POSTRŽEK olx'ini Iíesternik - trnovska vas - s predstavniki Slovenske vinske aLu-defrtije sem sodeloval pri izdelavi strokovni h izhodišč za bodoči Vinološki muzej uit Ptuju; s kolegi iz muzeja sem sodeloval pri ktnu L-piiranju otroškega razstavišča v (M Ivanjkovci. - koi član Uredniškega odbora (področje etnologije) sem sodeloval pri izdaji (j /'tujskega rhornika. - pridobil sem naziv višji kustos etnolog kol edinega slovenskega raziskovalca so me sprejeli v livnipsko združenje karnevalskih mest primerjalnim študijem tradicionalnih evropskih mask z nuiZeo-loškimi aiiafizami tega in podobnih muzeiev uti Pridobljene informacije in Znanie bom uporabil tako za doktorsko disertacijo kol pri realizaciji stalne postav llv c mask v 1'MP, V letošnjem letu je moja bihiliograiija bogatejša za IS enot. tako v domačih kot lii|ili strokovnih rev ijah. 4.2. Andrej Brence - V* depo|ii sem urejal gradivo iz keramike Ves popis sem vnesel v računalnik < )bdelal sem fond. mask (Opise mask, ureditev Cli fotografij, DIA posnetkov). Vse podatke sem vnesel v računalnik -1 ki Folklornega društva Pttymui pridobi I i arhiv v zvezi s kurentOyarijem \ihiv zajema obdobje od leta 1963 do 68 I9>s7 Pregledal sem dokumente, ki so sedaj urejeni in popisani v ¡2 mapah Prav tako so nam predali tudi fotodo-kumentacijo. Tu gre za fotografije s kurentovanj, ki so večinoma v črno-beli tehniki Gre za okoli 650 fotografij, brez negativov. Vse fotografije so sedaj urejene. Arhiv in fotodokiiiiientacija se vodita posebej kol fond Folklornega društva Ptuj. - V skladu z načrtom dela sem pričel z obdelavo dokumentov za historični pregled kurentovanja in dogajanj, ki so z njim povezana. - S Pionirsko knjižnico Tahor iz Maribora sem sodeloval pri razstavi o pusl-nem šemljenju Razstava je bila odprta 12. 2. 1996 v prostorih kii|ižnice. V pustnem času sem dokumentiral kurentovanje v Ptuju, pustne povoj ke v Cirkulanah, Vidmu, Dornavi. Zabovcih in Vlarkovcih ter Ormožu. Dokumentiral sem tudi jttrjev sejem v Ptuju in Dobrote slovenskih kmetij. Martinovanje in Katarinin sejem - Vodil sem očiščevalna in depojska dela v prostorih grajske Žltnice ter skrbel za posege na restavriranju gradiva - Za oddelek sem pridobil .-15 predmetov. Gospa Ca n j ko iz Maribora nam je poklonila šivalni siroj. (ki gospe Alič s Ptuja pa smo odkupili .Vi predmetov, predvsem sodarsko orodje. - Napisal sem besedilo o sejmih in kurentovanju za Vodnik po Ptuju, ki je izšel v drugi polovici leta /a revijo Etnolog pa sem napisal članek Vinarski muzej v Ptuju od ustanovitve leta 19. J ^ do otvoritve /946. Nataša Koneslabo POROČILO ETNOLOŠKEGA ODDELKA POKRAJINSKEGA MUZEJA MURSKA SOBOTA ZA LETI 1995 IN 1996 Celotno raziskovalno in razstavno delo v letih 1995 in 19% je bilo podrejeno oblikovanju koncepta in uresničevanju nove postavitve stalnih zbirk sobos kega muzeja. Razstavljeno gradivo s pripadajočim katalogom bo prvič predstavilo izbrana poglavja, predmete in pojave, s katerimi bo mogoče poudarili etnične, konlesionalne. gospodarske bivalne, umetnostne, socialne in duhovne koordinate pokrajine ob Muri od na ¡sta rej šili časov do danes S svojimi prispevki so se vabilu odzvali slovenski in madžarski etnologu arheologi, zgodovinarji. slavisti, umetnostni zgodovinarji in arhitekti. Zbiranje, evidentiranje iti dokumentiranje gradiva Večkratne prekinitve v delu kustosov etnologov v zadnjih desetih letih so povzročile pomanjkljivo dokumentiranje in varstvo hranjenega gradiva v muzejskih zbirkah ter dopolnjevanje slikovnega gradiva etnološkega oddelka. Ves čas. Odkar sem nastopila delo kol pripravnica; pravzaprav poteka temeljita revizija stanja v depoju in v inventarnih knjigah, da bi ¡mšli do popi) I ne j šega