17. september 2007 | številka 56 2 Državna slovesnost priključitve Prekmurja k Sloveniji 3 Županov kotiček 6 Prihaja Sobočanec 11 Festival računalništva in sodobnih komunikacij FRiSK 13 Tradicionalno srečanje Prekmurcev in Prlekov 22 GMS band obiskal ZDA 24 Soboško poletje 2007 uspelo 28 Novi izzivi pred Muro 05 34 Nagradna križanka DRŽAVNA SLOVESNOST PRED GRADOM 2 ŽUPANOV KOTIČEK Sobočanec Je velik, rad se vozi naokrog, starejšim in invalidom krajša poti, rad pa ima tudi mlade ljudi. Kdo je Sobočanec in zakaj smo se zanj odločili? V mesecu septembru bomo za naše občane uvedli nov mestni avtobus, ki bo zagotavljal mestni prevoz do vseh pomembnih javnih funkcij (šole, vrtci, javne ustanove) ter do vseh večjih trgovskih centrov. Mestna linija bo usklajena s primestnimi linijami tako, da bo omogočeno prestopanje z ene na drugo linijo. Avtobus bo prilagojen tudi za prevoz invalidov in starejših ljudi. Ker gre za vožnjo po mestu, bo ekološko ustrezen. Seveda bo privlačen tudi navzven, saj ga bomo obarvali, kot se za vozilo, ki se vozi po mestu, tudi spodobi. Projekt je zastavljen tako, da bo vsako gospodinjstvo na dom dobilo elektronsko kartico z našim logotipom in z določenim zneskom kot prispevkom mestne občine. S kartico, ki jo boste prejeli v prihodnjih dneh, želimo subvencionirati in predvsem promovirati uvedbo javnega mestnega prometa. Upamo, da ga boste sprejeli za svojega. Naša želja je, da se z njim popeljete, ga preizkusite in nato čim bolj koristite. Seveda lahko predlagate tudi izboljšave glede linij, načina koriščenja, voznega reda in na ta način v projektu sami aktivno sodelujete. Med vožnjo s Sobočancem vam zagotovo ne bo dolgčas, saj pripravljamo vrsto vzporednih dejavnosti, ki bodo vzpodbujale privlačno in zanimivo uporabo tega mestnega novinca. Od vas, drage občanke in občani, pričakujemo, da boste Sobočanca vzeli za svojega, da boste svoje jeklene konjičke raje puščali doma in da boste za opravke v mestu raje koristili javni mestni prevoz. Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota Popravek Avtorje o poročanju v Vestniku zapisal neresnico in zavajal javnost, kar potrjujejo naslednja dejstva: v 25. številki Vestnika, ki je izšla 21. junija 2007, je bil na 9. strani (IZ)BRANO objavljen daljši članek s fotografijo Danes se začenjajo Soboški dnevi: Festival bo stal 113 tisoč evrov. V isti številki Vestnika je bil v napovedniku na strani 31 objavljen celoten glavni program prireditev v okviru Festivala Soboški dnevi. - v 26. številki Vestnika, ki je izšla 28. junija 2007, sta na 34. strani pod naslovom Ko mesto oživi objavljeni dve fotografiji o festivalu, v tekstu pa je med drugim zapisano: “Prireditev Soboški dnevi vsako leto postreže z odlično ponudbo koncertov, delavnic in stojnic. So sinonim zabave, dobrega počutja in druženja V isti številki so se Soboški dnevi znašli še v rubriki Kri ni zemlja. Janko Votek, odgovorni urednik Vestnika 3 AKTUALNO Mokra državna slovesnost priključitve Prekmurja Brigita Bavčar Če po čem, nam bo letošnja državna slove-snost priključitve Prekmurja k matični deželi na izjemnem prizorišču pred murskosoboškim gradom ostala v spominu po dežju in gorenjski gibanici ter bograču, predvsem pa po izvirnem kulturnem programu, za kar imata zaslugo odlična igralca našega rodu Nataša Matjašec in Vlado Vlaškalič, ki sta bila senzibilna v svoji iz-povedi ljubezni, medtem ko so pozvačini s svo-jim poskakovanjem po odru presegli intimno vabilo na poroko ter predstavi po hrupu, ki so ga povzročali, dajali vojaško noto. Domiselno je bil nad grajskim portalom v dogajanje vključen balkon, s katerega je prireditev v režiji Duše Škof povezoval Vlado Novak. Predvsem mlajše je navdušil glasbeni izbor, neobičajen za tovrstne državne praznične slovesnosti, ki so običajno bolj komorne. Zakaj protokol, ki je imel pripravljene dežnike, ni pravočasno pred nalivom zaščitil slavnostnega govornika Janeza Podobnika, ne vemo. Minister za okolje in prostor je bil namreč opazno moker, a očitno vseeno zadovoljen, da je pokrajino ob Muri (sicer ob nepravem času) nebo obdarilo z dežjem. Morda tudi zato, ker projekt vodoo-skrbe Pomurja, za katerega je odgovorno prav okoljsko ministrstvo, ki ga vodi prvak SLS, kasni z izvedbo, na Goričkem in drugod pa je ob suši veliko pomanjkanje vode. Tokrat je bilo vode več kot dovolj in po Zdravljici smo sedli na mokre sedeže ter si dragoceno tekočino z dežnikov zlivali drug drugemu za vrat. Gorenjski hiši kulinarike so skočili za vrat domači ponudniki mesnih dobrot in zašči-tene prekmurske gibanice. Bojda smo jedli gorenjsko zato, ker je bil Jezeršek iz Sore ce-novno nižji v razpisni ponudbi kot Koudila iz Markišavcev, sicer pa je po toči zvoniti prepo-zno. Se pa da iz izkušnje marsikaj naučiti. K sreči umetniki presegajo mejo majhno-sti okolja, iz katerega izvirajo, in nas s svojo ustvarjalnostjo vedno znova navdušujejo. Tudi tokrat je bilo tako in veseli smo, da se je, čeprav mokra, državna slovesnost ob prazniku zdru-žitve prekmurskih Slovencev z matičnim na-rodom odvijala prav v murskosoboškem parku in da sta prišla do izraza čudovit grajski portal ter aleja med gradom in občinsko zgradbo ozi-roma Evangeličansko cerkvijo. Dobrodošlica Kumperščaku in slovo Mehu Petnajstega avgusta se je stari uprava Mure z Borutom Mehom na čelu poslovila, novi prvi mož tekstilne družbe pa je postal 39-le-tni Aleš Kumperščak. Župa Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec je oba akterja povabil v občinske prostore z namenom. da Kumperščaku zaželi dobrodošlico in da se poslovi od Meha. Zaradi izglednega sodelovanja murskosoboške občine, kakor je bilo doslej je župan Anton Štihec 23. avgusta na srečanje poklical nove-ga prvega moža Mure Aleša Kumperščaka. »Družba Mura je največji gospopodarski po-slovni subjekt v naši občini, zato nam ni vseeno, kaj se z njo dogaja. Kjer občina kot taka lahko pomaga, bomo Muri stoodstotno stali ob strani in ji pomagali, neposredno in tudi posredno,« je povedal Štihec o družbi. ki zaposluje prek štiri tisoč ljudi. Pomurska regija je po stopnji brezposelnosti že tako v samem slovenskem vrhu in ker .Mura deluje v delovno intenzivni panogi, je toliko bolj pomembno ta delovna mesta obdržati. Obljube o podpori mestne občine je Kumperščak z veseljem sprejel in dodal. da je možnih veliko skupnih projektov. ter izpo-stavil ustamovitev inovacijsko-dizajnerskega centra .Modeus. kjer je bila mestna občina ena od 23 ustanoviteljev. Občina se bo za-vzela tudi za odkup stavbebe Murine družbe Muralisl v Cvetkovi ulici v Murski Soboti, kjer bo ssprva sedež Modeusa. v prihodnosti pa še Art salon. Slovenski muzej tekstilne in oblačilne industrije ter sedež Visoke šole za dizajn. ki naj bi se do leta 2009 posto-pno preselila iz Ljubljane v Mursko Soboto. »Pred Muro so težki in zahtevni časi, ne bo nam lahko, stvari se lahko na svetovnem trgu zelo hitro spremenijo.V Muri smo kot zmeraj nepopravljivi optimisti in upamo, da nam bo uspelo.« je povedal Kumperščak. Nekaj dni pozneje, 28. avgusta, se je v ob- činske prostore pršel še zadnjič poslovit tudi bivši predsednik Murine uprave Borut Meh. Župan Anton Štihee se mu je s simboličnim darilom zahvalil za ves njegov trud in minulo delo. predvsem pa za uspešno vodenje najve-čje pomurske družbe ter za dobro sodelova-nje z mestno občino v času njegovega man-data. Vodenje Mure je Meh prevzel v času, ki je bil za Pomurce Se kako pomemben, saj se je Mura v času nastopa Mehovega mandata znašla v obdobju prestrukturiranja. O svojem petletnem mandatu je nekdanji predsednik uprave povedal, da je bilo vodenje tako velike 4 AKTUALNO družbe nedvoumno naporno, ne bo pa po-zabil prijateljev, ki jih je tu našel. Računa, da bo sozvočje med tovarno in mestno občino obstajalo še vnaprej. »Aleš Kumperščak, ki je prevzel vodenje Mure. je mlad človek, ki prinaša nov elan in novo energijo. Tako je tudi prav, saj Mura Pomurcem pomeni veliko in vidi se, da smo ponosni nanjo,» je v svojih zaključnih besedah povzel Meh. Danes družba zaposluje manj kot 4000 delavcev, z uvedbo enoizmenskega dela so povečali storilnost, proizvodnja pa poteka le še na dveh od petih lokacij - v Murski Soboti in Ljutomeru, ne pa več v Gornjih Petrovcih, Gornji Radgoni in Lendavi. prvi polovici leta je Mura realizirala več kot 25milijonov evrov poslovnih prihodkov, kar več od pričakovanj, vseeno pa je poslovni izid negativen. "Pridelala” je namreč milijon evrov izgube, v enakem obdobju lani pa je ta znesek znašal 1,8 milijona evrov. Zakaj Vestnik ne spoštuje pravice do informiranja? V torek, 4. septembra, smo na mestni občini sklicali tiskovno konferenco z namenom, da no-vinarje in prek njih javnost seznanimo s septem-brskim uvajanjem novega mestnega avtobusa, ki bo vozil do vseh pomembnejših javnih ustanov in večjih trgovskih centrov. Osnovne informaci-je, ki smo jih občanom in občankam med bralci Vestnika želeli posredovati, so zamenjali naslovi v stilu: »Nadstrešnice na črno, panoji nevarni«, namesto da bi že v naslovu svoje bralce obvestili o novosti, da bo mestna občina po 40 letih znova uvedla javni mestni prevoz. Novinarka Vestnika Majda Horvat v svojem članku ni niti z besedo omenila vzroka za sklic tiskovne konference, saj je bistvo pometla pod preprogo. • Ni se ji zdelo vredno omeniti, da bodo občani s septembrom dobili na razpolago novo mestno linijo, po kateri bo vozil prilagojen mestni avtobus z imenom Sobočanec. • Ni se ji zdelo pomembno javnosti seznaniti z dejstvom, da bo za občane mestni avtobus brezplačen. • Ni se ji zdelo vredno omeniti, da bo vsako go-spodinjstvo v prihodnjih dneh na dom dobilo po eno brezplačno e-vozovnico. • Prav tako se ji ni zdela omembe vredna in-formacija, da bo mestna občina subvencio-nirala primestni javni prevoz v višini 50 odstotkov. • Ni se ji zdelo vredno omeniti, da se bo le-ta navezoval na novo linijo, ki bo potekala po samem mestu. Še več. Novinarka ni niti v enem stavku omenila ničesar, kar bi bralcu lahko dalo vedeti, kaj se bo prihodnji mesec v mestu pomembnega zgodilo. Menimo, da bi občane zgoraj navedene infor-macije zanimale vsaj toliko kot pisanje o tem, da sta dva nadstreška od devetnajstih, ki bodo služili kot nova postajališča, postavljena narobe in ju je zato treba prestaviti. Zato se v mestni upravi upravičeno sprašujemo, zakaj v Vestniku ni objektivnih poročil o za obča- ne pomembnih projektih, kijih na mestni občini uspemo realizirati, in zakaj pozitivnemu doga-janju v našem mestu dajete negativen prizvok. Na način, da že v naslovu izpostavite le tisto, kar lahko pri občanih ustvari negativno sliko. Kako si sicer lahko razložimo, da dva meseca tra-jajočemu projektu Soboško poletje, ki je bilo letos premierno uvedeno z namenom, da se mestno jedro v poletnih mesecih poživi, in ki je naletelo na dober odziv tako med domačini kot turisti, Vestnik ni posvetil primerne pozornosti. Tudi o letošnjem Festivalu Soboški dnevi, ki ste ga, ko je bil že končan, omenili le z dvema stavkoma pod fotografijami, s katerih ni bilo niti približno moč razbrati, da je prav ta festi-val postal eden najprepoznavnejših festivalov v vseslovenskem okviru in da ga je spet obiskalo rekordno število obiskovalcev. Namesto tega se je festival znašel v zloglasni rubriki Kri ni zemlja, kjer so se festivalu celo posmehovali. Povsem ne-sprejemljivo je, da o tem dogodku Vestnik prak-tično ni poročal, ker ni bil izbran za medijskega sponzorja. Da novinarka ni poročala o ključnih informa-cijah, ki so bile podane na tiskovni konferenci (uvedba mestnega avtobusa, brezplačne e-kar-tice, subvencioniranje primestnih linij itd.), ampak je raje kar celo stran časopisa Vestnik zapolnila z razglabljanjem, zakaj je izvajalec Evroplakat narobe postavil dve nadstrešnici v času, ko sta le-ti že bili sanirani, priča o tem, kako lahko novinar projekt minira, tako da iz celotnega projekta iztrga le negativno informa-cijo, pozitivne informacije pa zamolči. Zakon o medijih določa pravico javnosti do informiranja. In kdo ho poleg občinskega glasila obveščal bralce in naše občane o novostih na lokalni ravni, če ne prav lokalni mediji. Pravica do informiranja javnosti je ena osnovnih pravic, zato je ne sme pretehtati še tako velika želja po nagajanju (sedanji) lokalni oblasti. Nihče ne pričakuje, da bodo lokalno oblast samo hvalili, pričakujemo pa, da bodo svojim bralcem posredovali vsaj osnovne informacije o mestnem avtobusu, zaradi česar smo tiskovno konferenco tudi sklicali. Nato osnovnih informacij sploh ne posredujejo, na veliko pa pišejo o napačno postavljenih nadstrešnicah, kar je odgovornost investitorja, ne občine. Občina poda soglasje, za katero pa investitor ni zaprosil. A je za to kriva občina? Nenazadnje, nadstrešnice bodo čakajoče varo-vale pred dežjem, zato bi kazalo o tej pridobitvi in novi brezplačni avtobusni liniji za naše ob-čane in občanke napisati tudi kaj objektivnega, ne le omenjati narobe postavljenih nadstrešnic. Prepričan sem, da bodo služile svojemu name-nu in se bodo tako priletni kot drugi prebivalci Murske Sobote odločali, da se z mestnim avto-busom zastonj popeljemo do vseh pomembnej-ših točk v mestu, recimo tudi do bolnišnice v Rakičanu. Sposobnost objektivnega poročanja je žal v no-vinarskih vrstah vse manj cenjena vrednota, ker je prodajanje na trgu s senzacijami očitno donosnejše. Svoboda novinarjev mora biti v so-zvočju s pravicami državljanov, da dobijo po-polne informacije o vsem, kar se pomembnega dogaja. Novinarji so torej po ustavi, zakonu in novinarskem kodeksu dolžni poročati objektivno, neodvisno od tega, kateri politični opciji sodijo sami oziroma njihovi uredniki. Očitno v uvedbi mestnega avtobusa pri časopisu Vestnik za poročanje niso našli nič dobrega, zato pišejo le o napakah. Ali je njihov odnos do tega projekta in