Inserati se sprejemajo in velj.'i tristopua vrsta . H br., če se tiska Ikrat, i» »i u n 2 ,, ii u n n 3 n Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi ve ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejtina opravništvo (administracija) in eks[ edicija na Starem trgu h. št. 16. Politim lisi n ;i narod. Po poŠti prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr za pol leta . . 5 _ za četrt leta . . •> ,, _ „ V administraciji velja: Za celo leto . , 8 gl. 40 kr. za pol leta , . . 4 ,, "20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani ua dom pošiljanj vtlj/i 60 kr. več na leto. »- Vredništvo jo v Li igovih tili--cah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek in soboto. Ilirija oživljena. 11. nllirizem" pomeni združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov , za to se imenujejo ta tri plemena skupno „ilirsko" pleme. Dosedaj so bili Srbi separatisti; ako se pa Bosna združi z Avstrijo, morali se bodo bosenski Srbi poprijeti „ilirske" ideje, morali bodo hrepeneti po združenji s Hrvati in Slovenci', da se jugoslovanski živelj ukrepi in veljavo pridobi. Če se avstrijska vlada tej »ilirski" ideji ne bode ustavljala, ter bode vse te dežele pridružila v eno celoto, kakor nekteri pričakujejo, potem bo vresničen naslov našega članka „Ilirija oživi j ena". Ako se kdo spodtika nad imenom „Ilirija" mu zamoremo reči: To ime je edino, ki nas Slovence, Srbe in Ilrvate združiti zamore. Srbi nečejo biti Hrvatje, Hrvatje ne marajo slišati imena Srb, Slovenci ne maramo biti ne Hrvatje ne Srbi imenovani; Jugoslovane se ne moremo klicati, ker to so Bulgari tudi. Tedaj ostane nam avstrijskim Jugoslovanom le ime „Ilirfc." Hrvatje so tega imena že vajeni, v Dalmaciji je priljubljeno bolj ko ,.hrvatizem" ; mi Slovenci pa se zaradi imena menda ne bomo prepirali, ker nam je le za stvar; in Srbi se bodo morali večini vdati. Ako Avstrija vstroji tako ,.Ilirijo" od Beljaka ua Koroškem do Trebinja v Hercegovini, in od Oseka v Slavoniji do Kotora v Dalmaciji, potem se tudi srbska kneževina sama za se ne bode mogla dolgo obdržati, pritegajoča moč (anziehungskraft) velike Ilirije bi tudi njo k sebi potegnila, in potim bi bili Ilirci neposredni mejaši Bulgarov. Ako pa Avstrija ne bo imela razuma za potrebe časa, za potrebe njej podložnih narodov, in ako se bode tudi po osvojitvi Bosne ravnala po načelu: „divide et impera — raz-deluj in gospoduj —", ako ne bo hotela združiti razkosanih udov ilirskega plemena, potem se sme za gotovo reči, da Bosne ne bo dolgo imela; „ilirska'1 ideja sicer ne bo izumrla, a nje nositeljica postane uamesto velike Avstrije mala Srbija, ki bi pa vsled te oživljajoče ideje postala Avstriji nevarna in dokaj močna sosedinja, kakor je rekel že piimonteški kralj: „Mi smo močni ne toliko po svoji velikosti in vojni sili, ampak po ideji, katero zastopamo.1' — čeravno se je v Avstriji dozdaj premalo storilo za slovanske narode, vendar le želimo, da bi se Avstrija lotila ilirske ideje, in tako na jugu postavila trden steber v podobi velike Ilirije, vladane po krepkem iu hrabrem ilirsko slovanskem plemenu, ki šteje okoli osem miljonov duš. Tudi iz kulturnih ozirov želimo, da se Avstrija tega podvzetja loti, in le potem potu bo zadostovala svojemu poklicu: nt siti civilizacijo ua v/hod. Slovenci, Hrvatje in Srbi! evo vam političen program za prihodnost! To naj bo pa tudi program Avstrije glede njenega vedenje v orien-talnem vprašanji I Le tako si zamore v svojo korist obrniti homatije, katere nekaterim državnikom toliko preglavice delajo. Ako bodo pa skušali avstrijski državniki orientalno vprašanje reševati po željah sedanjih dualistov tako, da bi ne smelo biti na korist niti Slovanom v Avstriji, niti onim izven Avstrije, potem je jasno, da svojega namena ne bodo dosegli, in da ženejo monarhijo v gotov pogin! Reči tako >toje. da mora razpad Turčije koristiti le Slovanom; o tem si ni treba delati nobenih iluzij ; avstrijski Slovani hočejo imeti svoj delež od turške dedšine ; hoče se li Avstrija potegniti za svoje Slovane, potem najde tudi ona svojo korist pri tem, in lahko žanje, kjer ni sejala. Vojska ali mir? To je danes veliko vprašanje: ali dobimo vojsko? ali ohranimo mir? Nihče na vojsko ne more prav