—   303   —
Novičar iz slavenskih krajev.
Iz Veprinca v lstrii 16. sepL J. V. — „Arkiv" zagrebškega zgodovinskega družtva je tudi dober pravnik. Vedite, zakaj. Muščeoiška in Kozljaška soseska v lstrii ste namreč bile že od zdavnaj v zmoti zavolj mej; kar prinese 2. razdelk 2. knjige „Arkivaa popis njunih mej od ieta 1395, in gosp. župnik ga dobi k sreči v roke, ga pokaže predstojnikom ene in druge soseske; sosesčani gredo po mejnih imenih omenjenega popisa, najdejo, da jih ljudje še vse ravno tako imenujejo, kot pred 45S leti, in se lepo med seboj pomirijo. — Vidi se iz tega, da bukve so dostikrat za marsikaj dobre in koristne, kar se še prej ne misli!
Iz Tuhinske doline* Pred dvema letama sim v „Novieahcc razglasil, da bi se v naši dolini dale toplice narediti. Na Po toči poleg ceste, ktera na Štajersko pelje, pol drugo uro hoda od Kamnika na lepem travniku (ljudje ga imenujejo toplica) je gorak studenec močnega vira, kjer bi se dale toplice narediti.
Predolgo bi bilo razkladati zaderžke, ki so ta čas overale, da nisim te tako koristne reči po našem lista dalje razglasil, in to zdej storim, ter povem, da sva to poletje z gosp. žl. Bek-om, c. k. okrajnim zdravnikom v Kamniku, gor ko t o tega vira pretehtala in najdla , da ima dvajset stopinj (20 Grade) in še več, ako bi so dotok vse hladne vode zaderžal, kar nama ni bilo prav natanjko mogoče, kar bi se pak zgodilo, ako bi kdo zid okoli studenca napravil.
Pomanjkanje denarj«v, slaba letina, nevednost ali nevkretnost, maloserčnost in pomanjkanje delavcov za domače dela zaderžuje , da se nihče na Potoci ali na La-senem ne vloti toplic napraviti, ali vsaj kak začetik narediti, da bi se zvediio: ali ima ta voda kako zdravilno moč, ali je le gorka kopel *).
*) To zvediti je potreba natanjenega kemijskega preiska-nja, ki se zamore le v lekarnici ali kemijskem laboratorji opraviti. Preiskovavec potrebuje v ti namen vec steklenic ciste vode , da po množili skušnjah sledi nje obstojne dele. Pošlite nam kakih 10 bokalov tiste vode v steklenicah, ki se morajo koj pri studencu, kjer se voda zajema,   dobro zamašiti
—  304   —
Ves pripraven je ta kraj za toplice: 1. je tako folizo Ljubljane, 2. v prijazni dolini za prijatle hribov in gora, 3. pri cesti, 4. dve gostivnici ste na Potoci za postrežbo, 5. mestnjan se naveliča mestnega zraka, in ee na deželi v sredi tako čiste sape na novo oživi, ker tnkej ni kakor pri Ljubljani navadne jesenske megle, ne mrazence pozimi.
Naj se torej kak premožin gospod, domoljubin, serčin mož sem poda, naj ogleda in spraša, morebiti mu ne bo žal truda, in bo več dobička shajalo, kakor bi ob pervi misli se mu dozdevalo. Že toliko časa teče ta go-rak vir, in ni k drugemu pridu, kakor da ženske ložje pozimi v ti vodi pero. Gotovo je božja previdnost ga sem postavila, da bi se toplice za bližnje in daljne ljudi, morebiti tudi za bolnike napravile, in nam izpeljavo tega dela izročila.                                                       L. D.
Spod Ljubljane 19. sept. A—š. Kako so se letos čbele na Krajnskem obnesle, nam še nihče ni naznanil. Iz našega kraja, in tako slišimo tudi od vsih strani, so letos čbele tako dobre, da že veliko veliko let ne tako. Panjovi niso le bogati, temuč tudi sterd (med) je tako žlahna, da ne more boljši biti; čbe-larji jo primerjajo po dobroti z vinom 1834. leta. In res je taka. Ker je bilo takrat, ko so čbele brale, vreme skoz in skoz suho, je ponočna rosa zgol edina vlaga bila ajdnemu cvetju. Kar so tedaj letos neizrečeno pridne čbelice nabrale, je čista sladčica. Cbelarji v naši okolici so ji ceno postavili na 14 fl. cent, tedaj funt enmalo čez 8 kraje, in pol. Škoda le je , da že ene leta sem je čbelarjem veliko veliko čbel pod zlo šlo, da tedaj ne-kteri niso letos ne panjiča imeli. Ta okoljsina je kriva, da pridelk medli sploh ne bo tako obilen, kakor bi scer bil, ako bi bilo dosti čbel bilo. Kar jih je pa bilo, so nabrale veliko veliko prežlahnega medu. Veselimo se dobrih medenih potic!
in s smolo zakaniti, da nič gaznih delov ne izhlapi, ako so kteri v nji. Bomo skusili moža dobiti, ki bo preiskal to vodo , ktera po svoji toploti že zdravilno moč obeta. Pervo je pa ta kemijska preskušnja. Blizo Belaka na Koroškem so tudi pred nekimi leti na vodo zadeli zlo enake toplote, — napravili so toplice, ktere smo v letu 1848 se memo peljaje še ne izdelane ogledovali ; — letos je bilo že veliko bolnikov tam. Ne opešajte tedaj gospod v hvalevredni prizadevi, da z gosp. Bek-om doženeta to reč do konca. Kar mi zamo-remo, Vama bodemo radi pomagali, da zvemo: kako in kaj je s to vodo. Prijazna Tuhinska dolina je scer vsa pripravna za prijetne toplice.                               Vred.