nasploh do spremljanja dogodkov v naši mestni občini pravičen, pošten, objektiven in nepristranski, bodo presodili občani sami. (Glede na to, da smo na Vestnikov članek odrea-girali z zahtevo po odgovoru na objavljeno infor-macijo, bodo pristojni po vsej verjetnosti vseeno pisali tudi o uvedbi mestnega avtobusa. Upam, da tokrat nepristransko in objektivno.) Anton Štihec 5 AKTUALNO Kmalu mestni avtobus v Murski Soboti Karlo Vratarič V drugi polovici meseca septembra bo Murska Sobota po štiridesetih letih znova dobila javni mestni avtobus, ki bo omogočil prevoz do vseh do vseh pomembnih javnih funkcij v mestu šole, vrtci, javne ustanove) ter ve-čjih trgovskih centrov. Specifičnost projekta je, da bodo vožnje po mestu za meščane in meščanke mestne občine povsem brezplačne, že ob-stoječe primestne linije, na katere se bo navezala tudi mestna linija, pa bodo sofinancirane v višini petdesetih odstotkov. »Naša želja je, da bi v sklopu evropskega tedna mobilnosti predstavili nov projekt - mestni avtobus z imenom Sobočanec,« pravi župan Murske Sobote Anton Stihec. Evropski teden mobilnosti bo potekal od 16. do 22. septem-bra, predstavitev avtobusa pa je načrtovana za 19. september, ko se bodo začele tudi testne vožnje. Uvedba mestnega avtobusa je v skladu z razpisom predvidena za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja do petih let glede na višino zagotovljenih sredstev v letnih proračunih občine. Podlaga za pripravo projekta je bila prometna študija Murske Sobote iz leta 1997, resnejše ak-tivnosti o ureditvi mestnega avto-busnega prometa pa so se začele v letu 2006. »Projekt je malo večji in širši, na njem s sodelavci dela-mo že nekaj časa. V sklopu tega projekta ni samo uvedba mestne-ga avtobusa, ampak tudi navezava na že obstoječo primestno linijo, način plačevanja, ugodnosti ko-ristnikom in pripadajoča infra-struktura,« je pojasnil župan. Aprila tega leta je bil objavljen javni razpis za oddajo površin za namestitev nadstrešnic avto-busnih postajališč in reklamnih objektov, na katerem je bil izbrana družba Europlakat, ki se je s pod- pisano pogodbo za dobo osmih let zavezala k namestitvi ter vzdr-ževanju devetnajstih nadstrešnic avtobusnih postajališč in name-stitev, vzdrževanje in izvajanje oglaševanja z reklamnimi objekti city light vitrinami. Izvajalec si je pred postavitvijo nadstrešnic in reklamnih objektov pridobil lokacijsko informacijo mestne uprave in soglasje Direkcije za ceste za postavitev avtobusnih nadstrešnic v varovalnem pasu regionalnih cest. V začetku meseca julija letos je Mestna občina Murska Sobota objavila javno naročilo za izvajal-ca avtobusnih storitev za ureditev mestnega avtobusnega prometa. Na javni razpis je prispela le po-nudba Avtobusnega prometa Murska Sobota, s katerim se bo v kratkem tudi podpisala pogodba. Sprva se bo uvedla ena linija, ki bo zagotovila mestni prevoz do vseh pomembnih javnih funkcij v mestu (šole, vrtci, javne ustanove) ter večjih trgovskih centrov, le-ta pa bo usklajena s primestnimi li-nijami, ki jih že izvaja obstoječi ponudnik, tako da bo omogoče-no prestopanje z oziroma na ob- stoječe avtobusne linije. Mestni pre-voz se bo izvajal s posebnim avto-busom, imenova-nim Sobočanec, sprva z začasnim testnim, konec meseca oktobra pa bo dobavljen še posebej naročen avtobus, ki je pri-meren za vožnjo po mestnih ulicah, dolžine 8,49 metra z 19 do 23 sedeži in 30 stojišči, pri-lagojen bo tudi za prevoz invalidov ter bo imel okolju prijazen motor. Ponudbena cena za obdobje ene-ga leta je skupaj z DDV 176.820 evrov, s tem da se prevozi opra-vljajo od ponedeljka do sobote. V skladu z razpoložljivimi sredstvi v občinskem proračunu za leto 2007 se pogodba najprej sklene za obdobje september 2007 - fe-bruar 2008 v višini 101.255 evrov skupaj z DDV. V ceni so zajeti uvedba mestne linije, subvencio-niranje vozovnic primestnih linij in izdelava vozovnic. Vsako gospodinjstvo v Mestni ob-čini Murska Sobota bo na dom prejelo brezkontaktno e-vozovni-co, ki bo zagotavljala večjo hitrost pri vstopanju potnikov, fleksibil-nost, nadzor in možnost uvedbe dodatnih ugodnosti, veljala pa bo tako za mestni kot tudi primestni avtobusni promet. »Zelja je, da bi se javni prevoz koristil več, tako mestna kot tudi primestna linija. Naše občane in občanke bomo s sofinanciranjem voženj primestne avtobusne linije spodbujali k večji uporabi teh storitev, znotraj mesta pa bo z brezkontaktno e-vozov-nico, ki jo bo prejelo vsako go-spodinjstvo, vožnja brezplačna,« 6 AKTUALNO pravi Anton Štihec. Seveda bodo lahko mestni avtobus uporablja li tudi preostali potniki, in sicer po predlogu prevoznika po ceni enega evra, medtem ko se mestna občina še pogaja za polovico nižjo ceno, torej 0,50 evra za odrasle, medtem ko bi bila vožnja z javnim mestnim avtobusom za otroke do deset let prav tako brezplačna. Že obstoječe primestne linije bodo poslej sofinancirane v višini pet-desetih odstotkov. Mestni avtobus bo svojo vožnjo vsak dan od ponedeljka do so- bote začel ob 6.30 uri pred go-stiščem Gaj na Tišinski ulici in pot nadaljeval po ulicah Zorana Velnerja, Tomšičevi, Trstenjakovi do Bakovske ulice, kjer se bo obrnil in zapeljal na Slovensko in Lendavsko ulico ter do nove ekonomske šole, končno postaja-lišče pa bo nakupovalno središče BTC, kjer bo avtobus obrnil in odpelje v obratni smeri. Vozil bo v enournih intervalih vse do 20. ure, ko bo svojo pot zaključil na Tišinski ulici. 7 AKTUALNO 13. srečanje Prekmurcev in Prlekov Mura - reka, ki povezuje Geza Grabar V prestižnem vlečenju vrvi čez Muro ponovno slavili Prekmurci Prijeten hlad ob reki Muri - zavoljo vode, a tudi bujnega obmurskega goz-da. čez poletje privablja veliko obi-skovalcev. Toliko, kot se jih na enem mestu zbere sredi julija, ko pri brodu čez Muro pri Krogu na prekmurski in Vučji vasi na prleški strani gasilci ozi-roma kanuisti priredijo tradicionalno družabno srečanje, bi jih ob preostalih koncih tedna težko našteli. Tudi letos, ko so se Prekmurci in Prleki sešli na že 13. srečanju, sta bili omenjeni mesti s ptičje perspektive pravcati mravljišči. Vmes je neumorni brodar Franc Perkič s Kroga s pomočniki z brodom prevažal ljudi z enega na drugi breg. Tudi tokratno sreča-nje potrjuje, da so Prekmurci in Prleki drug na drugega zelo nave-zani in da se radi družijo, četudi med njimi krožijo različne pikre anekdote. Srečanje se je že tradicionalno začelo z mašo, do vsakoletnega vrhunca - vlečenja vrvi, napete kar čez Muro, čas zapolnijo tudi z družabnimi igrami. V metu ja-bolk čez reko, ki jih lovijo z mur-sko ribiško mrežo na dolgi palici - “kržakom”, primat ostaja na stra-ni Prlekov. Že štiri leta zapored pa bi to lahko rekli tudi za prestižno vlečenje vrvi, ko za 158 metrov dolgo pleteno vrv, ki jo je pose-bej za to prireditev spletel Alojz Franko iz Satahovcev, poprime po 25 korenjakov na vsaki strani. Prekmurci oziroma tekmovalci, ki jih zastopajo, so namreč ostali za-dnja štiri leta nepremagljivi, delni rezultat 6:3 so lani izenačili, letos pa že povedli s 7:6. Hudomušni povezovalec prire-ditve Samo Tuš je v pripravah na vleko vrvi šel celo tako daleč, da je od izida na kocko postavil celo bodoče poimenovanje sku-pne prekmursko-prleške pokraji- ne. Ta se očitno ne bo imenovala Pomurje, pač pa bo ime dobila po zmagovalni ekipi letošnjega vleče-nja vrvi čez Muro. Potemtakem: Prekmurje. Sredi Mure - na brodu, da ne bo pomote, sta se tudi letos srečala župana občin gostiteljic - Anton Štihec iz Mestne občine Murska Sobota in Ozvald Tučič iz Občine Križevci pri Ljutomeru. Med šte- vilnimi gosti velja omeniti tudi predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta. Zaradi varnostnih razlogov orga-nizatorji letos niso dobili dovo-ljenja za izvedbo med številnimi najbolj atraktivne točke srečanja - plezanja čez Muro po jekleni vrvi, po kateri se sicer s pomočjo škripca in rečnega toka premika brod. 8 AKTUALNO Dvanajste igre na vodi Geza Grabar centru sredi najhujše poletne pripeke tudi letos potekale znamenite Igre na vodi Effect 2007. Letos so bile že 12. po vrsti. V štirih šaljivih vodnih igrah - v hitrostnem veslanju na izbrani raz-dalji, vlečenju vrvi, prostih strelih ter v t. i. bitki čolnarjev - je skupaj nastopilo kar enajst ekip, ki so v omenjenih igrah tekmovali v ka-nujih z vesli v rokah. V skupnem seštevku so bili najboljši tekmo-valci iz ekipe Avtoprevozništvo Škraban, na drugem mestu so jim sledili člani ekipe Brodarskega društva Bistrica in na tretjem Torpedo Makovec. Za popestritev prijetnega družab-nega dogajanja, ki je tudi letos pritegnilo množico radovednih obiskovalcev od blizu in daleč, so zopet poskrbeli padalci, ki so se v skokih na cilj v vodo pomerili za III. pomursko prvenstvo. Med osmimi padalci je bil najboljši prav pobudnik in vse do danes ne-umorni organizator iger na vodi, znani kanuist in do nedavnega odličen športnik Miran Vereš -Piki iz Bakovcev. Pomurski pod-prvak je postal Drago Lipič, na tretjo stopničko za zmagovalce pa je stopil Denis Šeruga. Vsi so člani murskosoboškega aerokluba. Pa še na nekaj ne smemo pozabi-ti: dogajanje ob gramoznici je z vragolijami z akrobatskim leta-lom v zraku s tako imenovanim airshowom zaokrožil akrobatski pilot Igor Zrinski, ob zmajarjih iz Lendave pa se je z ultralahkim letalom lastne proizvodnje, seve-da prav tako v zraku, predstavil še letalski dvojec Kavčič-Kolarič. V vodi sta plavala odlična belgijska vzdržljivostna plavalca, ki sta bila v tistem času v Termah Lendava na pripravah za nastop na svetov-nem prvenstvu. 9 AKTUALNO FRiSK obiskalo okrog 2000 obiskovalcev Karlo Vrataric V petek. 6. septembra, in v soboto, 7. septembra, je v murskosoboškem gradu pod vodstvom društva Gibanje za mladino potekal prvi Festival raču-nalništva in sodobnih komunikacij. Čeprav jo je organizatorjem zago-dlo vreme, kar je zagotovo privabi-lo manj obiskovalcev od pričako-vanj, je bila otvoritvena slovesnost navkljub deževnemu petkovemu dopoldnevu dobro obiskana. »Tri razloge imam, da sem prisotnosti na Festivalu računalništva in so-dobnih komunikacij vesel. Prvi je, da se v družbi računalnikar-jev vedno dobro počutim, drugi je, da sem končno lahko obiskal Prekmurje, od koder sta bila oba moja predhodnika na ministrstvu in ker je Prekmurje poseben izziv za mojo službo, tretji razlog pa je oddaljenost od Ljubljane,« je povedal dr. Žiga Turk, minister za razvoj, ki je pohvalil organizatorje in samo organizacijo, saj takšna manjša srečanja za razliko od sej-mov spet dobivajo na veljavi. »Ni naključje, da so informacij-sko-komunikacijske tehnologije v središču strategij, kot je na primer Lizbonska strategija ali Strategija razvoja Slovenije. Uporaba IKT-ja po različnih študijah prinaša med 40 in 100 odstotki gospodarske rasti, kar je preverjeno dejstvo, ki postavlja enega temeljev moder-ne ekonomije,« je pravi dr. Turk in dodaja, da je okviru Strategije razvoja Slovenije v ospredju iz- gradnja širokopasovne nacional-ne mreže ter da je razveseljivo, da je na tem področju konkurenca velika in da imajo ljudje možnost izbire. »Slovenija je pravzaprav dokaj dobro informacijsko po-krita in razvita, saj smo po dosto-pu gospodinjstev do interneta na devetem mestu v Evropi, na po-dročju dostopa podjetij pa celo na četrtem, ta statistika je sicer neko-liko slabša glede širokopasovnega dostopa, vendar pa imamo vseeno vse osnove za uporabo informa-cijsko-komunikacijskih tehnolo-gij,« je še povedal dr. Turk, ki je festival pohvalil tudi na svojem blogu. »Dogajanje na FRiSK-u v osrčju Pomurske regije neposredno odgo-varja na izzive Evropske unije, « je dejal direktor Direktorata za infor-macijsko družbo pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in teh-nologijo Andrej Flogie. V sklopu festivala je potekal tudi tretji po-murski forum informacijskih teh-nologij, na katerem je predstavilo svoje izdelke devet podjetij. »Da se festival odvija v naši občini, je za nas zelo pomembno, saj smo tudi na takšen način v središču do-gajanja v Sloveniji, kar se tiče IKT-ja. Tudi sam sem ljubitelj računal-ništva, to je moj hobi in prav žal mi je, da ne morem prisostvovati,« je povedal župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec, ki se festivala zaradi izobraževanja v tujini ni mogel udeležiti. Mestna občina je bila poleg Mladinskega informativnega in kulturnega klu-ba, multimedijskega centra Krik, Kluba prekmurskih študentov in Safe.si tudi partner festivala. FRiSK je ponudil številne do-godke, med katerimi je lahko vsak obiskovalec našel kaj zase, in to povsem brezplačno. Tako so bili na sporedu okrogla miza o kadrovanju v informatiki, pre-davanje podjetja T-2 o optičnih vlaknih, predavanje Ves svet v otroški sobi - kako obvarovati otroke pred nevarnostmi inter-neta (Arnes/Safe.si), predstavitev programa Microsoft Silverlight za atraktivne spletne strani (Dušan Zupančič), predstavitev podjetja Apple (Sebastijan Bauman), go-vora je bilo o snemanju zvoka in glasbe v Linuxu (Miha Tomšič) ter prikazano, kako iz svojega računalnika iztisniti največ (Aleš Pirec), poskrbljeno je bilo tudi za srečanje uporabnikov in debato o razvoju pomurske spletne skupno-sti Sobotainfo.com, namestitveno delavnico Linuxa, za srečanje s podpisovanjem GPG/PGP-klju-čev ter tekmovanje v igranju ra-čunalniških iger. Ob vsem tem je obiskovalcem bila na voljo tudi pristna prekmurska kulinarika 10 AKTUALNO - gibanica, šunka in bograč. Odvijale so se tudi štiri delavnice, in sicer ASP.NET v akciji, RSS-protokol kot prihodnost e-ob-veščanja?!, Grafično oblikovanje in predstavitev Adobovih orodij za oblikovanje ter PHP-progra-miranje. Posebej pa je potrebno izpostaviti računalniški muzej, ki ga je v spremstvu mentorjev obi-skalo veliko šolarjev. Razstavljene so bile številne zdaj že starinske komponente in računalniki, kot so ZX