verovati. Res, da Andrassy zahteva od delegacij 60 miljonov, pa kakšna bo ta vojska, ki ima samo G0 miljonov stati? Ko bi se reklo šest sto miljonov, no, po tem bi vedeli, pri čem da smo. CO miljonov pa bo komaj zadosti, da se Bosna zasede , in skoraj bi radi tistim prav dali, ki menijo, da se bo ta denar porabil za osvojitev Bo-?ne. Madjari sicer silijo v boj proti Rusiji, pa njim je to lahko, kakor pravijo dunajski listi , saj stroške bomo tako le mi nosili ; Madjari plačujejo 30 odstotkov, pa še tiste bodo dolžni ostali; oni nemajo obrtnije, ki po vojski največ trpi, oni tedaj nemajo nič zgubiti. Drugače pa stoje reči na Dunaji, in sploh po za-padnih deželah monarhije, kjer je obrtnija razvita , in se boji po vojski še večega padca. Nakopičenega je na Dunaji vedno še mnogo kapitala, posebno pa državnih obligacij, katere bi vsled vojske zopet močno padle v ceni, če bi popolnoma ne zgubile svoje veljave. Tedaj ui čudno, če organi dunajskih bogatašev pišejo proti vojski. Iz enakih uzrokov širi se po nemških deželah agitacija proti kreditu in Prerokovanje sv. Malahija o papežih. Pri nastopu novega papeža na sedež sv Petra postaja zanimivo za nas prerokovanje sv. Malahije, ki je s kratkimi izreki zaznamoval bistveni značaj in osodo bodočih papežev. Sv. Malahija je bil rojeu 1. 1094 v Ar-magu na Irskem, kjer je pozneje postal škof in umrl 1. 1148 v rokah svojega prijatelja, svetega Bernarda. Že 1. 1189 proglasili so ga papež Klemen III. za svetnika. Delal je velike čudeže in z neutrudnim oznanjevanjem sv. vere spodbujal je Irce k svetemu in pobožnemu življenju. Sv. Bernard , ki nam njegovo življenje popisuje, pravi, da je imel sv. Malahija vse čudovite darovo, dar prerokovanja, dar kaznovanja grešnikov, dar bolnike ozdrav-ljati in trda srca mehčati , celo mrtve je zopet k življenji zbudil. Vendar ni nobeden pri-moran ali dolžen verovati, kar sv. Malahija prerokuje o višjih glavarjih sv. katoliške cerkve. Pomisliti je tudi, da je vsako prerokovanje bolj ali menj temno in da se da tako ali tako tolmačiti. Nasprotno pa prerokovanju sv. Malahije ne moremo vsakega pomena odrekati, ker se je dosedaj še vse izpolnilo, kakor j» bil on povedal. Sv. Malahija našteva najvišje cerkvene glavarje in prideva vsakemu papežu neko znamenje, neko simbolično ime, katero nam kaže, kakšen da bo dotični papež , ali v kakih razmerah bo živel iu vladal. On pričenja svoje prerokovanje z letom 1143 in s papežem Ce-lestinom II.; za njim nam našteje še 103 papeže kterih je po sedaj izvoljenem še deset. Poslednjega imenuje Petra Rimskega. Oglejmo si sedaj nekoliko imena ali znamenja, katere je sv. Malahija poslednjim papežem pred nami dal, in videli bodemo, da se jim njegova znamenja res prilegajo. *) Peregrinus apostolicus. Apostolski popotnik. To znamenje ali ime je dal Piju VI. Iu res poprej so bivali papeži vedno v Rimu; Pij VI. pa je mnogo po svetu potoval. L. 1782 je šel k cesarju Jožefu na Dunaj. L. 1798 pa *) Temeljito in kritične preiskave kažejo, da je to prerokovanje sv. Malahiju le podtaknjeno in da je poznejše sostavljeno, kakor se pa sploh sodi. Objavili smo ga pa deloma vendar le , kar je v marsikterem pomenu zanimivo. Vred. je moral iti v Fiorenco iu od tod na Francosko, kjer je tudi umrl. Atjuila rapai. Roparski orel. S tem imenom je dobro označen čas vladanja Pija VII. Kajti v tem času je francoski cesar Na-jioleon kakor roparski orel, kterega je privzel tudi v svoj grb, vse kralje oropal njihovih dežel in kron, in tudi papeža Pija VII. je bil zgrabil s svojimi kremplji in odnesel ga na Francosko. Ganis et coluber. Pes in kača. Po svetem pismu pomeni pes zvestobo, in kača modrost. Te dve lastnosti, zvestobo iu modrost, pa je imel Leon XII. že kot kardinal, in je bil zarad tega izbran za vse važnejše posle. Vir religiosus. Pobožni mož. Pij VIII. je bil res pobožen mož. Poldrugo uro je molil, preden je prevzel čast Kristusovega namestnika, in brž potem je razdelil celo svojo premoženje med reveže. De balneis IIetrurine. Iz etrurskih toplic. Za časa vladanja Gregorja XVI. začeli so brezvrski učenjaki in naravoslovci svoje glave vzdigovati in svoje krive nauke trositi. Napovedali so bili velik Bhod vseh učenjakov v Et-(rurskih toplicah v Pizi. Gregor XVI. je