mo6no pohvalili zarad jihove požrtvovalnosti, a zastran jibovih želja zavrnole rekoč: da o zunanjih zadevab nimajo v Zagrebu razgovarjati in sklepati. Novine pravijo, da so cesar tako odgorili zavolj Magjarov in pritiskavanja od strani ministra Tiszaja. To je tem verjetniše, ker so cesar hrvatske poslance, ki so v delegacijah, vefikrat in odlično nagovorili po Dlovesnem sprejemn delegacij, ter zlasti Miškatovieu rekli : d a s o z llrvatijakozadovoljni, daeoJimnaredili veliko veselje! Miškatovič je se pa upal re6i: Hrvatje damo vse za cesarja in jegovo rodbino, ali velik nemir se je polastil nas, ko smo slišali, da bi uteguilo zastonj biti naše krvi prelivanje v Bosni in Hercegovini". Zadnji listi poročajo, da bo Andrassy kuez, general Filipovič pa grof. Magjari, deloma tudi uže nemški ustavaki, poskušajo porazuma z bosenskimi Mobamedani, da bi tako Slovane, zlasti bosenske in bercegovinske kristijane, mogli krotiti. Neverjetno to ni, ali iiemogo6e je. Kristijani so se vzdignili zoper Turka, ker so hteli svobodui biti, naši vrli vojaki so jim prišli na pomoč in jih niso zato tnrškega jarma rešili, da bi morali pod magjarsko nasilstvo! Vnanje države. Blizu Benetek v Mestri so italijanski razsajavci pooakali arstrijakega višjega policaja, ga Bpoznali in pretepli na železniaki postaji, italijanskih žandarjev ni bilo videti. Italijani neprestauo žalijo Avstrijo, naši liberalni listi pa se delajo, kakor bi tega ne vedeli in lajajo le nad Rusa. Francozi zopet veliko govorijo o potrebi mladega Napoleona v Pariz pozvati in za cesarja oklicati. Nemški cesar pride 5. dec. v Berolin in prevzame zopet vladarstvo, jegov sin in naslednik je te dni obhajal 251etnico svojega freimaurerstva. Čudno je to, kar nekdo piše v _Frankfurter Zeitung": nasvetujo6, naj bi se Avstrija kone6no razklala na dvoje tako, da bi ogerake dežele postale popoluem neodvisne iu imele svojega kralja iz habpburške rodbine, tako zvane nemško-avstrijske dežele pa tudi princa iz habsburške rodbine pridržale za vladarja, vendar tako, da bi 86 ta moral podati pod vrbovno oblast nemško-prnskega cesarja. No, da Bismark kaj takega tubta, to uže dolgo vemo, pa tudi to, da mu naš nesrečni dualizem vodo ua mlin napeljava, toda upamo, da cesaratvo tudi tem prete6im mn nevarnostim srečno uide! V Severni Ameriki bile so volitve, pri katerih je vladajo5a stranka republikancev propala, zmagali so demokrati z 13 glasi. Med Argeutinsko republiko in Chilensko v južni Ameriki so take razpitije, da bo brž6as kmalu boj! Bosna in Hercegovina. Begnnci morajo 8. in 16. dec. domov, kakih 80.000 ljudi, sredi zime. Kako se hočejo živeti, kako podrte, požgane hiše z iiovimi nadome8titi? Čudno pa je to, kako se od nas, posebno iz Ogerskega, mnogo Ijudi zlasti rokodelcev seli v Bosno, nad Brod jih je alo uže 8000. Vojni minister je izjavil, da je nasa armada zgubila 5000 mrtvih in ranjenib, zbolelo jih je pa 20.000. Ulovljene Turke sedaj vozijo domov 1 Ceear so po Filipovicu pomilostili vse upornike, izvzeti so samo vodje upornikov; hercegovinakih kristijanov vodje pa so dobili javne službe. Iz Hercegovine je 20 mož: katoličanov, pravoslavnib in mobamedanov prišlo k cesarju v Budimpešt, da se mu poklonijo! Mobatuedani v Sarajevu želijo združenje z Avstrijo, loSenje od muftija v Carigradu in iole. Andrassy hoče pridržati turške postave, tarake uradnike in mobamedanskim begom ali grajščakom jihova posestra ohraniti. Filipovič pa tirja ravno nasprotno: hrvatske postave, in uradnike, ki 80 zmožni hrvatskega jezika, ali vsaj 6eakega ali slovenskega. Nemcer in Magjarov in Tnrkov torej ne6e! Kteri bo zmagal ?