Spektrum, Commodore, Atari. Veliko razstavnih ekspo-nentov je last Jožeta Rappla, ki je vodil tudi izlet skozi zgodovino računalništva, zbirko pa je dopol-nila Kiberpipa, ki ima v Ljubljani v svojem računalniškem muzeju stalno razstavo. Za konec festi-valskega druženja je bil v multi-medijskem centru Krik še koncert hrvaške skupine Bilk. Organizatorji so težili k temu, da bi dogodek v regiji promoviral informacijsko- komunikacijske tehnologije in tako po korakih pomagal k pove-čanju informacijske pismenosti med različnimi starostnimi sku-pinami, spodbujal varno rabo informacijsko-komunikacijske opreme, usmerjal mlade v znanost ter skrbel za promocijo pomur-skih kadrov ter njihovih lastnih rešitev. Po besedah organizator-jev, ki so festival primerjali z no-vorojenčkom, ki je shodil in je s svojo mladostjo ambiciozen in optimističen, se je v obeh dneh na festivalu zbralo okrog dva tisoč obiskovalcev, nove izkušnje pa jim bodo koristile že prihodnje leto saj si prizadevajo, da bi FRiSK postal tradicionalen in osrednj tovrstni dogodek v Sloveniji. Organizatorji se za uspešno izvedbo zahvaljujejo: Siemens, Aktiva Holding, Skupina Frontal, 3 LAN, Tiskarna Klar, Microsoft, Ixemplum Group, T-2, Zavarovalnica Triglav, Najdi.si, Sobotainfo. com, Klub prekmurskih študentov, Cadis, Oblikovanje.com, BigBang, Podjetje za informiranje, TV Idea, TV As, Radio Viva. 11 AKTUALNO Murskosoboški podvoz Nada Cvetko Török Z odprtjem meje proti Madžarski in z demokratičnimi sprememba-mi vzhodnoevropskih držav so se prometni tokovi na ozemlju Slovenije močno spremenili. Glede na geoprometno lego in spremembo prometnih tokov med zahodom in vzhodom je mesto Murska Sobota postalo del evropskega prostora, kar se odraža v visoki stopnji tranzita. Tako smo v letu 2003 s skupnim reševanjem države del tranzita preusmerili na izgrajeni avtoce-stni odsek s priključno južno zbir-no cesto mimo mesta. Ob tem ostaja še vedno problem tranzitnega prometa okrog mesta Murska Sobota: nadaljevanje iz-gradnje južne zbirne ceste, vzho-dna obvoznica, zahodna obvozni-ca in severna obvoznica. Problem, ki je že sedaj prisoten, je vklju-čevanje tranzitnega tovornega prometa z avtoceste prek Murske Sobote do Hodoša. Drugi problem je križanje železni-ce z dvema zelo pomembnima in obremenjenima vpadnicama v mesto: z Lendavsko in Cankarjevo ulico (ureditev t. i. podvozov). V letu 2005 je država pristopila k reševanju problema križanja železnice z Lendavsko ulico z iz-vedbo gradbenih del ter pridobila gradbeno dovoljenje. Tako so se v letu 2006 začela rušitvena in pri-pravljalna dela (gradnja premosti-tvenih objektov in obvoznih cest), dokončna izgradnja »podvoza« pa je predvidena do leta 2009. Gradnja izvennivojskega kri-žanja je zelo zahteven projekt, ocenjen na 9.600.546,00 EUR. Zato se projekt izvaja v fazah, in sicer je bila najprej z izva-jalcem SGP Pomgrad Murska Sobota podpisana pogodba za »Gradnjo nadomestnih objek-tov prek Puconskega potoka za potrebe izvennivojskega križanja z železnico v MS na R2-441«, I. etapa - A-faza. Vrednost pogod-be je bila 341.893.951,00 SIT z rokom dokončanja 300 dni po sklenitvi pogodbe. Izvajalcu del I. etape - A-faze, SGP Pomgrad Murska Sobota, je bil zaradi za-pletov z gradbenim dovoljenjem podaljšan rok dokončanja do 30. 6. 2007; Dne 19. 2. 2007 je bila z izva-jalcem SGP Pomgrad Murska Sobota podpisana pogodba za »VODNOGOSPODARSKE UREDITVE za potrebe izven-nivojskega križanja z železnico v MS na R2-441/1298 ter izvedba pasivne protihrupne zaščite sta-novanjskih objektov«, kar pred-stavljal. etapo - B-fazo. Vrednost pogodbe je 1.325.679,29 € z ro-kom dokončanja 20. 10. 2007; V juniju 2007 je bil objavljen raz-pis II. ETAPE - A- in B-faze. V skladu z izdanim gradbenim dovo-ljenjem II. Etapa faza A predstavlja izgradnjo dveh premostitvenih objektov prek zmanjšanega pro-fila potoka Ledava, izgradnjo po-vezovalnih cest v Ledavsko naselje in pod obstoječim železniškim mostom na Ledavi ter ukinitev prehoda za pešce na tej lokaciji. V tej fazi se uredijo tudi komunalni vodi na obravnavanem območju. Faza B predstavlja rekonstrukci-jo križišč KI in K2 na Lendavski cesti in K3 na Industrijski cesti, rušitev objekta O1 ob Industrijski cesti ter ureditev komunalnih vo-dov na tangiranem območju. V podpisu je pogodba za izvedbo del z izbranim izvajalcem, in si-cer s SGP Pomgrad, rok izvedbe je 31. 7. 2008. Glede na zagotovljena sredstva in plan porabe, skladno s proraču-nom RS, je v letu 2008 predviden še razpis za sam objekt izvennivoj-skega križanja na Lendavski ulici in dokončanje cestnih ureditev ter izvedba del v skladu s predlože-nim terminskim planom, ki ga je pripravila Direkcija za ceste RS, z dokončanjem v letu 2009. Istočasno z izvedbo izvennivojske-ga križanja na Lendavski ulici se pripravlja dokumentacija za vzho-dno in zahodno obvoznico mesta, v januarju 2007 je bil s strani iz-branega projektanta izdelan idej-ni projekt za vzhodno obvozno cesto, s strani istega projektanta, izbranega na javnem razpisu, pa se izdeluje Prometna študija sistema obvoznic mesta Murska Sobota, ki bo dokončana predvidoma de-cembra 2007. Mestna občina je že posredovala pobudo na Ministrstvo za promet Republike Slovenije za uvrstitev v plan sofinanciranja za navedeni projekt vzhodne obvoznice z de-lom južne zbirne ceste in pobudo za pripravo državnega prostorske-ga načrta za obvozne ceste mesta Murska Sobota. Projekt je vklju-čen tudi v občinski proračun za leto 2007 in načrt razvojnih pro-gramov za obdobje 2007-2010. Specifični cilj izgradnje vzhodne obvoznice je tudi omogočiti ce-stno povezavo za severno indu-strijsko cono v mestu Murska Sobota (SOIC) in razbremenitev državne ceste R2—441, Lendavska ulica, po dokončanju pa bo vzho-dna obvoznica po funkciji nado-mestila obstoječo regionalno cesto Rl-232, Industrijsko ulico. Cilj realizacije navedenih pro-jektov je predvsem zmanjšanje prometne obremenitve mesta, predvsem najbolj urbanega me-stnega središča, z vzpostavitvijo obvoznega sistema mesta, tranzi-tni promet tekoče speljati mimo mesta in zagotoviti cestno pove-zavo med vzhodom in zahodom ter severom in jugom ter ureditev izvennivojskih križanj z železni-co (Lendavska in Cankarjeva ulica). Za uresničitev zastavljenih ciljev obstajajo določena tveganja oz. nevarnosti, ki bodo onemogoča-la njihovo hitro uresničitev. Poleg pomanjkanja finančnih sredstev obstaja tudi problem zagotavlja-nja zemljišč za gradnjo novih od-sekov cest (predraga zemljišča ozi-roma problem za odkup). Mestna občina se že srečuje s težavami predvsem pri odkupih zemljišč, kar povzroča predvsem časovni zamik realizacije projekta. Mestna občina Murska Sobota si bo še vnaprej prizadevala, da bo skupaj z državno pomočjo čim-prej realizirala zastavljene cilje, saj je razreševanje cestne problemati-ke prioriteta občine. 12 AKTUALNO Približevanje zasebnega sektorja javnemu sektorju Saora Gutalj Sodobne države svojim državljanom zagotavljajo številne storitve, ki jih financirajo iz svojih prora-čunov. Skozi čas se je struktura teh storitev spre-minjala. Začelo se je postavljati vprašanje, katere storitve so tiste, ki naj bi jih financirala država prek javnih sredstev, in katere bi lahko prepustila trgu. Večina občinskih svetov je v zadnjih letih prišla do spoznanja, da nimajo dovolj resursov za vse investicije v svoji skupnosti in da se z vlaganjem zasebnega kapitala v javno infrastrukturo čas rea-lizacije projektov lahko bistveno skrajša. Vodilo pri odločitvi za javno-zasebno partnerstvo in tovrstnih projektih je, da se pomembno izboljša občinske javne storitve s tem, ko se prispeva k povečanju kvalitete in obsega investicij. Osnovne značilnosti javnega sektorja so: - da ni del konkurenčnega trga, zato tudi ni spodbujen, da bi zmanjševal stroške in po-večal učinkovitost; - cilji so običajno slabo opredeljeni (npr. slu-ženje javnosti, zmanjševanje revščine ipd.); - dolgoročnejše načrtovanje je oteženo zaradi mandatov vlad in s tem menjave politik; - funkcije javnega sektorja so omejene s predpisi; - financira se v glavnem iz proračuna. Za večino navedenih značilnosti lahko rečemo, da na gospodarstvo ne vplivajo pozitivno, a to še ne pomeni, da javni sektor ni pomemben in potreben, vendar pa so njegove značilnosti delovanja ravno nasprotje tistemu, kar naj bi vodilo k večji gospodarski rasti. Te značilnosti ima v večji meri zasebni sektor: - je del konkurenčnega trga, - cilj je jasno določen, to je večanje dobička, - značilna je relativna trajnost mandatov vodstva, - predpisi so le nujna regulativa, - financira se v glavnem z lastnimi sredstvi (izjeme so državne subvencije, podpore EU ipd.) - zagotavlja individualne dobrine po tržnih zakonitostih. Bistvena razlika med javnim in zasebnim sek-torjem je tudi v tem, da končni uporabnik v zasebnem sektorju plača storitev direktno in po tržni ceni, v javnem sektorju pa posredno, prek davkov in po ceni, ki je ne oblikuje trg, temveč je določena administrativno. Kljub naštetim razlikam sta javni in zasebni sektor medsebojno prepletena in povezana ter so-odvisna. V zadnjem desetletju je zbliževanje javne in zasebne sfere ena poglavitnih formal-nih oblik sodelovanja, ki sledi skupnemu cilju večanja učinkovitosti in s tem doseganja boljših rezultatov v gospodarstvu. Govorimo lahko o reformi javnega sektorja, ki le-temu prinaša številne prednosti, kot sta večja produktivnost javnega sektorja, ki vodi do manjše proračun-ske porabe, ter uvajanje tržnih zakonitosti v javni sektor. Na kratko povedano - gre za približevanje mentalitete zasebnega sektorja javnemu sektorju. Osnovne značilnosti javno-zasebnega partnerstva Javno-zasebno partnerstvo je na splošno dol-goročno (pogodbeno ali institucionalno) so-delovanje med javnimi organi in poslovnim svetom. Konkretneje ga lahko opišemo kot zasebno iniciativo za financiranje, upravljanje, vzpostavitev, prenovo, vodenje ali vzdrževanje infrastrukture oz. izvajanje javnih storitev, za kar so značilne dolgoročne pogodbe ter delitev tako tveganja kot učinkov poslovanja. Da bi bilo sodelovanje učinkovito, morata javni in za-sebni partner v pogajanjih doseči »win-win« situacijo. V interesu zasebnega sektorja je, da izvede projekt po čim nižji ceni s čim večjimi poslovnimi učinki. Interes javnega partnerja (lokalna skupnost, država) pa je učinkovito izvajanje nadzora, s katerim se ščitijo javne do-brine. Bistveni pogoj partnerstva je prenos tve-ganj z javnega na zasebnega partnerja. Privatni sektor prevzema odgovornost za zagotavljanje javnih storitev po natančni specifikaciji, ki jo pripravi javni sektor, sam pa nosi odgovornost za projektiranje, financiranje, gradnjo, vzdrže-vanje in obratovanje infrastrukturnih sredstev, na katerih se zagotavlja opravljanje storitev v skladu z navedeno specifikacijo. Običajno javni sektor plača izvajanje projekta skozi obratova-nje infrastrukturnega objekta ali z njim vezana plačila, s čimer se zagotavlja pokritje storitev in povračila za investicijo. Vlada lahko za javni sektor predvidi tudi subvencije in druge oblike pomoči. Javno-zasebno partnerstvo nudi številne pred-nosti, vendar je treba vedeti, da so ti projekti kompleksni. Prednosti, ki jih prinaša tovrstno sodelovanje: - lažje financiranje projektov s pomočjo meša-nega javno-zasebnega kapitala (angažiranje privatnih virov kapitala za izgradnjo projek-tov, ki so se tradicionalno financirali le iz javnih proračunskih virov), - manjše tveganje, da projekt ne uspe zaradi delitve poslovnega in finančnega tveganja med partnerji, - kredite za financiranje projektov najema privatni sektor (za najete kredite lokalna skupnost ne daje garancije, kar pomeni, da ti dolgovi ne pomenijo povečanja občinskega 13 AKTUALNO dolga), - zasebna podjetja, katerih poslovanje je podvrženo tržnim zakonitostim zaradi ve-čje konkurence, zagotavljajo širši dostop do storitev, posledično se dviga kvaliteta stori-tev, ponudba je usmerjena k potrošnikom, - izboljša se stroškovna učinkovitost manj do-nosnih dejavnosti, - na dolgi rok se znižajo stroški storitev, zara-di povečanja konkurence pa pada tudi cena storitev, - z nadgradnjo že obstoječih storitev ali z uva-janjem novih storitev se dviguje kvaliteta ži-vljenja v lokalni skupnosti. Tudi če javno-zasebno partnerstvo primerjamo s koncesijo, ugotovimo, da ima številne predno-sti. Medtem ko so klasične koncesije privatne-mu sektorju omogočale praktično brezpogojno koriščenje objekta, torej ob zelo omejeni vlogi in kontroli države, je pri pravilno strukturira-nem javno-zasebnem projektu vloga javnega partnerja (države, lokalne skupnosti) bistveno večja. Ta ne odloča le, ali je objekt potreben ali ne, temveč običajno tudi določi, kakšne naj bodo njegove osnovne značilnosti. Treba pa se je zavedati pomanjkljivosti. Le-te so: - osredotočenost podjetij na kratkoročne re-zultate s klasičnimi manjšimi investicijskimi vložki, manj so izpostavljeni tveganju, - projektne aktivnosti se izvajajo počasneje, kot če bi sami organizirali proces (projekti so po svoji finančni konstrukciji in pravni strukturi bistveno bolj kompleksni kot pri klasičnih oblikah financiranja), - nejasna delitev dela med javnim in za-sebnim sektorjem vpliva na prelaganje odgovornosti, - javni sektor mora ščititi javni interes ter za-gotavljati nadzor nad kakovostjo storitev. Če ima premajhno vlogo v partnerstvu, lahko izgubi nadzor, ali pa je le-ta pomanjkljiv. Ena največji slabosti modela javno-zasebnega partnerstva tiči v pomanjkanju obstoječe pra-kse, saj je zakon začel veljati šele letos marca in napotuje na številne druge zakone, prav tako pa še niso izdelani pravilniki in navodila. Kljub pomanjkanju izkušenj velja novosti, ki jih prinaša zakonodaja na področju sodelova-nja javnega in zasebnega kapitala, izkoristiti, saj se s tovrstno obliko sodelovanja odpirajo številne priložnosti. Javni sektor ima v ponudbi veliko javnih storitev, ki v preteklosti niso bile del tržnega mehanizma, kar povečuje njihovo konkurenčnost in odpira nove priložnosti za sodelovanje. Poleg tega so objekti na razpolago prej, in to zgrajeni po boljših standardih in kva-litetneje. Cim je objekt zgrajen in dan v upo-rabo, začne lastnikom dajati povračilo v obliki vstopnin ali drugi vrsti povračila za uporabo, kar motivira vse, ki so vključeni v realizacijo projekta, da ga čim prej dokončajo. Tudi po-vezovanje strokovnega kadra obeh sektorjev nudi možnosti za odkrivanje novih znanj in novih metod dela. Ena največjih priložnosti je odpiranje novih delovnih mest in posledično zmanjševanje stopnje brezposelnosti. Javno-zasebna partnerstva ne bodo zagotavljala rešitve vseh investicijskih problemov, vendar predstavljajo nov pristop, ki ga je treba kot al-ternativno obliko ostalim investicijskim pro-jektom upoštevati. V zadnjem času postaja vse bolj pomembno tudi združevanje finančnih sredstev, pridobljenih z razpisi Evropske ko-misije, kot so strukturni ali kohezijski skla-di, s sredstvi javnega in zasebnega sektorja. Opozoriti je namreč treba, da so ta sredstva držav članic EU v tej obliki in za investicijske projekte premalo izkoriščena. 