pre- proti vojski. Iz tega bo Andrassy razvide!, da celo pri Nemcih ne bo našel posebne navdušenosti za vojsko. Kaj hočemo še le o Slo vanih in llumunih reči? Merodajni krogi bodo prišli do prepričanja, da le Madjari in Poljaki vojske želo. Pa še menj ugoden, kakor notranji, je zunanji položaj. Bizmark je odločno rekel, da Avstriji pomagal ne bo. Francoska se ne bo vmeševala, in ko bi se hotela, ima Nemčijo na vratu. In Italija ? Na to se ni nič zanašati; prej ko ne bi znala porabiti to priliko, da Avstrijo zavratno napade. Ali se pa zamoremo proti dvema sovražnikoma braniti, ko nam je še eden odveč ? Pač da, pomagal nam bo Anglež! Pa kakšno moč ima Anglež? Pravi se, da bi spravili z veliko silo 50 000 mož na noge. Kaj pa je to v sedanjih časih, ko armade štejejo po miljonih! Pomisliti pa imamo, da z Rusom in Lahom pojdejo tudi Rumunci, Srbi in Črnogorci. Po vsem tem pač ne kaže, da bi se v tako vojsko spuščali , in zaupamo v modrost naših državnikov, da take vojske ne bodo pričeli. Prevdarimo še vprašanje: ali smo res primorani spuščati ae v tako vojsko? TiBti, ki vojsko hočejo, pač trde, da mora Avstrija braniti Bvoje življenje. Pa kdo jej po življenji streže? Rusija se z Avstrijo še ni vojskovala, in laž je, kar nekteri pravijo, da hoče osvoboditi Jugoslovane iz tega namena, da bi potem Avstrijo od dveh strani prijela. Rusija niti ni mislila na Avstrijo, ko je šla Jugoslovane osvobodit, in je želela, naj se Avstrija tega dela vdeleži. Še sedaj Avstriji ponuja Bosno in bi jej dala morda še več, samo ko bi Avstrija to vzeti hotela. Mi priznavamo, da nekteri krogi na Ruskem Avstriji niso prijazni, (in nad tem se po lanskem kriku Madja-rov zoper Ruse ni čuditi) ; pa ti krogi niso vradni krogi. Ruski car in ruska vlada nemata hudobnih misli nasproti Avstriji, kar nam dosti jasno dokazuje poslanje Sumarakovega in lastnoročno pismo ruskega do našega cara. Če pa Rusi sedaj res vojsko zbirajo na avstrijski meji, menda to delajo le iz previdnosti , ker slišijo, kako pri nas nekteri k vojski silijo. S cer je pa morda tudi to izmišljeno , kakor smo takih lažij pri naših velikih listih že na- vajeni. Pred par dnevi so prinesli novico, da Rusi hočejo Srbe z Bosno odškoditi, in na to je se ve da nastalo silno kričanje ; ne dolgo potem pa je rekla „Agence russe", da o tein niti govora ni bilo. Rekli so ti listi tudi, da Rusi hočejo vse Turke iz Bulgarije izgnati; tudi ta vest se je skazala lažnjivo. Če tedaj vidimo, da ti listi vedoma lažejo, ne verujemo jim radi, kedar prav resnico poročajo. Nikakor ne verujemo, da Rusija Avstrijo nalašč draži, kakor nam ti dvomljivi pošteu-njaki pripovedujejo. Rusija se bo po tako hudi vojski prav rada opočila, in gotovo želi, da bi se z vso Evropo mirno pogodila. Če pa nekteri hočejo, da bi iz vseh svojih žrtev in zmag nobenega dobička ne imela, če hočejo, da bi 100.000 mrtvih Rusov nič ne štelo, potem se ve da, bi morala biti prisiljena vojskovati se" naprej z vsakim, ki jej hoče pridobitve teškega boja kratiti. Tisti, ki proti Rusiji ščujejo, tudi pravijo, da je prelomila obljube storjene našemu cesarju ; pa nihče od teh ne pozna tistih obljub, in mi vsi vkup ne vemo, kako sta se cesarja pogodila; kako hočejo potem o prelomljenih obljubah govoriti, ko jih niti ne poznajo! Ravno tako se hudu-jejo in ljudi ščujejo k vojski proti Rusiji zaradi mirovnih pogojev, ki jih je Turkom naložila. Pri tem je smešno le to, da mir še niti ui podpisan do danes (1. marca) ; tedaj tudi še stalnih mirovnih pogojev ne more biti! Obravnave za mir se gode čisto tajno, tako da celo angleški ministri ne poznajo mirovnih pogojev, kako jih hočejo potem naši judje po znati! Še le, ko bo mir pri sv. Štefanu poleg Carigrada podpisan , videli bomo , kakošni so pogoji, in so li res za Avstrijo tako pogubo-nosni in razžaljivi, kakor se pravi. Potem pa pride kongres ali konferencija, in tam se bo Avstrija lahko pritožila čez tiste točke, ki jej ne dopadajo. Rusija bo odjenjala, kjer bo le mogla, ker ona si vojske ne želi zaradi vojske, trpela je po zaduji vojski zadosti. Po vsem tem tedaj sodimo, da se bo reč še mirno razvila, in da nam (Avstriji) ne bo treba te vojske, ki nam nobenih dobičkov ne obeta, če zmagamo, pa obstanek monarhije v nevarnost