14 AKTUALNO Ribiški piknik že 27. Geza Grabar Tradicionalni avgustovski ribiški piknik pri ribiškem domu ob gramoznici na Bakovski cesti potrjuje, da gre za eno največjih tovrstnih prireditev v severovzhodni Sloveniji. Tudi letos je piknik pripravila Ribiška družina Murska Sobota, pri izvedbi pa so zopet pomagali člani vseh treh temeljnih enot iz Murske Sobote, Bakovcev in Beltincev. Kot nam je povedal podpredsednik družine Ludvik Stevančec, so za več kot pet tisoč obiskovalcev, kolikor se jih je na prireditvenem prostoru izmenjalo skozi celo predzadnjo avgustovsko nedeljo, skuhali 150 litrov ribje čorbe in spekli 700 kilogramov različnih vrst sladkovodnih rib: od postrvi in krapov do androg in ploščičev. Ljubiteljem dobre hrane so bile na voljo tudi druge jedi, kot so odojek, piščanci, langaš in pečeni krompirček. Seveda piknik ni mogel miniti brez dobre in hladne pijače ter seveda žive glasbe. Okoli 400 članov murskosoboške ribiške družine na območju naše upravne enote gospodari z okrog 400 hektarji vodnih površin, od tega je 220 ha ribolovnih. Ob težavah vse starejše starostne strukture članov bi lahko omenili tudi nezadostno obnovo ribjega zaroda, ki mu družine zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne morejo slediti. v Murski Soboti Geza Grabar Od šestega do desetega avgusta je v murskosoboškem dijaškem domu potekal 13. mednarodni romski tabor. Na njem so predavali ugledni romski aktivisti iz tujine, poudarek pa je bil na izobraževanju za medijsko nastopanje. Na letošnjem 13. mednarodnem romskem taboru je bilo na številnih predavanjih in delavnicah govora o strokovnih zadevah, ki se tičejo romske tematike, sveta romske skupnosti, medijskih načrtov RTV Slovenija in lokalnih medijev v povezavi z romsko tematiko in izobraževanja doma in v tujini. Predstavljena so bila mnoga kulturna, zgodovinska in jezikovna spoznanja. Na otvoritvi tabora je prisostvoval direktor vladnega Urada za narodnosti Stane Baluh, ki je ob tej priložnosti povedal, da ga veseli, da tabor poteka že trinajstič, saj so takšna in podobna strokovna srečanja vedno zelo dobrodošla, ker se tam spoznavamo, si izmenjujemo izkušnje iz svojih okolij, dobre in tudi malo manj dobre. Baluh je govoril še o pomembnosti sprejetega zakona o romski skupnosti za ohranjanje identitete manjšin in etničnih skupnosti. Dodal je še, da tabor predstavlja krasen primer, kjer romska skupnost s svojo aktivno vlogo poglavitno prispeva k enakovrednemu sobivanju Romov v večkulturnem okolju. V kratkem kulturnem programu se je predstavil romski violinist Mario Horvat - Palko. Tabor je organizirala Zveza Romov Slovenije. V bogatem programu je potekalo izobraževanje romskih aktivistov, se govorilo o romskih medijih v evropskem prostoru in manjšinskih medijih v Sloveniji, o romski folklori, kulturi, glasbi, jeziku in literaturi. Tu velja omeniti, da je potekala predstavitev knjige za otroke v romščini. Na sporedu sta bila še policijska analiza varnostnih razmer v romskih naseljih in ogled dokumentarnega filma o romskih naseljih v Prekmurju. Poleg vsega tega so se na romskem taboru pogovarjali tudi o razmerah Romov pri nas ter v Makedoniji, Srbiji, Avstriji in na Portugalskem. 15 Mednarodni romski tabor AKTUALNO Pozdrav jeseni - Černelavci 2007 Aleksandra Grah Od 21. do 23. septembra bo pri vaško-gasilskem domu v Černelavcih pote-kala kulturno-zabavna prireditev. Prireditev Pozdrav jeseni - Černelavci 2007 bo orga-niziralo Kulturno-turistično društvo Černelavci ob podpori Mestne občine Murska Sobota in Slovenske turistične organizacije. Tridnevna prireditev bo tematsko razdeljena na tri različne sklope, in sicer Pozdrav naravi - Eko dan, Pozdrav glasbi - Glasba je kot člo-vek, ki zna čutiti ter Pozdrav teh-nični dediščini - Bilo je nekoč. V petek, 21. septembra, se bo ob 16. uri prireditev uradno pričela s pohodom nordijske hoje. Pohod bo imel simbolno vrednost, saj ravno na ta dan obeležujemo svetovni dan brez avtomobila. Sledili bosta delavnica za otroke in predstavitev ekološke kuhi-nje in ekosocialnega kmetijstva. Zvečer sledi še zabavni program z nastopom Prekmurske godbe Bakovci, folklorne skupine KUD Šalovci, kasneje pa koncert pevke Carmen Sonno. V soboto bodo trenutki name-njeni glasbeni sprostitvi. Tako bodo po 18. uri nastopili ljudski pevci, godci, plesalci iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Med dru-gimi bodo nastopili Pleteršnikovi ljudski pevci, folklorna skupina Pišece, ljudski godci in pevci iz Černelavcev, Pungrad, upokojen-ski ženski pevski zbor iz Kroga, folklorna skupina KUD Beltinci, folklorna skupina zveze Slovencev iz Gornjega Senika, tamburaški zbor Odpisani iz Cankove itd. Po kulturnem programu sledita nagradna igra in zabava. Zadnji dan prireditve je name-njen obujanju tehnične dedišči-ne, kjer bo poseben poudarek na žetvi, obiranju plodov in sadežev na starodaven način. V nedeljo ob 13. uri bo na parkirišču pred na-kupovalnim središčem Maximus zbor starodavnih vozil. Po krat-kem glasbenem uvodu se bodo vo-zila v paradni vožnji vse pomikala do vaško-gasilskega doma. Nato se bodo z namenom oživljanja tehnične dediščine predstavila krajevne skupnosti in društva iz murskosoboške mestne občine. Predvidoma se bo predstavilo devet krajevnih skupnosti oz. društev. Pozno popoldne se bo dogajanje zaključilo z zabavo s skupinama Zagorski bečari in D’ Kwashen Retashy. Motoklub Veterani Murska Sobota Potujoči muzej skozi štiri države Geza Grabar Mednarodni avgustovski rally, ki mu nekateri zaradi izjemnih pri-merkov starodobne motorne teh-nike pravijo tudi potujoči muzej, je v petih izvedbah potekal skozi tri države. Letos so organizatorji ob 15. obletnici kluba dodali še Hrvaško. Tako prireditev ob dru-štveni razstavi v okviru junijskih Soboških dnevov postaja najpo-membnejši projekt neumornih murskosoboških ljubiteljev sta-rodobnih motornih vozil, kar se je več kot potrdilo tudi letos, ko se je kljub muhastemu in dežev-nemu vremenu na natanko 172 km dolgo pot skozi Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško podalo več kot 150 motornih ko-les, koles z motorjem, osebnih in vojaških avtomobilov, starih več kot 30 let. Pot je lastnike jeklenih konjičkov na dveh in štirih kolesih s parkiri-šča Murske Transporta pri BTC-ju vodila skozi Gederovce in čez mejo na avstrijsko stran, zatem do znamenitega Kloecha, skozi Halbenrein do Gornje Radgone, mimo Križevcev pri Ljutomeru in Gibine v hrvaške kraje Sveti Martin na Muri in Goričan ter skozi madžarski Letenye do Pinc, skozi Lendavo do Martjancev, kjer je v gostišču Čarda že v večernih urah sledilo družabno srečanje s podelitvijo spominskih priznanj vsem udeležencem rallyja. Ob že v besedilu omenjenih štirih držav so v potujočem muzeju motornih vozil sodelovali tudi Italijani. 16 JAVNE OBJAVE POVABILO K VPISU V GLEDALIŠKE ABONMAJE 2007/08 ZA NOVE ABONENTE Ljubitelji gledališča se lahko vpišete v različna abonmaja: ABONMA DRAMA/KOMEDIJA Vseboval bo šest predstav, tri drame / tri komedije. Namenjen je nekoliko zahtevnejši, radovednejši gledališki publiki, ki jo zanima gledališče v vsej svoji raznolikosti. ABONMA KOMEDIJA Vseboval bo prav tako šest predstav, le da bodo vse imele žanrsko ozna-ko komedija. Namenjen je publiki, ki jo gledališče zanima predvsem kot prostor sprostitve. Predstave se bodo v obeh primerih zvrstile enkrat mesečno, predvidoma od oktobra/novembra 2007 do marca/ aprila 2008 in to v dneh od ponedeljka do petka. V mesecu maju so se že vpisovali dosedanji abonenti. Ponovno se jih je vpisalo 502, tako da je prostih še približno 50 abonmajev za ABONMA DRAMA/KOMEDIJA in približno toliko za ABONMA KOMEDIJA. CENA ABONMAJA: 55 EUR (13.180 SIT) za upokojence, dijake in študente 67 EUR (16.056 SIT) za vse ostale Abonma lahko plačate v celoti ob vpisu ali v dveh obrokih; prvega ob vpisu, drugega januarja 2008. Cene veljajo za občane Mestne občine Murska Sobota. VPIS: - v pisarni Zveze kulturnih društev: od 18. do 28. septembra 2007 (vsak delavnik) od 10.00 do 14.00. - na blagajni soboškega kina: od 20. do 23. in od 27. do 30. septembra 2007 od 18.00 do 20.00. Vpišete se lahko le osebno. PROGRAM ABONMAJSKIH PREDSTAV Običajno smo do vpisa v nove abonmaje dogovorili gostovanja vsaj polo-vice predstav za novo sezono, tokrat pa so okoliščine drugačne. Večino dobrih, zanimivih “malih” predstav, ki so nastale v sezoni 2006/07 smo že gostili na našem odru, tako da bo program gledališke sezone 2007/08 sestavljen pretežno iz novih predstav, ki bodo kmalu po premierah na matičnih odrih, torej še čisto sveže prihajale k nam. Tako boste sproti seznanjeni z najbolj aktualnim dogajanjem v slovenskem gledališču in re-snično si želimo, da bi v njem tudi uživali. Otvoritvena predstava ABONMAJA DRAMA/KOMEDIJA bo koprodukcij-ska komedija dveh gledaliških hiš SNG Nova Gorica in Gledališče Koper DUOHAR POD MUS. V njej se odlični dramski igralec in “primorski šansonjer” Iztok Mlakar poja-vlja kot dramatik, pesnik, pevec, igralec, avtor glasbe in celo lektor. Predelal je literarne motive treh Molierovih enodejank Zdravnik po sili, Ljubezen zdravnik in Pepčkova ljubosumnost. Zgodba je po Molierovem principu prenešena v današnje (primorske) čase, govori pa o Sganarelu, ki se kot novodobni zdravnik alternativne medicine zapleta v številne težave. V burki, ki bo gotovo letošnja uspešnica, je veliko situacijske komike, preobrazb, presenečenj, menjav identitet, plesa in Mlakarjevih songov, “...zato pa po-nuja enega vrhnjih primerov izvirne odrske komike, ki naduspešno brenka na današnjega gledališkega porabnika.” Delo Sledila ji bo predstava Drame SNG Ljubljana Jean Genet: SLUŽKINJI. Predstavo je režiral Diego de Brea, eden najuspešnejših režiserjev mlajše generacije, s katerim se doslej v Soboti še nismo srečali. Zaradi njegove izrazito avtorske pisave, resničnega mojstrstva vseh treh igralcev (Grega Bakovič, Janez Škof in Alojz Svete), zasedenih v ženskih vlogah ter intri-gantnega besedila, je predstava izzivalno gledališko doživetje. Preostale štiri predstave v letu 2008 bomo izbirali med naslednjimi predstavami: SNG Drama Ljubljana: J. Barnes: PREREKANJA- režija: Boris Cavazza, Y. Reza: BOG MASAKRA - režija: Janusz Kiča Mestno gledališče ljubljasko: S. Belbel: MOBI - režija Boris Ostan, D. Chalem: RECI MOJI HČERI, DA SEM ŠLA NA POTOVANJE - režija: Ira Ratej Prešernovo gledališče Kranj: W. Shakespeare: KRALJ LEAR, režija: Tomi Janežič, A. Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA, režija: Mateja Koležnik. Otvoritvena predstava ABONMAJA KOMEDIJA bo predstava Toneta Partljiča: PARTNERSKI ODNOSI, ki je predpremiero doživela junija v Prešernovem gledališču Kranj. Gre za komedijo o neobičajnih partnerskih odnosih in nenavadnih partnerskih zapletih. Mati in hči se namreč zapleteta s partnerjema, za katera se zdi, da sta glede na starost popolnoma nepri-merna. Hči je zgrožena nad materinim precej mlajšim moškim, materi pa nikakor ni všeč hčerino razmerje s precej starejšim možakarjem. Kako se bodo odnosi razpletli, je skoraj nemogoče uganiti. Sledila ji bo komedija DUOHTAR POD MUS (tudi v abonmaju Drama/ Komedija- opis zgoraj). Preostaleštiri komedija pa bomo izbirali med najboljšim, kar bodo ponu-dili slovenski odri. Morda bomo gostili “komedija o neverjetnih idejah in vsem, kar jih ustavlja” M. Matišič: CINCO IN MARINKO z Vladom Novakom in Konradom Pižornom.V Slovenskem ljudskem gledališču Celje napove-dujejo premiero avtorskega projekta vsestranskega hrvaškega “stand up” komedijanta Željka Vukmirice z delovnim naslovom BORZA SLOVENSKIH KARAKTERJEV, ki ga bo ustvaril s slovenskimi igralci, v Gledališču Koper se obeta Nušičeva GOSPA MINISTRICA... DOKONČEN IZBOR PREDSTAV BO ODVISEN OD TEHNIČNE ZAHTEVNOSTI POSAMEZNE PREDSTAVE IN SEVEDA KAKOVOSTI. 17 JAVNE OBJAVE Si prizadevaš za varovanje okolja in zdravja ljudi? Verjameš v spremembe? Če je tvoj odgovor da, potem pridi in se nam pridruži! 16. - 22. SEPTEMBER 2007 EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI »VESELA ULICA« je osrednja tema Evropskega tedna mobilnosti. Mestna občina Murska Sobota je že osmič med 24 slovenskimi in tisoči evropskimi mesti, ki sodelujejo v tej vseevropski akciji. Sodeluj in si oglej, kako se bo mesto in okolica za teden dni spremenila v vrelišča živahnih dejavnosti, katerih namen je utišati promet in vrniti ulice ljudem. PRIDI NA VESELO ULICO, AVTO PUSTI DOMA! Mestna občina MURSKA SOBOTA EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI NEDELJA 16.9.2007: KOLESARJENJE Ob 9. uri: promocija kolesarjenja Kraj dogajanja: Murska Sobota (pri Zdravstvenem domu, ob avtobusnem postajališču) - Markišavci (postanek ob novem počivališču za kolesarje) in nazaj. V sodelovanju z mestno upravo, mestnimi četrtmi, krajevnimi skupnostmi, občani. PONEDELJEK 17.9.2007: ZELENE POTI ob 16. uri: sajenje dreves Kraj dogajanja: ob priključni cesti za AC (ob razbremenilnem kanalu). V sodelovanju z mestno upravo, mestnimi četrtmi, krajevnimi skupnostmi in JP Komunalo, občani. TOREK 18.9.2007: VARNOST - OZAVEŠČANJE OBČANOV Od 9. do 13. ure: predstavitev policije in policijskega dela Kraj dogajanja: mestno središče (Slovenska ulica) V sodelovanju s Policijsko upravo, mestno upravo in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota. SREDA 19.9.2007: JAVNI PREVOZ od 9. do 13. ure: predstavitev javnega prevoza in mestnega avtobusa Kraj dogajanja: mestno središče (Slovenska ulica) Promocija javnega prevoza, predstavitev mestnega avtobusnega prometa in avtobusnih nadstrešnic, predstavitev vozila Honda Civic - Hibrid V sodelovanju z Avtobusnim prometom Murska Sobota in mestno upravo. ČETRTEK 20.9.2007: VESELA ULICA od 9. do 12. ure: promocija cone umirjenega prometa Kraj dogajanja: Murska Sobota (Cvetkova ulica - Vrtec Gregorčičeva), Krog (Vodnikova ulica - Vrtec), Bakovci (Vrtna ulica - Vrtec) Risanje otrok vrtcev po cestišču V sodelovanju z vrtci Mestne občine Murska Sobota, mestnimi četrtmi, kra-jevnimi skupnostmi in mestno upravo. PETEK 21.9.2007: ZAPRTJE MESTNEGA SREDIŠČA od 5. do 19. ure: za promet z motornimi vozili bo zaprto mestno središče (Slovenska, Trg Zmage del Štefana Kovača, Kardoševa, Trubarjev drevo-red, Zvezna, Kocljeva, Staneta Rozmana, Zelena, Cvetkova ulica, Ulica arh. Novaka) od 9. do 10. ure: vožnja s kolesi osnovnošolcev ter ostalih kolesarjev Kraj dogajanja: mestno središče - Slomškova ul. - Gregorčičeva ul. - Panonska ul. - Rakičan od 9. do 18. ure: vožnja vseh zainteresiranih s kočijo Kraj dogajanja: Slovenska ul. -Trg Zmage - Kardoševa -Trubarjev drevored - Slovenska od 9. do 18. ure: vožnja malčkov z otroškim vlakcem Kraj dogajanja: mestno središče od 9. do 18. ure: vožnja osnovnošolcev z avtomobilčki po mini mestni pro-metni ureditvi Kraj dogajanja: ploščad pred NLB in Pošto od 10. do 10.30 ure: vožnja rolerjev osnovnih šol in Roller kluba Murska Sobota Kraj dogajanja: mestno središče od 10.30 do 11. ure: predstava za otroke Kraj dogajanja: mestno središče ob 11. uri: spretnostna vožnja kolesarjev osnovnih šol Kraj dogajanja: poligon na Slovenski ulici od 12. do 13. ure: okrogla miza na temo Promet in okolje - Vesela ulica Kraj dogajanja: velika sejna dvorana Mestne občine Murska Sobota V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota, Pomurskim ekološkim centrom in Vrtcem Murska Sobota. - na stojnici Pomurskega ekološkega centra bo predstavljena dejavnost s področja varovanja okolja - na stojnici Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota bo predstavljena kolesarska mreža Mestne občine Murska Sobota V MESTO BREZ AVTOMOBILA SOBOTA 22.9.2007: DAN BREZ AVTOMOBILA od 9. do 15. ure: zdravje skozi generacije Kraj dogajanja: mestno središče (Slovenska ulica) Demonstracija nordijske hoje, svetovanje in distribucija zdravstveno vzgojnih materialov na stojnici, ulična sporočila mimoidočim o zdravem življenjskem slogu, meritev krvnega tlaka. V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota SOBOTA 22.9.2007 od 14. do 24. ure in NEDELJA 23.9.2007 od 24. do 14. ure v: projekt »Ekstremizem« Kraj dogajanja: mestno središče (Slovenska ulica - zaprto za ves promet) Rušenje svetovnega rekorda večkratnega svetovnega rekorderja Jožefa Vöröša v vožnji z monociklom po progi dolgi 500 metrov. Spremljajoče de-javnosti kulturnih in športnih društev. V sodelovanju z Gulliver Sports Team. Ali ste vedeli, da • z vsakim litrom porabljenega goriva avtomobil v ozračje izloči 2,6 kg C02 • je od 100 potovanj v mestnem okolju 82 opravljenih z avtom, 12 z javnim prevozom in 6 s kolesom • dobrih 20 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji povzroča promet • povprečen avto v svojem življenju porabi kake tri tone goriva • dobra polovica voženj z avtomobilom ni daljša od 5 km, kar je razdalja, ki bi jih večinoma lahko premagali s kolesom ali kar peš ZATO RAZMISLI IN POSKRBI, DA BO PRIHODNOST OKOLJA IN LJUDI KAR SE DA SVETLA VABLJENI NA MESTNI AVTOBUS 18 JAVNE OBJAVE Na podlagi določil Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št. 12/2003 in 77/2003) Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, objavlja JAVNO PONUDBO za oddajo prostora v najem v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota I. NAJEMODAJALEC Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota II. PREDMET NAJEMA Predmet najema je poslovni prostor v pritličju Pokrajinske in študijske knji-žnice Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota, skupne povr-šine 49 m2 in je primeren za opravljanje mirne poslovne dejavnosti. Prostor ni dokončan, najemojemalec ga bo dolžan na lastne stroške usposobiti za poslovanje, skladno z že urejenimi prostori v objektu. Vložena sredstva v usposobitev poslovnega prostora se bodo najemniku povrnila s pobotom najemnine v višini dejanske vrednosti izvedene investicije. V usposobitev poslovnega prostora in v pobot najemnine ne spada pisarniška oprema, ki jo bo zagotovil najemojemalec. III. IZHODIŠČNA NAJEMNINA Izhodiščna najemnina znaša 14 € / m2 poslovnega prostora mesečno (brez DDV) in se mesečno usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. IV. POGOJI NAJEMA 1. Najemnik mora tekoče vzdrževati predmet najema. Najemnik je dolžan z upravljavcem objekta skleniti pogodbo glede pokrivanja obratovalnih stroškov (elektrika, ogrevanje, čiščenje, ipd.). Prostor se oddaja za dobo 5 let z možnostjo podaljšanja najemnega razmerja. 2. Najemnik mora skleniti najemno pogodbo v roku 15 dni po prejemu pi-snega obvestila o izbiri, v nasprotnem primeru se šteje, da je od najema odstopil. V tem primeru zapade varščina v korist najemodajalca. V. POGOJI SODELOVANJA a) Na razpisu lahko sodelujejo fizične ali pravne osebe, pod pogojem, da so državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije oziroma imajo sedež v državi članici Evropske unije. Državljanstvo se izkazuje s potrdilom o državljanstvu oziroma kopijo osebnega dokumenta, iz katerega je razviden podatek o državljanstvu (potni list, osebna izka-znica). Sedež pravne osebe se izkazuje z izpisom iz sodnega registra. b) Na razpisu lahko sodelujejo ponudniki, ki so registrirani za opravljanje poslovne dejavnosti. Ponudniki morajo ponudbi priložiti ustrezno dokazilo o registraciji za opravljanje dejavnosti (fizične osebe - potrdilo o vpisu v Poslovni re-gister; pravne osebe - izpis iz sodnega registra). c) Obvezno je vplačati varščino (kavcijo) za resnost ponudbe v višini 500 EUR, na TR 01280-0100011405 Banka Slovenije. Uspelemu ponudniku bo varščina vračunana v ceno najemnine, neuspe-lemu pa vrnjena v roku 8-dni od izbire najugodnejšega ponudnika. d) Pisno ponudbo je potrebno predložiti z naslednjo vsebino: - ime in priimek oziroma firmo, naslov stalnega bivališča oziroma se-dež ponudnika, številko transakcijskega računa, matično in davčno številko; - fizične osebe: potrdilo o državljanstvu ali kopijo osebnega dokumenta; - pravne osebe: overjen izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 90 dni; - pooblastilo, overjeno pri notarju, v primeru, da se ponudba poda po pooblaščencu; - ponujeno mesečno višino najemnine na m2, ki ne sme biti nižja od izhodiščne najemnine; - opis in predstavitev poslovne dejavnosti, katero bi ponudnik izvajal v prostorih, ki so predmet javnega razpisa; - potrdilo o plačilu varščine; - izjava, da se strinja z vsemi pogoji razpisa z lastnoročnim podpisom ponudnika oziroma pooblaščenca; - izjava ponudnika, da ponudba velja še 90 dni od dneva javnega od-piranja ponudb. e) Ponudba se bo štela za pravočasno, če bo prispela najkasneje do 01.10.2007 do 12.ure, na naslov: Mestna občina Murska Sobota. Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in nego-spodarske dejavnosti, z oznako: »NE ODPIRAJ - PONUDBA - JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA V PIŠK V NAJEM« Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Nepravočasne ali nepopolne ponudbe najemodajalec ne bo upošteval. VI. POSTOPEK IZBIRE NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA 1. Javno odpiranje ponudb bo v prostorih mestne uprave Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, III. vhod - 3 nad-stropje, dne 04.10.2007, ob 13. uri. 2. Izbor najugodnejšega ponudnika bo opravila komisija najemodajalca in vse ponudnike obvestila o izboru v roku 30 dni po odpiranju ponudb. 3. Kot najugodnejši ponudnik bo izbran ponudnik, ki bo za poslovni prostor, ki je predmet tega razpisa, ponudil najvišjo mesečno najemnino. 4. Najemodajalec na podlagi tega zbiranja ponudb ni zavezan k sklenitvi najemne pogodbe z najugodnejšim ponudnikom oz. lahko začeti posto-pek do sklenitve najemne pogodbe ustavi. VIL INFORMACIJE Vsa pojasnila v zvezi z najemom ter ogledom predmeta najema v času razpisa lahko zainteresirani ponudniki dobijo na mestni upravi Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro na telefon: 02 525 1662 - Darja Potočnik. Mestna občina Murska Sobota Župan Anton Štihec, univ. dipl. inž. grad. 19 JAVNE OBJAVE VODOVOD MURSKA SOBOTA javno podjetje d.o.o. telefon 02 521-37-00 Murska Sobota, Kopališka 2 telefax 02 521 -37-40 Na podlagi predhodnega soglasja RS Ministrstva za gospodarstvo, št. 301 -130/2007 z dne 31.5.2007, soglasja Mestne občine Murska Sobota, št. 014-0018/2007 z dne 29.3.2007, k povišanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Murska Sobota in določil uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev (Ur.l. RS, št. 45/06) je izvajalec javne službe oblikoval CENIK storitev oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Murska Sobota 1 .člen Na območju Mestne občine Murska Sobota se povišajo cene storitev oskrbe s pitno vodo iz vodovodnega sistema Murska Sobota, ki jih zara-čunava javno podjetje Vodovod Murska Sobota d.o.o. 2.člen Cene storitev oskrbe s pitno vodo se obračunavajo po naslednjih postavkah: STORITEV Enota mere Cene v EUR Vodarina - distribucija vode - gospodinjstvo EUR/m3 0,35 - gospodarstvo in ostali porabniki EUR/m3 0,39 Vzdrževanje vodov, priključka - družinsko, ali etažno stanovanje EUR/kom/mes. 0,56 - Ø15, Ø20, Ø25, Ø30 EUR/kom/mes. 2,95 - Ø40 EUR/kom/mes. 7,21 - Ø50, Ø80 EUR/kom/mes. 21,22 - Ø100 EUR/kom/mes. 32,43 - Ø150,Ø200 EUR/kom/mes. 61,27 3. člen Navedene cene ne vključujejo davka na dodano vrednost. 4. člen Cenik se začne uporabljati z dnem 6.julij 2007. 5. člen Po uveljavitvi tega cenika preneha veljati cenik storitev oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Murska Sobota, št. VC-004/04-HE-06, z dne 1.3.2006 (28.1.2005) in dodatek k ceniku oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Murska Sobota, št. VC-004/04-HE-07 z dne 28.12.2006. Zap.št. : VC-001/07-SM-05 Murska Sobota, dne 11.6.2007 KOMUNALA Kopališka ul. 2, Murska Sobota telefon 02 521-37-00 Javno podjetje d.o.o. telefax 02 521-37-40 Na podlagi predhodnega soglasja RS Ministrstva za gospodarstvo št. 301 -129/2007-5 z dne 30.5.2007, soglasja Mestne občine Murska Sobota, k povišanju cen storitev odvajanja odpadne vode v Mestni občini Murska Sobota, št. 014-0019/2007 z dne 29.3.2007 in določil uredbe oblikovanju cen komunalnih storitev (Ur.l.RS, št. 45/06) je izvajalec javne službe oblikoval CENIK storitev odvajanja odpadne vode v Mestni občini Murska Sobota 1 .člen Povišajo se cene storitev odvajanja odpadne vode v Mestni občini Murska Sobota, ki jih zaračunava javno podjetje Komunala d.o.o. 2.člen STORITEV Enota mere Cena v evrih (€) Odvajanje odpadne vode - gospodinjstvo EUR/m3 0,14 - gospodarstvo in ostali uporabniki EUR/m3 0,31 3. člen Navedene cene ne vključujejo davka na dodano vrednost. 4. člen Cenik začne veljati z dnem 6.julij 2007. 5. člen Po uveljavitvi tega cenika preneha veljati cenik storitev odvajanja odpadne vode v Mestni občini Murska Sobota, št. C0-009/04-HE-09 z dne 1.3.2006 (10.1.2005) in dodatek k ceniku storitev odvajanja odpadne vode v Mestni občini Murska Sobota št. C0-009/04-HE-10 z dne 28.12.2006. Zap.