postavi, ako jiropademo. povedal katoliškim učenjakom, vdeležiti se tega zbora. Crux de cruce Križ od križa. Znano je, kak velik križ je bil naložil kralj Viktor Emanuel našemu nepozabljivemu Piju IX. Kralji savojski ah jiiemoutežki pa imajo v svojem grbu in na zastavi — križ. Tedaj je bil papežu križ naložen od kr ža piemotežkega, in Piju IX. se po pravici prilega prislovica križ od križa. L umen in coelo. Luč na nebu. To znamenje je dal sv. Malahija sedanjemu papežu Leonu XIII. in pomen njegov razlagale so že sedaj rimske novine, dasi nam ga bode še le poznejša zgodovina prav tolmačila. Papež Leon XIII. so namreč potomec stare plemenite rimske rodbine, ki ima v svojem grbu repato zvezdo (luč na nebu) Za sedanjim papežem Leonom XIII. omenja jih sv. Malahija še deset. Znamenja imajo sledeča : 1. Ignis ardens. Goreč ogenj. 2. Religio depopulata. Vera pokončana. 3. Fides intrepida. Nevstrašena vera. 4. Pastor angelicus. Angeljski pastir. 5. Pastor et nauta. Pa«tir in mornar. 0. Flos florum. Cvetlica vseh cvetlic. 7. De medietate luuae. Izmed polumesca. 8. De labore solis. O merknenji soluca. 0. Gloria olivae. Čast oljke. 10. „In persecutione extrema sauctae ro-manae ecciesiae sedebit Petrus Uomanus, qui pascet oves in multis tribulationibus. Ouibus transactis civitas septicollis diruetur et judex tremendus judicabit populum suum. — V poslednjem preganjanji svete rimske cerkve bo vladal Peter Rimski, ki bo pasel ovčice v velikih težavah. Ko bodo te prestane, razdejano bo mesto na sedmerih gričih (Rim), in strašni sodnik bo sodil svoje ljudstvo." Nekteri te besede tako razlagajo, da se bode ta papež imenoval Peter II. in da bode tedaj konec sveta. Tega pa Malahija ne trdi. On pravi, da bode deseti papež Peter Rimski, t. j. mož iz Rima doma, kteremu bo, morda preden papež postane, ime Peter. Kot papež pa se zamore lahko imenovati tudi drugači. Dalje pravi sv. Malahija, da bode tedaj razdejano rimsko mesto in da bode strašni sodnik sodil svoje ljudstvo. Pa tudi tega ni treba ravno tako razlagati , da bode tedaj konec sveta. Malahija le pravi, da bode tedaj rimsko mesto razdejano in se bo sodba Politični pregled. V Ljubljani, 4. marca. Avstrijske dežele. l)cle£nel|Mlil poslanci avstrijski so se bili v četrtek zbrali pri Nacetu Kurandi, da se posvetujejo o kreditu, kterega grof An-drassy od delegacij zahteva. Večina je odločno oporekala temu in Ivuranda je šel drugi dan k vnanjemu ministru, ter mu je svetoval, da naj to popusti, ker bi zelo škodovalo njegovi veljavi, če bi se mu to dovolilo ali odbilo le z jako majhno večino. Pa Andrassy je Kurandi hoje odgovoril, da ne more odnehati in da mu zadostuje tudi majhna večina. Madjarski listi pišejo, da ogerska delegacija bode ministru zahtevanih GO milj. gld. dovolila v znamenje svojega zaupanja do njega , eni pa vendar le hočejo, da naj se mu ne dovolijo brezpogojno, ampak le proti temu, da se Bosna — ne zasede. Ilržnviti zbor obravnava eolnino od železa. Proti odsekovim predlogom sta govorila barona VValterskirchen in Zschock, ki sta se krepko potegovala za štajarsko obrtnijstvo z železom, ktero je treba varovati. Obravnava o tej reči se danes nadaljuje. — Dr. V o š n j a k in to-variii so vlado interpelirali, zakaj da je ustavila že razpisane volitve, za deželne zbore ? Obravnava o državnem proračunu se prične neki 7. t. m. Dcpuineija IioMciiMkili besov in katoličanov pride na Dunaj prosit, da bi Avstrija zasela to deželo. Ker se brezštevilni bosenski begunci odpravljajo domu, da prično zopet svoje poljedelstvo, utegnemo skoraj slišati, da je zarad njihovega varstva avstrijska vojna marširala v Bosno. Vojaški peki že pečejo za vojno potrebne sušence. Oitersli.1 zbor budapeški sodniji ni hotel dovoliti, da bi smela prijeti poslance Szalay, Uechtritz in Kaas, ki so se vdeležili dvoboja Harkanyevega. če bi bili ti gospodje Srbi ne pa Madjari, bi se zbornica najbrže ne bila zanje potegnila, kakor se za Miletiča ni. — Zborovanje je do 16. t. m. prenehalo. Budapeški list „K(')velomeuy" prigovarja, da naj se hitro zasede Erdeljsko, ker bi sicer Rusi prej znali tje priti kakor mi. Slaba vest in strah pred Rusi Madjarom ne da mirnim božja vršila nad njegovim prebivalstvom, ne da bi bila to vesoljna sodba. Opominjamo