št. : C0-003/07-HE-04 M.Sobota, 11.6.2007 Direktor: Mirko Šabjan, inž. grad. Direktor: Mirko ŠABJAN, inž.grad. 20 aktualno Joga v murskosoboškem parku Sonja Mikuž Tudi letos so slovenska društva Joge v vsakdanjem življenju bila pobudnik, da se v dvanajstih slo-venskih mestih organizira brez-plačna poletna vadba joge na pro-stem. V okviru pomurske vadbene enote mariborskega društva se je vadba joge v murskosoboškem parku odvijala skozi oba poletna meseca vsak torek zvečer. Odziv je bil izjemen. Vadbi se je lahko kadarkoli pridružil vsakdo, saj je bila zasnovana tako, da je inštruktor vsako vajo podrobno predstavil in pokazal, nato pa so jo vadbeniki izvedli skupaj z njim. Sodelujoči so spoznali učinke posameznih vaj na osnovi lastnih izkušenj in s pomočjo inštruktor-jeve razlage. Sistem Joga v vsakdanjem življe-nju je, kot pove že beseda sama, je prilagojen našemu načinu življe-nja in ga kot takega lahko vklju-čimo v svoje vsakdanje življenje. Kljub temu je celovit, saj izhaja iz avtentične znanosti joge, ki jo je ohranil niz velikih indijskih uči-teljev. Avtor sistema, Paramhans Svami Mahešvarananda, je med dolgoletnim poučevanjem joge v Evropi, Ameriki in Avstraliji spo-znal življenje in telesne ter dušev-ne težave sodobnega človeka. Na podlagi teh izkušenj in spoznanj je razvil sistem Joga v vsakdanjem življenju. Upošteval je značilnosti sodobne družbe in prastari nauk ter ga, ne da bi okrnil njegovo iz-virnost in učinkovitost, prilago-dil potrebam sodobnega človeka. Ustvaril je postopno, sistematično metodo, ki zajema vsa življenjska področja in je primerna za vsako življenjsko obdobje. Vsem lju-dem - ne glede na starost, tele-sni ustroj in prepričanja - odpira vrata joge. Zelo težko je v nekaj besedah po-vedati, kaj je joga. Prav gotovo pa je eden najbolj celovitih in univer-zalnih sistemov oziroma pogledov na svet, človeka in ostala živa bitja ter celoten kozmos. Uči, da je vse neločljivo povezano ter da lahko samo skozi spoznanje in doživetje te celovitosti presežemo svoj no-tranji nemir ter izpolnimo željo po znanju in trajni sreči. Joga je dra-goceno darilo indijskih modrecev, ki so dosegli popolno spoznanje zakonov bivanja. Kljub temu, da je njen geografski izvor Indija, je njena več tisoč let stara modrost univerzalna in večna. Najpomembnejši cilji Joge v vsak-danjem življenju so telesno, dušev-no, socialno in duhovno zdravje, spoznanje božanskih lastnosti v sebi in razsvetljenje. Dosežemo jih s telesnimi, duševnimi in duhov-nimi vajami, polnovredno vegeta-rijansko prehrano, spoštovanjem življenja in varovanjem okolja, z notranjim mirom, ljubeznijo in s pomočjo drugim živim bitjem, s strpnostjo do vseh narodov, kul-tur in ver, s čistimi mislimi in po-zitivnim načinom življenja. Jogo v vsakdanjem življenju po-učujejo v tisočih centrih po vsem svetu: v jogijskih in izobraževalnih središčih, zdravstvenih in rehabi-litacijskih ustanovah, zdraviliščih in športnih društvih. Primerna je za vse starosti. Ker ne zahteva nad-povprečnih gibalnih sposobnosti, omogoča vadbo tudi ljudem, ki niso dobro telesno pripravljeni, bolnikom, rekonvalescentom in invalidom. Ime sistema kaže, kot je že prej omenjeno, da ga lahko vadimo v svojem vsakdanjem življenju in živimo po njegovih principih. Sistem Joga v vsakdanjem ži-vljenju ima osem stopenj. Vsaka stopnja vsebuje telesne vaje oz. položaje (asane), dihalne vaje (pranajamo), sproščanje in me- ditacijo. Posameznim stopnjam bi morali slediti sistematično, od nižjih proti višjim. Vaje se meto-dično povezujejo in nadgrajuje-jo, tako da optimalno učinkujejo na telo, duh in dušo. Posamezne vaje so zasnovane v sodelovanju z zdravniki in fizioterapevti in jih ob upoštevanju pravil in opozoril lahko vadimo tudi doma. Posebej pomembna je prva (za-četna) stopnja sistema, ki vsebuje sarva hitta asane (vaje, ki so dobre za vsakogar). S temi predvajami za prave asane se lahko vsakdo brez težav vključi v vadbo Joge v vsakdanjem življenju in se pripravi na naslednje stopnje. Namenjene so vsem ljudem, sproščajo telo in duh ter izboljšujejo počutje. Telesne vaje, dihalne vaje in tehnike sproščanja so idealna kombinacija. Telesna in duševna sproščenost sta temelja pravilne- 21 AKTUALNO ga izvajanja vseh jogijskih vaj in omogočata, da zaznamo vse učin-ke vaj. Zadostuje, da nekaj minut z zaprtimi očmi izvajamo vajo sproščanja in že lahko presežemo veliko negativnih posledic stre-snega vsakdana.Vse naštete vaje so psihosomatskega značaja, uskla-jujejo in harmonizirajo fizične in psihične procese. Ne oziraje se na cilj, ki nas pripelje do joge (zdrav-je, notranji mir in ravnovesje, iz-boljšanje koncentracije, meditaci-ja ali razsvetljenje), je pomembno začeti z vadbo naštetih tehnik, saj so temelj za spoznavanje sebe in za nadaljnji študij joge. Tudi prehrana je za telesno in du-ševno zdravje ter duhovni razvoj zelo pomembna. Joga priporoča polnovredno lakto vegetarijansko hrano, ki vsebuje vse življenjsko potrebne elemente, minerale, vitamine in elemente v sledeh. Tovrstno prehranjevanje ohranja zdravje in varuje pred boleznimi (revmatizem, arterioskleroza, rak), obenem pa je tudi pomembno za preprečevanja negativnih posledic pridelave mesa na okolje. Redna vadba joge poteka v Murski Soboti od leta 1993 in se je postopoma širila na druga sre-dišča v Pomurju. Tudi v letošnjem šolskem letu bo Društvo Joga v vsakdanjem življenju razpisa-lo začetno vadbo joge v Murski Soboti, Lendavi, Beltincih, Gornji Radgoni in Ljutomeru ter mor-da še v kakem novem pomurskem centru. Informacije o vpisu so dosegljive na spletni strani www. joga-v-vsakdanjem-zivljenju.org/ maribor ali na e-naslovu pomur-je@joga-v-vsakdanjem-zivljenju. org. Vabljeni ste, da se priklju-čite in da naredite zase nekaj dobrega. GMS band obiskal ZDA Romana Vogrinčič Profesorica glasbe na murskosoboški gimnaziji Polona Meke je pred dvema letoma prišla na idejo,da bi ustanovila šolski ansambel. Njenemu povabilu se je odzvalo kar lepo število dijakov takratnega 2. letnika in kaj kmalu so začeli redno nastopati na šolskih predstavah. Poimenovali so se kar GMS band Profesoričina želja pa je bil malo večji projekt, ker je med učenci za-čutila njihovo predanost glasbi in željo po ustvarjanju. Imela je glas-benike in pevce, sedaj je morala najti nekaj, kar jim bo »ležalo« in kjer bodo lahko svoje znanje pokazali. Ker ji je bila všeč glas-ba iz mjuzikla Hair in ker je bila vsebina več kot primerna za šol-ski »medpredmetnopovezovalni projekt«, dijaki pa so to zvrst glas-be tudi dobro sprejeli, se je začela ideja realizirati in že naslednje leto se je rodila predstava, nad katero so bili navdušeni prav vsi, ki so jo imeli priložnost videti. Na pobudo Eugena Novaka, pred-sednika organizacije z Mursko Soboto pobratenega ameriškega mesta Bethlehem, so se mladi ustvarjalci prijavili na gostova-nje na tamkajšnjem vsakoletnem Musikfestu. Bili so povabljeni, da 6. avgusta nastopijo na prizorišču, poimenovanem Plaza Tropical. Po začetni evforiji in zadovoljstvu, da jim je uspel enkraten podvig, so se začele kopičiti različne teža-ve. Ker se je družina profesorice Meke pozimi povečala za priku-pno deklico Evo, so dijaki morali pridobiti novega mentorja, ki jim bo zahtevno nalogo pomagal iz-peljati. Tako sem se pod člankom podpisana iz prejšnje »tehnične pomočnice« prelevila v organiza-torico tega potovanja, kar je bila do sedaj ena mojih najzahtevnej-ših in hkrati najlepših izkušenj. Z izdatno pomočjo pomurskih gospodarstvenikov, ki so nam priskočili na pomoč z donacijami, in Mestne občine Murska Sobota smo uspeli zbrati finančna sred-stva, da smo lahko mladim glas-benikom omogočili potovanje čez lužo. 26. julija je bilo resnično vse nared in ob petih zjutraj smo izpred šole krenili na potovanje, najprej z av- tobusom do Budimpešte, potem pa z letalom do New Yorka. Kar 9 ur dolg čezoceanski polet je minil presenetljivo hitro. Tako smo se po skupaj 14 urah potovanja pri-bliževali našemu vmesnemu cilju New Yorku, kjer smo prebili prva dva dni. New York moraš videti in doživeti. Visoke stolpnice, da se ti kar zvrti, ko pogledaš navzgor, vrvež na uli-cah in cestah, ki se ga sploh ne da opisati, obenem pa neskončno pri-jazni, vljudni in nasmejani ljudje. New York je res mešanica kultur, ras in vonjav (včasih tudi dobrih). Kaj takega se kje drugje skoraj ne da doživeti. Pot smo nadaljevali v Bethlehem, ki je bil končna destinacija naše poti; spočiti in naspani (kolikor se v taksiju pač to da) smo ga za-gledali čez dobri dve uri. In spoznali naše gostitelje, ki so v naslednjih 14 dneh postali naši zelo dobri prijatelji. Če smo bili v New Yorku še presenečeni, kako so lahko vsi tako prijazni (ne pre-tiravam, vsi so še bolj prijazni ali pa vsaj tako, kot mi Prekmurci), so naši gostitelji s svojo gostoljubno-stjo dokazali, da to veščino še bolje obvladajo. Neposredni, prijazni in veseli so nam kmalu pomagali pre- 22 AKTUALNO broditi začetno zadrego in začela so se nova doživetja, tkala so se nova prijateljstva. Gary in Betsy, Gene in Kathy, Dave in Lynn, Marie in Tom, Ana, Vera, Maria, Charlie in Lisa, Etelka in Damir so ljudje, ki so nam na široko odprli vrata svojih domov in sedli v naša srca. Ge vam nekatera od teh imen zvenijo sumljivo domače, imate popolnoma prav. Večina jih ima daleč nazaj slovenske, največkrat prekmurske korenine. Druženje z nami jim pomeni pomembno povezavo do domovine svojih daljnih prednikov (nekateri so že tretja generacija, ki je bila rojena v ZDA), na katero so zelo ponosni in o kateri govorijo s posebnim žarom v očeh. O, ko bi kaj takega večkrat zagledala v očeh svojih ro-jakov. V teh dveh tednih, ki smo ju skupaj preživeli, smo postali zelo dobri prijatelji, trudili so se, da bi nam prikazali kar največ reči, ki se jih splača videti. Tako smo obi-skali Washington, Philadelphio, Lancaster (mestece, kjer živijo Amiši), New Hope (še ena vasi-ca, kjer srečaš toliko čudakov na kupu, da se ti zdi, da si obiskal filmske kulise najnovejšega hol-lywoodskega projekta), Dorney Park, kar dve srednji šoli... Washington je mesto, ki te pre-sune z odprtostjo prostora in ogromnostjo. Vse, kar vidiš, je ogromno, nikjer ni nobene ute-snjenosti. Lincolnov spomenik, spomenik padlim v vietnamski vojni, spomenik druge svetovne vojne, vse je veliko, nabito s čustvi in zastonj. Ja, res. Nobenega ogle-da ni potrebno plačati. Američani so na svojo državo izredno pono-sni in vse, kar je nacionalnega pomena, so pripravljeni zastonj deliti z vsemi. V Bethlehemu je bilo toliko doži-vetij, da smo skoraj pozabili, da je naš osnovni namen obiska nastop na festivalu. Iz Murske Sobote se-veda nismo mogli pritovoriti vseh potrebnih pripomočkov (bobni, klaviature in ojačevalci so ostali zaradi težavne logistike doma), zato je bilo potrebno poskrbeti tudi za to, da bi hairovci, lahko vsaj malo »potrenirali«. Lastnik gostišča na obrobju mesta je bil pripravljen odstopiti svojo opre-mo za vaje, ko pa je slišal band igrati v živo, se je z njimi kar do-menil še za dodatni koncert. Naši glasbeniki so tako v ZDA odigrali kar tri koncerte. Na samem festi-valu, potem so se oddolžili našim gostiteljem na pikniku, na koncu pa so zabavali še naključne goste gostišča Meadows. Naši gostitelji so jih obravnavali kot zvezde in tudi sami so se kmalu začeli tako počutiti. Nastop so seveda opravili profe-sionalno, bili so dobro razpolože-ni, publika je sodelovala, mislim, da bodo o tem še dolgo lahko pripovedovali. Naše potovanje se je počasi bli-žalo koncu, in kakor sem si po eni strani želela domov, tako mi je bilo po drugi strani težko za-pustiti mesto prijaznih in srčnih ljudi. Zavedela sem se, da sem si v tem času pridobila prijatelje, ki bodo, čeprav na drugem koncu sveta, mislili name, in jaz jih prav tako ne bom mogla pozabiti. Z obljubami, da se prav gotovo še snidemo, in z očmi, polnimi solz, smo zapuščali Bethlehem, ki leži v pokrajini Lehigh Valley, ki izre-dno spominja na Prekmurje, kar je najbrž pritegnilo prekmurske izse-ljence, da so si tam ustvarili novo življenje. Ohranili so gostoljubno prekmursko dušo, polni so življe-nja, veselijo se iskreno in znajo to tudi pokazati. Hvaležni smo vsem, tako doma-čim kot ameriškim »dobrotni-kom«, da so nam to potovanje omogočili. 23 KULTURA Soboško poletje 2007 uspelo Glasbeni festival Soboško poletje 2007. ki je se je od sredine meseca julija do začetka meseca septembra odvijal vsak petek in soboto, se je uspešno zaključil. Skupaj je nastopilo okrog 140 nastopajočih, zaradi slabega vremena pa sta od-padla le dva od osemnajstih koncertov. Namen prireditev Soboško poletje 2007, ki so potekale na trgu pred Galerijo, je bilo ure-sničiti iniciativo oživljanja mestnega jedra in nadaljevati kulturno dogajanje, ki se je pričelo v mesecu juniju s Festivalom Soboški dnevi. » Osebno sem s prireditvijo Soboško poletje, ki je bila letos organizirana prvič, zelo zadovoljen, kakor sem zadovoljen tudi z odzivom in obi-skom. Po odzivih sodeč smatram, da so meščani prireditev dobro sprejeli, tudi prebivalci Kocljeve ulice, s katerimi smo se pred prireditvijo srečali na sestanku, so se prepričali, da Soboško poletje v njihovem okolju ni povzročilo prevelikih obre-menitev, « pravi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec. Festival je bil organiziran s pomočjo spon-zorjev in Zvezo kulturnih društev, njihova predstavnica Brigita Perhavec pa prav tako ne skriva zadovoljstva nad razpletom. »Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo pripravili program, s katerim smo dosegli, kar smo želeli - srečevanje in druženje ljudi s prijatelji, znanci, sklepanje novih znanstev in prijateljstev v pri-jetnem okolju, v soju sveč in ob izbrani glasbi. Mislim, da se je Soboško poletje prijelo. Dosledno smo izpolnjevali obljubo stanovalcem Kocljeve ulice, da bodo koncerti trajali le do 22. ure, če-prav sem bila za prekinitev koncerta ob tej uri kar nekajkrat izžvižgana, enako velja tudi glede jakosti zvoka,« pravi Perhavčeva. Ob petkih so potekali lahkotnejši koncerti raznolikih vsebin, sobotni večeri pa so bili re-zervirani za resnejšo klasično glasbo. Slednje je prostovoljno pripravljal profesor glasbe Kristjan Borovšak, za kar si zasluži vse po-hvale. V času nastajanja tega prispevka smo želeli dobiti še njegovo videnje festivala, kar iz zdravstvenih razlogov ni bilo možno, želimo pa mu hitro okrevanje. Ker se je projekt prijel in izpadel dobro, se samo po sebi postavlja vprašanje, če bo pri-reditev izpeljana tudi prihodnje leto? »Letos sredstev v občinskem proračunu za prireditev nismo imeli, zato smo jih zagotovili s pomočjo sponzorjev in gostincev. Kerje prireditev uspela, obstaja želja, da jo izpeljemo tudi prihodnje leto, možne pa so določene spremembe okrog termina in trajanja. O tem se bomo odločili po analizi letošnje prireditve in po potrebi stvari nekoliko popravili. Vsekakor si želimo, da bi prireditev postala tradicionalna,«je pojasnil Stihec. 24 KULTURA MIKK-ova Po poletnem koncertnem premoru, v glavnem zaradi klubske vročine in mnogega preostalega poletnega dogajanja, se je MIKK-ova koncertna sezona spet začela. Za samo otvoritev so 24. avgusta v sklopu plesnega festivala FRONTA poskrbeli kitarski virtuozi YAPA iz Francije. Zaradi narave glasbe je prostor ohranil kavarniški izgled (beri: ostal opremljen z mizami in stoli), kar pa pri poplesavanju številnega občinstva na moj-strsko odigrano mešanico latino/jazz/blues ritmov ni oviralo. Naslednji dogodek je sledil dva tedna kasneje, ponovno v festivalskem okviru, ven-dar tokrat v sklopu računalniškega festivala FRiSK. Festivalu primerno je nastopila zagrebška dub/elektro zasedba BILK, ki je pod okriljem hrvaške založbe Moonlee koncertirala na vseh večjih letošnjih glasbenih festivalih, kot sta na primer Exit in Sziget. In BILK so tudi v MIKK-u potrdili svojo izvrstno koncertno kvaliteto, ki je obiskovalce s podporo posebnih videoozadij prestavila v pravo plesno evforijo. Bobni, bas, klaviature in kitara so različne glasbene stile zlili v raz-gibano breakbeat platformo in napolnili klubski prostor s čisto pozitivno energijo. Za ta posebni avdio-vizualni presežek je dodatno poskrbel VJ-umetnik, ki je z minimalističnimi, vendar dobro izdelanimi projekcijami konstantno dopolnjeval in dograjeval zvočni zid glasbene trojice. Brez zadržkov lahko povemo, da so YAPA in BILK pripravili nadstandar-dno uverturo v jesenski sklop MIKK-ovih koncertov in s tem naznanili MIKK-ovo izredno kvalitetno jesensko kulturno dogajanje. Več informacij o programu na: www.mikk-ms.si Plečnikova razstava tudi v Murski soboti Geza Grabar Petdeseto obletnico smrti znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957), ki je s svojo mojstrovino pustil neizbrisan pečal tudi v pokrajini ob Muri, so z natanko dva meseca trajajočo razstavo pod naslovom Jože Plečnik, arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju počastili tudi v Pokrajinskem muzeju v murskosoboškem gradu. Razstavo, ki so jo zaprli prav pred nekaj dnevi, je posredovala Narodna galerija iz Ljubljane, strokovno jo je zasnoval generalni direktor Direktorata za kulturno dediščino na kulturnem ministrstvu dr. Damijan Prelovšek oblikovala pa jo je arhitektka Eva Prelovšek. Prizadevni murskosoboški muzealci so posredovano razstavo oboga tili še z izvirnimi načrti, dokumenti, maketami in relikti, ki predsta vljajo Plečnikovo delo v Prekmurju. Omenjena dela so jim posodili Arhitekturni muzej iz Ljubljane, župnijski urad Grad ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Ta del razstave je pripravil ume tnostni zgodovinar in muzejski svetovalec Janez Balažič. Ob fotografijah, risbah, skicah in nekaj pohištva ter modelov je bila razstava obogatena tudi s filmom, ki so ga posneli še v času Plečnikovega življenja in dela ter v katerem sam tudi nastopa, posnet pa je bil skrivo-ma, saj se arhitekt Plečnik ni rad snemal. 25 Koncertna jesen KULTURA Orfest tudi v Murski Soboti Geza Grabar S koncertom Mešanega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote, ki ga je vodila zborovodkinja Alenka Brulc Siplič, in slovaške-ga Brnensky akademicky sbor iz Brna v murskosoboški Evangeličanski cerkvi je ORFEST kot 1. mednarodni festival mešanih pevskih zborov v Ljutomeru segel tudi v Mursko Soboto. Festival je pripravil Orfej, komorni zbor iz Ljutomera, ki se uvršča med vidnejše zbore na Slovenskem. Poleg štirih domačih zborov, med njimi tudi MePZ Štefan Kovač iz Murske Sobote, so v enajstih različnih krajih v severovzhodni Sloveniji nastopili še trije zbori iz tujine. Tudi v Murski Soboti so se Čehi predstavili z zanimivim, večini pov-prečnih poznavalcev zborovske glasbe skoraj nepoznanim sporedom sakralne glasbe in ljudskega izročila. Nastopajoče in obiskovalce je v imenu gostiteljice koncerta pozdravil murskosoboški podžupan Jože Casar. Likovne delavnice za mlade Geza Grabar V Galeriji Murska Sobota že nekaj let skrbijo, da lahko svojo likovno nadarjenost in umetniško žilico v obliki poletnih likovnih delavnic, a tudi med preostalim letom, razvijajo mnogi mladi. Delavnice za mlajšo populacijo so brezplačne, v Galeriji pa dobijo tudi material za delo. V minulem obdobju so likovne delavnice vodili Ditka Petkovič, Martina Bohar, Matjaž Geder ter nekaj umetnikov, ki so v tistem času tam razstavljali. Med slednjimi je bila v času poletnih počitnic zlasti zanimiva delavnica, ki jo je vodil murskosoboški slikar Jože Zrim, ki živi in dela v Parizu. Pod njegovim mentorstvom so se mladi preizkusili v portretiranju. Najboljša dela z vseh delavnic so bila v začetku septembra v murskoso-boški Galeriji tudi razstavljena, kar je bilo za mlade ustvarjalce veliko priznanje, saj so že kot začetniki lahko izložili svoja dela. Galerija Murska Sobota bo nekaj izbranih del z otroških likovnih delav-nic podarila Splošni bolnišnici Murska Sobota, poživile bodo prostore nove porodnišnice in otroškega oddelka. Kot napovedujejo v Galeriji, bodo v času evropskega trienala male plastike, ki bo v Murski Soboti na sporedu štiri mesece, začenši 10. oktobra, pripravili tudi niz kiparskih delavnic. 26 Plesni festival je rezultat V Murski Soboti je med 27. in 31. avgustom potekal drugi medna-rodni festival sodobnega plesa, ki sta ga organizirala Zavod Flota in umetniški vodja Matjaž Farič. V telovadnici OŠ I se je odvijal kar petdnevni festival sodobnega ple-sa, ki je privabil številne priznane plesne ustvarjalce iz Slovenije in tujine. Murska Sobota se je s pomočjo festivala v teh dnevih prelevila v pravo plesno mesto. Drugi mednarodni festival se je pričel s predstavo Pasjansa v izvedbi plesnega zavoda En-Knap in Zagrebačkega plesnega ansambla. V času festivala se je zvrstilo kar osem predstav in pet gostujočih ansamblov. Poseben pečat je pustila madžarska sku- pina Pálá Frenáka, ki doma velja za najboljšo skupino sodobnega plesa. Skupina je nastopila s pred-stavama Mennono in Apokalipsa. Kot druga tuja gostja se je pred-stavila Liz King, ki je uprizorila projekt D.ID (Dance Idenity). V spremljevalnem programu fe-stivala je bilo opaziti tudi break dance bitko in nastop skupin, kot so Yapa, World Jazz Quartet in Foltin. Celoten festival je privabil številne gledalce, ki so še posebej uživali v zadnjem festivalskem dnevu. V tem zadnjem plesnem večeru so se vsi povabljeni plesal-ci v t. i. improvizacijskem napadu soočili s harmonikarskim triom SLO A3. Koledar dogodkov 16. 9. 2007 18. 9. 2007 20. 9. 2007 21.9.2007 21.9. 2007 21.9. 2007 22. 9. 2007 22. 9. 2007 22. 9. 2007 22. 9. 2007 27. 9. 2007 28. 9. 2007 29. 9. 2007 30. 9. 2007 Kino Park MIKK Murska Sobota Kino Park Kino Park MIKK Murska Sobota Černelavci mestno središče Kino Park Černelavci Černelavci Kino Park Kino Park Kino Park Kino Park Vsemogočni Evan; Zlom DYSE (Nemčija) @ M.I.K.K. Ratatouille; Veter, ki trese ječmen Ratatouille; Krvavi hostel 2 Stand up Comedy - B&B Pozdrav naravi - Eko dan Evropski dan brez avtomobila Ratatouille; Krvavi hostel 2 Pozdrav glasbi - Glasba je kot človek, ki zna čutiti Pozdrav tehnični dediščini - Bilo je nekoč Kako se poročiti in ostati samski; Proste sobe Proste sobe; Kako se poročiti in ostati samski Šrek Tretji; Proste sobe Šrek Tretji; Kako se poročiti in ostati samski 27 ŠPORT Novi izzivi pred Muro 05 Karlo Vrataric Za nogometaši murskosoboške Mure 05 so v drugi sezoni v drugoligaški druščini štirje odigrani krogi, trenutno so uvrščeni bolj pri dnu prvenstve-ne lestvice. Njihov izkupiček je ena zmaga in poraz ter dva neodločena izida. Po slabi pretekli sezoni, ko se je Mura 05 do zadnjega kroga mo-rala boriti za obstanek v ligi, tudi nova sezona vsaj zaenkrat še ni po-kazala bistvenega napredka. Zdaj že bivši člani kluba so postali Jure Arsič, Saša Lalovič, Gorazd Šunko, Štefan Horvat, Marko Fajdiga, Robert Najdenov, Denis Žilavec in Branislav Škara, medtem ko sta Milidrag Marič in Tomaž Toplak podpisala novi enoletni pogod-bi. Novi obrazi v Fazaneriji so izkušeni Albanec Kliton Bozgo, Peter Plošnik, Marko Gobec, Žiga Kljajič, Marko Kramberger, Luka Ivanič in Kristjan Kulčar. »Začetek prvenstva ni optimalen pokazatelj moči moštva, še posebej iz razloga, ker se mnogo novih igralcev mora najprej dobro spo-znati, zato mislim, da bo igra iz kroga v krog boljša. Ali so okrepi-tve res okrepitve v pravem pome-nu besede, bo pokazal čas, dejstvo pa ostaja, da je v Sloveniji dobre igralce izredno težko dobiti. Z od-hodom Denisa Žilavca se nisem strinjal, saj bi rabili vsakega igralca, a je njegova želja po odhodu bila prevelika,« pravi športni direktor Goran Gutalj. Na začetku prvenstva so črno-beli izgubili na gostovanju v Kranju pri Triglavu z 1:2, sledila je do-mača zmaga proti Bonifiki z 1:0, nato pa dve tekmi brez zadetkov - v gosteh proti Krškemu in doma proti novomeški Krki. Slednja je novinec v ligi in zaseda zadnje me-sto na prvenstveni lestvici, zato je bil rezultat 0:0 velik neuspeh. »Največji minus v ne najboljšem začetku sezone smo osvojili v za-dnjem krogu, ker proti Krki nismo dobili vseh treh točk. Dejstvo je, da imamo težave z igralskim kadrom, zato mislim, da nas čaka težek jesenski del prvenstva,« pravi tre-ner Edin Osmanovič. Razumljivo pa ni bil zadovoljen tudi športni direktor Gutalj: »Osebno sem bil na zadnji tekmi proti Krki razo-čaran nad pristopom in nediscipli-no, posledica česar je šest rumenih kartonov proti moštvu, ki je na pr-venstveni lestvici zadnje. Potrebno je dodati, da je Krka zaigrala s pe-timi novimi igralci, vendar to ni tako pomembno, saj so naši igralci zatajili pred domačimi gledalci. Tako smo izgubili dve točki, ki ju bo potrebno nadoknaditi nekje drugje.« Po besedah trenerja Osmanoviča treningi potekajo normalno, že prihodnjih krogih se pričakuje-jo boljše predstave. Nekaj težav predstavljajo le poškodbe igral- cev, ki pa niso hujše narave, zato bo moštvo kmalu spet v popolni zasedbi. »Imamo dovolj kvalite-tno moštvo, da se za obstanek nebo potrebno bati kot v pretekli sezoni, morda se nam uspe prebiti celo v zgornji del lestvice,« pravi Gutalj. Nekoliko slabše sta sezono v prvi ligi, kamor sta se vrnili letos, zače-li kadetsko in mladinsko moštvo. Medtem ko so prvi po petih kro-gih zadnji brez osvojene točke, so mladinci na osmem mestu s sed-mimi točkami. »Razlika med drugo in prvo ligo je očitna. Oboji se še lovijo, v kratkem pa se bomo sestali z vsemi trenerji mladinskih selekcij, kjer bomo skušali poiskati problem slabih predstav. Po mojem mnenju kadeti niso tako slabi, da ne bi mogli zmagati niti ene tekme. Mladinska in kadetska selekcija Mure 05 morata ostati v prvi ligi ker iz njiju nameravamo črpati igralce za člansko moštvo, kar tre-nutno kljub izboljšanju pogojev ni mogoče,« je zaključil Gutalj. Foto: Gregor Čiček 28 ŠPORT Športni turizem ima prihodnost V zadnjih letih je moč čutiti vse več tujih nogometnih moštev, ki se odločijo priprave opraviti v Prekmurju. Tako imenovani špor-tni turizem bi se ob pravilnem vlaganju v infrastrukturo lahko v deželi ob Muri lahko v prihodnje še povečal. Tuja nogometna moštva poleti v naši okolici niso več nič novega, največ zaslug za to ima Team Šport Čamp, ki po vzgledu sosedov Avstrijcev in njihove International Footballcamps Styria, ki deluje v okviru Šport Steiermark, po av-strijski Štajerski in tudi v nepo-sredni bližini Slovenije gosti ugle-dna nogometna imena, kot sta na primer Real Madrid in londonski Arsenal. Osnovna dejavnost Team Sports Campa je organizacija priprav v naših krajih, prevladuje nogo-met, za katere koristijo igrišča v Bakovcih, Crenšovcih, Križevcih, Martjancih, Murski Soboti, Odrancih, Rakičanu, Tišini in Veržeju. Najbolj zveneče ime, ki so ga letos uspeli privabiti, je bil an-gleški drugoligaš West Bromwich Albion, pri katerem igra tudi slo-venski reprezentant Robert Koren, ki ga je bilo na prijateljski tekmi proti Crveni Zvezdi možno videti tudi v murskosoboški Fazaneriji. Na pripravah pa se je mudilo še mnogo klubov iz bivše skupne države, med njima tudi prvaka svojih držav Sarajevo in Zeta. »Za naslednje leto imamo že na-javljena štiri moštva iz Anglije ter grški 01ympiakos, številne klube s področja bivše Jugoslavije in pre-ostalega Balkana. Prek turškega partnerja organiziramo tudi zim-ske priprave v toplejših krajih,« pravi direktor agencije Marjan Horvat. Največji problem predstavlja in-frastruktura, ki v Sloveniji ni na visoki ravni, zato si želijo podob-nih projektov, kot ga načrtuje Mestna občina Murska Sobota. »Projekt športno-rekreativnega centra Fazanerija zagotovo pod-piram, saj je vsak tak center zelo dobrodošel, pomembna pa sta njegova vizija in pričakovanja in-vestitorja,« pravi Horvat in do-daja, da ima korist od tovrstnih priprav celotna regija, saj klubi koristijo hotelske storitve, igral-ci pa svoj prosti čas porabijo za gostinske, trgovske in druge sto-ritve. Z odprtjem schengenske meje in dokončanjem avtoceste v letu 2008 se Prekmurju odpira-jo za športni turizem še dodatne priložnosti. Rokoborci na SP v Azerbajdžanu Štirje člani Rokoborskega društva Sobota, ki letos praznuje 30. oble-tnico delovanja, se bodo v času od 16. do 24. septembra udeležili svetovnega rokoborskega prven-stva v grško-rimskem slogu za člane v Bakuju. Barve Slovenije v azijski državi Azerbajdžan bodo zastopali tekmovalca Jure Kuhar v kategoriji do 74 kilogramov in Mitja Sedmak v kategoriji do 96 kilogramov ter trener Rade Bačič in mednarodni sodnik Stanislav Sernek. Za rokoborca je letos to najpomembnejše tekmovanje, saj se na svetovnem prvenstvu osvajajo norme za prihajajoče olimpijske igre, ki bodo nasle-dnje leto v Pekingu na Kitajskem. Slovenska reprezentanca se je v konec meseca julija pripravljala v olimpijskem centru v Colorado Springsu v Združenih državah Amerike, kjer so imeli odlične pogoje za trening, saj so se tam v tem času pripravljale tudi številne druge reprezentance. Tekmovanje v Bakuju bo eno najmočnejših do sedaj, saj bo imel Jure Kuhar dvainštirideset sotekmovalcev, Mitja Sedmak pa osemintrideset. Torej bo konkurenca res huda, a v naši reprezentanci kljub temu upajo, da bodo imeli vsaj malen-kost sreče pri samih dvobojih in tudi pri žrebu, pričakovanja pa bi izpolnili z vsaj eno uvrstitvijo med najboljših osem, kar bi že zagotovilo nastop na olimpijskih igrah, v nasprotnem primeru pa le-te vseeno še ne bodo povsem izgubljene, saj se bo možno na njih prebiti tudi prek evropskega prvenstva, ki bo na sporedu drugo leto, in še na dveh kvalifikacijskih turnirjih. 