le na mesto Jeruzalemsko, ki je bilo tudi razdejano, ko je bila mera hudobije prebivalcev njegovih napolnjena, iu je Bog na strašen način sodil to mesto in svoje ljudstvo', (t. j. judovsko ljudstvo). Nekaj enakega čaka po Ma-lahi ju rimsko mesto, ki bode razdejano in pri kteri priliki se bode strašna sodba božja razodevala nad njegovim (t. j. krščanskim) ljudstvom v Rimu in na Italijanskem, kakor nekdaj nad Jeruzalemom in ljudstvom judovskim. Ni pa ravno potrebno, da bi bilo tedaj konec sveta in da bi bil Peter Rimski zadnji papež; on bi bil po tej naši razlagi pač zadnji papež v Rimu, ki bi bil tedaj razdejan, za njun pa zamore svet še dolgo obstati in rimski papeži bi vladali potem kje drugje, kakor nas zgodovina uči, da so skoz 70 let (1305 —137G) papeži že bivali v Avignonu na Francoskem. Kar nas v tej razlagi vtrjuje, so besede Jezusove: „Za tisti dau (vesoljne sodbe) ne ve nihče, še angeli v nebesih ne, amjiak le Oče sam". (Mat. 24, 3G.) biti. Tudi Kossuth svojim rojakom priporoča vojsko z Rusom po vsaki ceni. Ni sicer prepričan , da bi se po vojski Madjari rešili pogina, ki jim preti, toda če ne prično vojske, so brez upanja zgubljeni. Vnanje države. \ Hitim so 3. t. m. v sikstinski kapeli kronali papeža Leona XIII. ltazuu vnanjim poročnikom iu rimskim plemenita-žem, vhod nobenemu ni bil dovoljen. Iz prva se je govorilo, da se bode kronanje vršilo v št. peterski cerkvi , pa to se je opustilo, ker bo se bali, da bi se v cerkvi ne vršile kake demonštracije, o kterih je italijanska vlada boje rekla, da jih ne more zabraniti. Pri kronanji je bil izmed avstrijskdi kardinalov kot prokamornik navzoč kardinal Schvvarzenberg, ki se še le koncem tega tedne povrne v Prag. is ii siju in Turčija *tc |»oHk» vlada je vse častnike, ki so bili na odpustu, poklicala nazaj k vojnim oddelkom. Lord Napier 8e je iz Gibraltarja podal v London, da se posvetuje z vojaškimi vradi. M« FVttiicoHkcm so stranke med seboj tako razdražene, da sta Ca.-sagnac in Thomson pričela dvoboj, ker je Thomson Cassag-naca med govorom ustavil. Thomson je bil z mečem ranjen na vratu, pa boje ne nevarno. Izvirni dopisi. ■k okolic« I julilhtiiskc. 2. marca. (Pogorišče v Gorenji Senici.) O pogorišču o-inenjenem v zadnjem „Slovencu" Vam zamo-rem slednje poročati v naglici, ko pridem iz kraja pogorišča, kjer sem ga ogledal osobno. Gorelo je na Gorenji-Senici, v sorški (uri. Goreti je začelo 27. febr. zvečer ob 7 uri na podni strehi posestnika J. Z. Ker se je sploh govorilo, da je on ali sam zažgal ali koga najel, so ga vsled suuia žendarmi drugo jutro prijeli in odpeljali. 9. marca ima biti zadnja dražbina prodaja njegovega posestva. Koliko je na sumu ležeče, mislim bo preiskava pokazala. Pogorelo je 8 kmetov, skupaj 10 poslopij. Zavarovani so bili vsi razun enega, kteri je zamudil plačati. Ali bili so zavarovani večidel le za male zneske. Ker so bila vsa poslopja a slamo krita, in nekaj do kraja lesenih, se je ogenj hitro razširil. Ko bi bila hitra pomoč, bi se bilo lahko skoraj vse obvarovalo. Ali kaj pomaga, ker je ni bilo; ni bilo nobene gasilnice; le pozneje so jo pripeljali iz Škofje-loke, ali bilo je prepozno. Ko bi se bile ljudje dobro poprijeli, bi bili lahko še kaj rešili. Ali pri takih okoliščinah je le gledalcev preveč, pravih delavcev pa manjka. Vendar so se ne-nekteri res odlikovali, svoje življenje v nevarnost postavili, in zaslužijo v resnici vso pohvalo. Vsak, kteri je ravno v trenutku gledal strašni prizor, ah pozneje si ogledal pogorišče, moral je nehote vsklikniti: V resnici strašen in hud je ogenj, ali kaj je v primeri z večnim ; Bog nas obvari ne le časnega, ampak še veliko utjšega večnega ognja. Naj še omenim, da je pred kakimi 10leti ravno na tem kraji (na podu J. Z.) goreti začelo, pa so k sreči hitro ogenj pogasili. 1k Železnikov. (Zdravniško) Kar je g. dopisnik v „Slovenec-tr' od dne 20. dec. 1. 1. št. 144 v dopisu ,.iz Novomeške okolice" o gosp. zdravniku Adalb. Linhart-u govoril, temu zamoremo zdaj tudi mi pritrditi popol nonia, iu rečemo: Zahvaljen bodi Bog, ki nam je dal takega ljudomilega in izvrstnega gosp. zdravnika, kakor enacega še nismo imeli, ka kor si boljšega želeti ne moremo, in kakor-šnega privošimo vsaki občini iz dna srca. Bog nam ohrani vrlega gosp. zdravega in zadovoljnega na dolga dolga leta I — O Svečnici lanskega leta zapustil nas je bil jirejšni g. zdravnik, ki mu željimo dobro, koderkolj bo hodil; — za nas naj bi se pa ne bil od tedaj več brigal, ampak pustil naj bi nas bil na miru, kakor smo tudi mi njega pustili. Pa skrbeti je hotel še dalje za nas, samo na dovolj nečasten, olikanemu možu nepristojen način. Napisal je namreč po svojem odhodu v neki Dunajski medicinski list o tukajšni zdravniški službi nekoliko vrstic , v katerih sicer ni naravnost rekel: Gospodje tovariši, čuvajte se Železnikov 1 — pač pa je vsaki razumen človek to lahko med vrsticami bral. Morebiti je res ta spis tudi katerega gosp. kom-petenta ostrašil, da ni za Železniško zdravniško Blužbo prosil; nam pa je namesto škodovati brž ko ne le koristil. V navedenem časniku ja bilo pisano o revščini železniških kovačev; g. Linhart pa je kot dolgo leten fužinski zdravnik in skušen mož vedel, da kjer so fužine, zdaj sicer ni nikjer sijajnih dohodkov; da pa tam, kjer one vkljub žalnih razmer še delujejo (in tako je tudi pri nas), ljudje vendar tudi vedno še kaj zaslužijo; — preračunil je pa gospod tudi modro, da naj se zdravniška služba, kateri je odkazan delokrog v sedmerih obširnih farah z blizo devet tisoč po večjem premožnih prebivalcev, ne obsojuje zarad male peščice nekoliko bolj revnih delavcev. Na kratko: Vrli gospod Linhart je tukajšno službo prevzel in se tega kratkomalo ne kesa. Svoje blago, sočutno iu za bolnike vse zauzeto srce pa je dobri gospod pokazal koj prvi dan svojega prihoda. Komaj je bil namreč dospel 3. decembra v Žalezuike, že je bil skoraj v istem trenutku klican v dobro uro odtod oddaljeni Zalilog k nekemu bolniku. Naneslo je bilo pa tako, da po naklučju ni bilo ravno lahko dobiti voza, in svetovalo se je od popotvanja vtrujenemu gospodu, naj svojo hojo odloži na prihodnji dan. Al odvrnil je: „Boluiki so siromaki, in težko čakajo"; in zdajci napotil se je peš na Zalilog. Kolika dobrota pa je bil blagi gospod našemu kraju poznej, ko je proti Božiču in naprej jela rogoviliti huda vročnica, in je segala večidel le po revnih , kaj bi bili počeli, ko bi bilo treba iz Loke dobivati zdravniške pomoči? Smrt bi bila imela gotovo obilno žetev; ali blagi gosp. zdravnik imel je za vboge bolnike toliko skrbi, da ga po vrednosti nikakor prehvaliti ne moremo. In trud njegov bil je tako blagoslovljen , da je le malokdo umrl. O enaki skrbljivosti za bolnike se prepričujejo zdaj tudi stanovniki Št. Lenartske in Seliške fare, kjer „davica" (difteritis) precej hudo rogovili. Visoki hribi in grda zimska pota vrlega gosj). zdravnika čisto nič v službenih opravilih ne ovirajo; marveč mu to in bistri gorenjski zrak še prav dobro pristuje, kar se gospodu lahko iz lica bere. Še enkrat toraj rečem: prav sam Bog nam je poslal teh v silah tako dobrega gosp. zdravnika, ki je ves vstvar-jen za svoj težavni poklic; zlasti pa tudi še za to, ker pri bolnikih ni le ediuo skrbljiv za telesno, ampak tudi za dušno zdravje. Kjer kolj le čuti kaj nevarnosti, priporoča precej tudi sv. obhajilo. Pa tudi to je posebne hvale vredno, ker gospod ne dela nikake razlike med ubožuimi in premožnimi, ampak ima za vse. enako skrb. Marsikdo se sramuje povedati tega, če je n. pr. v mladinskih letih trpel pomanjkanje. Naš vrli g. Linhart se ne šteje med te. V odličnih družbah slišali smo ga že večkrat govoriti: ,,Štejem si v nekako dolžnost, imeti skrb za siromake. Jaz vem, kako hudo je, ako kdo trpi pomanjkanje. Veliko hudega sem prestal tudi jaz v mladinskih letih, in kot sin ubožnih starišev moral sem si o času šolanja vsakdanjo hrano pri dobrih in usmiljenih ljudeh sprositi." Da bi bila toraj blagemu gospodu kolikor je le moč polajšana existenca v Železnikih, se je dne 12. pr. m., ko so združene srenjske predstojništva sostavljala proračun za tekoče leto za okrajno blagajnico v Lok', naš občinski zastopnik na vso moč poteguil za to , da naj bi se tukajšnemn in tudi Poljanskemu g. zdravniku povikšala plača od tri na štiri sto goldinarjev, kar je bilo tudi sklenjeno, in se pri nas že izvršuje. Naj bi pa ta sklep: po-vikšanje plače gg. zdravnikom namreč, posnemale tudi druge občine; zakaj naše dni ni noben stan na tako pičlih iu