29 GASILCI Tekmovanje GZ MO Murska Sobota Geza Grabar Vse enote dobro pripravljene Gostitelji letošnjega tekmovanja GZ MO Murska Sobota so bili gasilci iz Nemčavcev, ki so v športno-re-kreacijskem centru odlično pripravili tekmovalne poligone ter priskrbeli ostalo podporo za nemoten potek Gasilci iz Nemčavcev se niso izka-zali samo kot dobri organizatorji, pač pa tudi kot tekmovalci, saj so v osrednji moški enoti - med člani A, z minimalnim naskokom pred GD Murska Sobota in PGD Rakičan osvojili prvo mesto in s tem prehodni pokal zveze. Sicer je v osmih različnih kategorijah sku-paj na tekmovanju nastopilo kar 28 ekip iz vseh 12 društev zveze: iz 11 krajev ter industrijske ekipe tovarne Mura. Pomerili so se v predpisanih disciplinah nacional-ne zveze: najmlajši v vaji z vedrov-ko, mladinci v vaji z ovirami ter člani in članice v vaji z motorno brizgalno, vsi pa so tekmovali v štafetnem teku čez ovire. Značilnost tekmovalcev v članski A-kategoriji, kakor tudi sicer, je bila zelo velika izenačenost enot, kar potrjuje njihovo odlično pri-pravljenost. Nemčavcem, Murski Soboti in Rakičanu so sledile enote iz Satahovcev, Veščice, Cernelavcev, Polane, Kroga, Bakovcev in Kupšincev. Pri čla-nih B so že vrsto let nepremagljivi Markišavci, sledita enoti Kroga in IGD Mura. V kategoriji članic A je slavila Polana pred Markišavci in Veščico, med članicami B pa so na-stopile le gasilke iz Cernelavcev. Vodstvo zveze s predsednikom Stefanom Barbaričem in povelj- nikom Francem Olajem na čelu kakor tudi številni gostje s pod-županom Jožetom Casarjem in poveljnikom OŠ CZ MO Murska Sobota Stanislavom Wolfom so zelo zadovoljni, da v večini dru-štev dobro delajo tudi z mladimi. Dokaz je kar 11 enot mladih: v pionirski kategoriji fantov so bili najboljši naraščajniki iz Cernelavcev pred Krogom, pri pionirkah Rakičan, mladinkah Kupšinci ter med kar sedmimi enotami mladincev Rakičan pred Markišavci in Veščico. Sledijo Satahovci, Krog, Polana in Cernelavci. 30 GASILCI 80 let PGD Krog Geza Grabar V pester mozaik poletnih gasil-skih prireditev so svoj kamenček dodali tudi gasilci s Kroga. S slo-vesnostjo pred vaško-gasilskim domom v središču kraja so namreč zaznamovali 80. obletnico organi-ziranega gasilstva. Praznovanje se je sicer začelo že nekaj dni prej, ko so pripravili svečano sejo s podelitvijo občin-skih in društvenih priznanj in po-laganjem venca na pokopališču v spomin na preminule člane. Predsednik društva Marjan Grabar je v kroniki društva ome-nil, da je bil eden razlogov za usta-novitev društva veliki požar “na Marofu” leta 1924, ki se je razširil na sosednje zgradbe in povzročil ogromno škode. Ob ustanovitvi leta 1927 je društvo razpolaga-lo s štirikolno ročno brizgalno z zmogljivostjo 200 litrov/minuto ter s pripadajočimi sesalnimi in tlačnimi cevmi. Čeprav so gasil-ci že konec 30. let začeli zbirati sredstva za nakup nove motorne brizgalne, so prenosno motorno brizgalno z zmogljivostjo 600 li-trov na minuto dočakali šele po osvoboditvi. Leta 1948 je Krog prizadel največji požar doslej, saj je zajel kar enajst stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Požar je gasilo 14 gasilskih enot, kljub temu je bila zaradi močne-ga vetra škoda ogromna. V nizu poplav, ko je voda iz bližnje reke Mure in potoka Dobel praktično zalila ves kraj, je bila ena najhujših tista leta 1972. Sredi 60. let so v kraju končali z gradnjo vaško-ga-silskega doma, po uspešno izve-denem borovem gostüvanju pa so bili leta 1969 v društvu bogatejši za motorno brizgalno DKW, v osemdesetih letih pa ji je sledila nova brizgalna Ziegler, prav tako orodno vozilo. Ob pomoči krajanov, s katerimi gasilci vseskozi zgledno sodeluje-jo, mestne občine ter še nekaterih sponzorjev so kroški gasilci od leta 2002 bogatejši za novo orodno vozilo znamke Iveco z vgrajenim rezervoarjem za vodo in kemično peno zmogljivosti 600 litrov. Predsednik je ponosen, da je po-sebna odlika društva, ki ga vodi, dobra izurjenost, kar se tako kot v preteklosti - mimogrede: leta 1971 so bili kroški gasilci na pr-venstvu tedanje Jugoslavije celo 3. - potrjuje tudi na številnih tekmovanjih doma in na tujem. Zgledu nekaterih marljivih gasil-cev sledijo tudi nove generacije mladih, ki se s sodobno opremo, s katero rokujejo, uvrščajo v sam vrh uspešnih gasilskih društev v Prekmurju. Na podobno vsebino razmišljanj so se nanašali tudi govori pred-sednika GZ MO Murska Sobota Stefana Barbariča, podžupana Jožeta Casarja, predsednice do-mače krajevne skupnosti Suzane Varga, predsednika Gasilske zve-ze Slovenije Ernesta Eöryja in še koga. Vargova je kroške gasilce med drugim pozvala, naj vztrajajo pri svojem poslanstvu in nadaljujejo s tem plemenitim delom, ki so mu temelje pred osmimi desetletji postavili njihovi očetje in dedje. Vztrajajo naj tudi iz razloga, ker gasilce krajani potrebujejo. “V nesreči človek spozna prijatelja in gasilci so taki prijatelji,” je de-jala . Delo gasilcev se ne meri s pohvalami in priznanji, ki se čez leta zaprašijo, iskrena zahvala pa ostane.” Med številnimi priznanji in za-hvalnimi listinami, ki jih je po-delilo društvo, je člane društva odlikovala tudi Gasilska zveza Slovenije. Odlikovanje III. sto-pnje so dobili Jože Jelenovec, Anton Skraban, Jože Bejek, Franc Fujs, Stanko Gomboši in Alojz Mataj, priznanje II. stopnje Stefan Kuhar, priznanje I. sto-pnje pa je prejelo društvo samo. Veteranske plakete so izročili Štefanu Vargi, Avgustu Horvatu, Adolfu Gombocu, Jožetu Sercu st., Viktorju Karasu, Kolomanu Titanu, Jožetu Ratniku in Jožetu Kuminu. Društvo je ob jubileju izdalo tudi obsežen bilten, za kar gre največ zaslug Silvi Olaj. 70 let gasilstva v Satahovcih Geza Grabar Gasilstvo s svojim najplemenitej-šim poslanstvom - pomagati lju-dem ob nesrečah, je daljnega leta 1937 vzniknilo tudi v Satahovcih. Velika želja in dolžnost pomagati po svojih najboljših močeh tiste-mu, ki pomoč potrebuje, je tisto humano poslanstvo, ki v svoji 70-letni zgodovini uživa takšen ugled in podporo, kot jo ima le redkokatera organizacija. S temi poudarki je pri vaško-kulturnem in gasilskem domu minila tudi slovesnost ob jubileju. Predsednik Marjan Martinec je z besedami, da so (in bodo) v gasil-ske vrste prihajali ljudje iz raznih okolij in razmer, različni po izo-brazbi, poklicu in nazoru, a kljub vsemu prijatelji, zato so tvorci 31 GASILCI neprecenljivih človeških vrednot, morda najbolj slikovito orisal, kaj sploh pomeni gasilstvo in kakšne vrednote krasijo njihove člane. “Članstva niso nikoli zlomile ta-kšne ali drugačne socialne stiske, ekonomske in druge težave, ki jih je zaznamoval čas. Krepita in ohranjata se globoko prijateljstvo in zgledno ravnanje.” Martinec je še izrazil zadovoljstvo, da številni člani društva potrjujejo, da ima-jo v Satahovcih kljub službenim in drugim obveznostim ‘veliko ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas in energijo, da bi ob nesreči humano priskočili na pomoč sočloveku in sosedu. In ko-liko rodov je to delo že opravljalo ?Njihova m »do sčasoma zble-dela, a zamisel pomagati sočloveku v stiski bo ostalo, dokler bo človek na zemlji.” Iz kronike tajnika društva Franca Bencaka izdvajamo, da je bila štiri-kolesna ročna brizgalna v kraju že vse od leta 1874. To je nekaj let po ustanovitvi društva zamenjala ve-čja štirikolesna z zmogljivostjo 300 1/min. Tako kot v drugih društvih med okupacijo posebnega napred-ka v tehniki in tudi sicer ni bilo. Že dve leti po osvoboditvi so tedanjo “špric uto” razširili v prvi gasilski dom. Od leta 1950 do 1952 so se k satahovskemu društvu priključili gasilci iz Murskih Črncev. V70. in 80. letih se je društvo izpopolnilo v številni opremi: od motorne bri-zgalne do orodnega vozila. Leta 1985 so v kraju pristopili h gradnji novega vaškega, kulturnega in ga-silskega doma. Od 90. let naprej dajejo v društvu vse večji poudarek mladim, saj so znani po uspešnih pionirskih in mladinskih enotah. V vodstvu se namreč še kako za-vedajo, da je samo načrtno delo z mladimi edino zagotovilo, da se bo tradicija gasilstva v kraju nada-ljevala. V zadnjih letih se je dru-štvo razvilo in napredovalo tako strokovno kot tehnično. Satahovskim gasilcem so ob jubile-ju čestitali podžupan MO Murska Sobota Jože Casar, ki je v imenu mestne občine društvu ob tej priložnosti izročil plaketo, pred- sednik GZ MO Murska Sobota Stefan Barbarič, predsednik tam-kajšnje krajevne skupnosti Jože Erjavec, predsednik slovenskih gasilcev Ernest Eöry, častni re-gijski poveljnik in v času združe-nega društva z Murskimi Črnci tudi poveljnik Franc Gomboc, poveljnik Štaba CZ MO Murska Sobota Stanislav Wolf in stolni župnik Martin Horvat, ki jim je ob tej priložnosti podaril knjigo o sv. Florijanu. Vsi so si bili enotnega mnenja, da se zaradi dobrega odzi-va različnih akcij številnih mladih za prihodnost društva ni bati. Ob jubileju so zahvale podelili Štefanu Žitku, Francu Gombocu in Martinu Horvatu. Z odlikovanji Gasilske zveze Slovenije so nagradili Jožeta Majerja (III. stopnje), Marjana Martinca, Jožeta Žitka in dru-štvo samo (II. stopnje). Plakete veteranov so prejeli Franc Činč, Franc Drvarič, Ivan Meolic, Franc Jablanovec, Štefan Ozvatič, Alojz Jablanovec, Štefan Pisnjak in Franc Bencak. 32 gasilci PGD Veščica bogatejše za GVV-l Geza Grabar Čeprav se Veščica kot primestno naselje Murske Sobote uvršča med manjše kraje mestne občine, se lahko z gasilstvom postavijo ob bok največjim. S kar tremi desetinami - članom in mladincem so se letos pridružile še članice, igrajo pomembno vlogo na področju izobraževanja in usposabljanja, a tudi v drugih akcijah na področju operative. Dobro organiziranost in smele načrte so v 76-letni zgodovini potrdili s še enim pomembnim mejnikom: slovesnostjo ob predaji na novo preurejenega orodnega vozila GVV-l. Kot je povedal podpoveljnik društva Bojan Horvat, je nadgradnja in obnova vozila potekala že v drugi polovici lanskega leta. Skupaj z vodstvom GZ MO Murska Sobota in zlasti ob pomoči predsednika Stefana Barbariča, Karla Rituperja iz komisije za tehnično opremljenost in tudi Antona Gomboca, poveljnika GD Murska Sobota, je s to potezo društvo dokazalo, da je mogoče tudi v že obstoječa vozila vgraditi sodobno opremo, ki se običaj-no nahajajo le v novih vozilih. Vozilo ima vgrajen 450-litrski rezervoar za vodo, črpalko za visoki tlak, kolut z visokotlačno cevjo in ročnik za visoki tlak, ročnik za peno s penilom, elektroagregat, dihalne aparate, steber za razsvetljavo, novo lestev, vozilo pa je bilo tudi na novo barvano, zamenjana so bila svetlobna in zvočna telesa, vgrajena je bila tudi že obstoječa oprema društva in ostala drobna oprema in orodja za ureditev vozila do izpravnosti po kategorizaciji za vozilo GVV-l. Skupna vrednost obnove z nadgradnjo nove opreme znaša 16.290 evrov, od katerih je več kot tri četrtine sredstev prispevala gasilska zveza, preostalo pa društvo z domačini, krajevna skupnost in sponzorji. Zadovoljstva nad novo pridobitvijo ni izrazil samo predsednik domačega društva Stefan Fujs, pač pa tudi podžupan in predsednik KS Veščica Dezider Sooš, predsednik GZ MO Murska Sobota Stefan Barbarič in regijski po-veljnik Anton Rančigaj. Sooš je posebej izpostavil, da bo po obdobju inten-zivnih vlaganj v komunalno infrastrukturo sedaj napočil čas, da s temeljito preureditvijo novo podobo dobi tudi vaško-gasilski dom. Barbarič računa, da bodo z novima voziloma prihodnje leto opremili še dve preostali društvi znotraj murskosoboške gasilske zveze, tako da se bodo lahko leta 2009 temeljito posvetili nakupu prepotrebne avtolestve GD Murska Sobota. Da se vloga gasilcev vse bolj nagiba tudi na stran tehničnih reševalcev in ne le krotilcev klasičnih požarov, je spomnil Rančigaj. Zato gasilci v sistemu zaščite in reševanja opravijo že 80 odstotkov vseh tovrstnih nalog. Z željo, da bi vozilo čimmanjkrat izvozilo zaradi intervencij in nabralo čimveč kilometrov zaradi vaj, tekmovanj in družabnih gasilskih priredi-tev, so novo pridobitev PGD Veščica blagoslovili katoliški stolni župnik Martin Horvat, evangeličanski duhovnik mag. Leon Novak in predstavnik binkoštne cerkve Geza Skalič. Ključe novega vozila je poveljniku Janezu Flisarju izročil predsednik GZ MO Stefan Barbarič. 33 KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite na naslov: Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2 9000 Murska Sobota s pripisom: Za križanko Žreb bo določil nagrajenca, ki bo prejel nagrado v vrednosti 200 EUR, ki jo poklanja Tiskarna Klar, Murska Sobota. Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: Ladislav Vöröš, Murska Sobota žreb je potekal javno na TVIdea - Kanal 10. glasilo: SOBOŠKE N0VINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER Š00Š, DANIJELA ŽITEK naslovnica: TANJA ZRINSKI odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ oblikovanje: IN0UA, d. o. o., grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE N0VINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu brezplačno. 34 SOBOŠKO POLETJE 2007 35 Moj Mobi. Najin dan. Divje! Danes sva bila z Maticem pri babici. Kako je bilo vroče! Najprej sva se kopala v bazenu, a nama je kmalu postalo dolgčas. Matic je od nekod privlekel vrtno cev in poskušala sva narediti mavrico. Potem pa me je "po nesreči" poškropil. Kot da mu verjamem! No, nadaljevanje vam je menda jasno. Zvečer je babi poklicala mami in očija in je povedala, da sva bila fuuuul pridna. Preden sva šla spat, sva še midva poklicala babico. Hvala, babi!