negotovih prihodkih, kakor ravno zdravniški, akoravno se mo- rajo ti gospodje dokaj več utiti, kot nekdaj; kar pa je še čez vse naj težavnejše je to:oni morajo zlasti o času nalezljivih bolezen vsaki trenutek biti pripravljeni žrtovati življenje bvoje v prid človeštva, naj si bo potem za njih vdove in sirote že kakor kolj si bodi. Te besede zapisal sem toliko ložej in toliko bolj opravičeno, ker se mi kot nezdravniku ne more očitati, da se poganjam za prid last nega žepa. Konečno naj še omenim, da se je po besedah pregovora : ,,Dober glas seže v deveto vas" velika zmožnost in prijazno ter postrež-ljivo postopanje našega gosp. zdravnika že dobro razglasilo po vsej okolici; priporočujemo ga tudi še sosednim: Poljanski, Cerkljanski iu Tominski dolini, naj se zatečejo v boleznih do tega hvalevrednega gospoda. Prepričal se ho vsak, da pisal sem le čisto resnico. Bog! L Domače novice. V Ljubljani, 5. marca. (Pritožba.) Zoper zadnjo konfiskacijo od 20. svečana smo se zopet pritožili. To bi bilo res čudno, ko bi še o ljubljanskem blatu ne smeli pisati! (Deželni glavar vitez Kaltenegger) je bil v soboto nemudoma telegratično poklican na Dunaj, kamor je odšel še isti dan z nagličern Eni sodijo, da so ga poklicali tje, ker ga ven dar le hočejo narediti za deželnega predsednika, eni pa mislijo, da se je to zgodilo zarad deželnega zbora kranjskega, kterega bodo boje vendar le sklicali po veliki noči, da že skoraj preneha poslovanje sedanjega narodnega deželnega odbora, ki nemčurje silno v oči bode. Se eni pravijo, da je šel na Dunaj zarad neke pravde, ki jo ima firar v Idriji Prva govorica se nam zdi najverjetnejša. (Hitro voznnje skoz Špitalske ulice) je sicer prepovedano, vendar pa se nekteri vozniki za to prepoved dosti ne zmenijo. V t-o boto je zopet eden ua voglu proti Lingarjevim ulicam tako hudo pritisnil neko gospo k zidu, da je morala zdravniške pomoči iskati. Poli ciji priporočamo, da naj strogo pazi ua izvrševanje dotične prepovedi in ostro kaznuje vse,k bi proti njej ravnali, sicer nesreč ne bode kouec. (Slovensko gledališče.) Na predpustno nedeljo se je igrala burka ,,Pavliha''. Gospoda Kajzelj in Šušteršič prouzročila sta mnogo smeha. Tudi se je dobro pelo; zbori so ta večer vbrano peli; duet, ki sta ga pela g. Kajzelj in gospa Odijeva se je občinstvu posebno dopadal. — (Sad sedanjega Šolstva.) Dokaj se je že tožarilo, da sad sedanjega šolstva ni kaj dober in vesel, ne za dušo ne za telo. Ne za dušo, kajti um prejemati ima preveč, sred pa dobiva vse premalo; ne za telo, kajti sedeti in truditi se mora prehudo, samo dopoldne že po tri, štiri ure zapored, in — ni ga dobrotnika, ki bi olajšal mladini težka bremena ter okrajšal jel predolge muke. Opomni naj se tu le na dve žalostni prikazni, ki ste sad nove šega šolstva. Prva je, da se prikazuje vsled preobilnega sedeDja in učenja pri mladih dijakih betežnost, ki je mučila nekdaj le stare vradnike po mnogem sedenji in poslovanji, in druga je, da gine in peša pri šolski mladini petje, kajti učenci slabijo telesno, zaostajajo v rasti in moči, in ne vzmagujejo v to potrebnih vaj, da utegne nekdaj tako spodbudno in veselo prepevanje pri šolskih mladenčih popolnoma opešati. Kedaj pa se obeta človeštvu bolja prihodnost, ali kedar mladina tiha medlf, ali kedar zdrava poje in se raduje v poštenih veselih pa vzvišanih pesmih? — Razne reči. — Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Alojzij Pibernik, fajmo-šter v Loškem potoku gre v pokoj. Razpisane ste fari: Loški potok 15. in Šmarija 18. t. m. — Zabavnika „ Deutsche r Ilaus-schatz" prišel je ravnokar na svitlo 8. snopič ki obsega: Eine einzige Tochter. Novelle von Melati von Java. Aus dem Ilolliindischen iibersetzt von L. v. Ileemstede (Eorts.). — Ein junger Spross des alten Ilauses llabsburg. Kronprinz Rudolf. — Schott\vien und Klanim. Von Dr. G. E. llaas. (Schluss.) — Patriotiscbe Lieder eines Tyroler Bauernmiidchens. (Ge-dichtet anno 18GG.) — Der japanisehe Lack-baum und seine Ausbeute. Von Dr. Kari Tornow. — Das Kreuz am Wege. Von Georg Freiherrn vou Dyherrn. — Eine deutsche Heimstiitte iu der heil. Stadt. Mitgetheilt von Johann Fahrngruber, Rector des osterreichi-schen Pilgerhauses in Jerusalem. — Wieder-begraben. Aus meinem Wanderleben. Von L. Iiiegel. — Skizzen aus Siidamerika. Die hohe Cordillera in Chile. Von Ernst Freihrn. von Bibra. — Patriotische Lieder eines Tyroler Bauermiidchens. Zum Empfang der Sonnen-burger Schiitzen. — Der Mann mit der eiser Maske. Eine Studie von Kari Polil. — Karthause bei Pavia in Oberitalieu. — katholisehe Christenheit in Trauer. — Vermahlung des Ilerzogs Dom Miguel Braganza mit der Prinzessin Elisaboth Thurn und Taxis. — Die Sinfiuthsnge Pima-Indianer in Arizona. Ven Dr. Fr Helle. —- Allerlei. Podobe pa so: Kron- in izvrstnimi podobami, in se zamore ali na-ravnost po pošti, ali pa pri knjigotržcih naročiti. Cena vsakemu snopiču je 24 kr. uen Die D.e Die von vou der \V. prinz Rudolf von Oesterreich-Ungarn. — Letz-tes Aufgebot. Scene aus der Tyroler Volks-erhebung im Jahre 180!». Nach dem Gemiilde von Fran/, Defregger — Das dsterreiehische Pilgerhau.s in Jerusalem. Nach einer Photo-graphie. — La Certosa di Pavia in Oberita-lien. Originalzeichnuug von G. Bauernfeiud. — Traumversunken. Geuialt von Maignan. — Das erste Nest. Originalzeichnung von Giacomelli. — Der Gardasee: 01iven«trand bei Torbole. Originalzeichnung von Rudolf Schick. — Prinzessin Elisaboth von Thurn und Taxis. — Ilerzog Dom Miguel von Braganza. — Die Ohnmacht der heil. Katharina von Siena. Wandgemiilde von Razzi ti der Kirche San Domenico in Siena. — Illustra-tion zum Nachtiscli. — Vsako leto izide 18 snopičev, t. j. vsake 3 tedne eden. z mnogimi Eksekutivne dražbe. C. marca: 3. Mlinar iz Stare vasi, 3. Čuk iz Lom, 2. Simonič iz Korita, 2. Kamenšek B Črnega vrha, 2. Žakelj iz Godoviča, v Idriji. 2. Osolnik iz Židanje vaBi, v Novem mestu. 2. Gaš-perlin iz Poženi k a, v Kranji. 2, Malavrli z Vrz-denca, 2. Furlan z Vida, 2. Kotli iz Kamniku, vsi na Vrhniki. 2. Sibenik iz Postojne, 2. Strad-jot iz Dolenje Košane, oba v Postojni. 2. Mihe-lic iz Presren, v liadolici. 1. Koren iz Nadleska, v Ložu. 1. Dragan iz Cesnjice, v Mokronogu. 3. Mam iz Sneberjev, Molile iz St. Jurija, 3. Derglin iz Lanišča, 3. Zalar iz Zapotoka , 1 Berglcs iz Hcpš, 1. Zdravje iz Kremcniee, 1. Hočevar s 1'ijave gorice, vsi v Ljubljani. Loterijske številke 2. marca. Na Dunaju: 44, 34, 4!), «1, 48. V Gradcu: 64, 3, !>. 75, IS. Javna zahvala. Slavna hranilnica v Ljubljani je darovala! ,.Narodni šoli," društvu v podporo Ijudskia šolam in revni šolski mladini 100 gld. Za tn zdatno podporo se iskreno zahvaljuje ' V Ljubljani 1. marcija 1H78. Narodne šole odbor. F. Stegnar, načelnik. ^toikd! 5cx3csj=s5csjci tesfcs 3cj3cs dcs to jooc*; Vabilo k obrnem« zboru udov društva Marijine bratovščine v Ljubljani,: kateri bodo v nedeljo 10. marca 1N7H v mestni dvorani. f B i) 2. 3. Dnevni red: Nagovor predstojnika i čitanje zapisnika občnega zbora od 25. februarja 1877-Sporočilo za leto 1877. Volitev 3 udov v vodstvo i volitev pt gledovalnega odseku. 1. Posamezni nasveti udov. Zborovanje se prične ob 10. vri dopoldne. Vodstvo društva Marijine bratovščine v Ljubljani. Telrurnlu-iH- (Iviihiih cene marca. Papirna renta 02.60 Hreherna r-j.to* 66 45 -Zl:.t.arenta 74 25. — lSfiOletno liižavno nosoiilo 110 -haokiti- •.kcij« 789 — Kr«8'/,. Žitne cene preteklega tedna. Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3*°/,0„ mernikov. V Ljub- v Novem- V Kriinji V Sodra- V Mari- V Ptuju V Ormuiu V Celovcu V Zagret' H e £ j Ijani mestu žici boru _gl. | hr. gl. i kr. gl. | kr. gl. kr. gl. j kr. gl. | kr. gl. Ur. gl. j kr. gl. I« p. . (hektoliter 9 45 10 20 10 40 11 8 9 50 8 60 8 80 !) 12 8 ' 90 senice £ niernik 2 90 3 j 61 3 20 3 40 2 91 2 61 2 70 2 80 2 \ " P v. (hektoliter 6 60 7 — 7 32 — — 6 30 6 80 6 80 6 34 7 - • • (mernik 2 - 2 15 2 25 — - 1 93 1 93 2 9 1 92 2 15 (hektoliter 5 85 6 30 6 82 — — 6 40 5 30 5 40 6 28 5 2« ',otmenn (mernik 1 80 1 63 S 10 --1 60 1 62 1 66 1 91 1 1« (hektoliter 7 12 7 28 6 50 60 50 8 - 6 10 4 60 6 45 7 4« AJ 8 ' ' (mernik 2 20 2 22 2 2 — 2 46 2 9 1 40 1 98 2 30 p (hektoliter 6 36 6 — 6 50 — — 6 40 5 80 7 80 4 46 7 60 rrosa . £merniJI ,90 x 85 2 — — — 1 97 1 72 2 40 I «6 2 36 T y. (hektoliter 7 32 7 30 7 - 7 70 6 40 6 20 6 - 5 46 6 40 t ursice £raernik 2 30 2 24 2 15 2 33 j 97 1 91 1 53 l 60 1 „ (hektolitor 3 26 3 90 3 70 — — 3 60 3 30 3 55 3 6 3 20 Uvaa 1 (mernik 1 — 1 19 1 6 — — 1 7 1 — 1 26 - 96 1 -