pregleda nad etnološkim fondom muzealij, V rem obdobju sem po večletni prekinitvi opravila invenianzacijo 15K fotografij - negativov, 89 diapozitivov ter vzpostavila še neobstoječo he mero tek o za p< arebe etnološkega oddelka, kt sem jo uredila po veljavni etnološki klasifikaciji: 135 člankov iz dnevnega in tedenskega lokalnega časopisja obsega interpretacije sestavin in pojavov lokalne gmotne, družbene in duhovne kulture ter aktualizira problematiko folklornih prireditev in muzejskih ter muzeoloških prizadevanj V omenjenem obdobju je bil poudarek na zbiranju teksiilij m drobnih predmetov za potrebe stalne postavitve, ki dopolnjuiejo oblačilno in stanovanjski1 podobo (Si), m 70. let Iz nekdanje gostilne Toplakovih v Dobrovniku seni pred msitvijo objekta pridobila in prev zela darovani gostilniški inv entar m za .simbolično ceno prevzela opremo, ki priča o stanovanjski kulturi in likovnem obzorju zadnjih prebivalcev nekdanje Medvenove luše v delavski mestni celi ti, v kateri se je najbolj ohranil ruralni arhitekturni fond v Murski .Soboti Varovanje gradiva Zaradi zaščite in boljše preglednosti gradiva v muzejskih zbirkah smo avgusta 19% preselili v galerijske prostore vse muzejske zbirke, da bi reorganizirali de-poje in v posameznih prostorih uredili stene, strope in električno napeljavo ter tako omogočili dostop do gradiv a. Za potrebe nove muzejske postavitve so bili leta 19% v muzejskih delavnicah Opravljeni večji konservatorski posegi na 16 lesenih in kovinskih predme t ill iz etnološke zbirke Najzahtevnejši stro- - GLASNIK SED 36/1996, št. 1-2 J POSTRŽEK kovni poseg so predstavljale i ljudske plastiko, kt hodo jeseni po zaslugi Bine ta Kovačiča, samostojnega restavratorja i/ Z\ '\'KD Maribor, prvič predstavljene javnosti na stalni postavitvi Razstavna dejavnost s predmeti iz etnološke /hirke se v postavitev vključujem povsod tam. kjci rav en vsakdanjosti dopolnjuje raztlme vanje življenja in bivanja večinskega prebivalstva v pokrajini oh Muri v Ifi., 19 in 20 stoletju v širšem kuturnozgo-dovmskem kontekstu Za katalog, ki bo izšel oh odprtju razstave, so bili k sodelovanju povabljeni vsi nekdanji zaposleni kolegi in posamezniki, ki so rajski >vali gradivi>v katerem ki >ii obdobju, kakorkoli na terenu, v muzejskih zbirkah ali \ arhivskih virih, da hi s sv< jjini prispevkom pripomogli k popolnejši p'>d< >1 >i kulture nepriviligiranih slojev in vsehm njihovega gospodai skega, bivalnega m duhovnega življenja, Z,i pi iiivbe nove stalne postavitve sem prispevala študij in izbor gradiva, izbor rekonstrukcij in amhienialnih postavitev pi istavitev v prostor, izbor in izde-la\o podnapisov. tipologij, prostorskih m časovnih pojavnosti predmetov in P' '¡avo\ .dve študiji muzejskega gradiva v katalogu, prelistavitev vseh razstavljenih predmetov za katalog in vključitev izbranih predmetov \ študije muzej-skeg;i gradiv a zunanjih si idelavcev - Pedagoška dejavnost \ sklopu sodelovanja /. Ljudsko univerzo Murska Sobota sem za študijsko skupino v tem 1995 pripravila preilav'a nje 1>1 n nainentiki na leksiili-|ah in predstavile* tekstilij iz etnološke zbirke • vodsivo in učno uro o ljudskem stav-barsfvii za študijsko skupino Ljudske Univerze M sobota v muzejski vasi ' '¡iimuzeuin v Zalaegerszcgu: iileio m sodelovanje pri postavitvi Hi ili >žn< >sine i azstave Pogrinjek viizett-*k'>ga zajtrku in bešeclilp za zloženko: izbi>r gradiva postavitev zaključne razsl a ve ob koncu tlela in besedilo za d< tženko. Vi ()s iVensovci sem 30. I 1995 pri Pravila učili) lin j z. diapozitivi o etnologi! in delu etnoli >ga v muzeju za učenev ■ <>■ m s. razredov. ' sklopu ■/. Ma/e /oiičett ske dela vi t ice ' ' '/(va/fsem 2.-). $ 1996 za udeležence ^'laynk e v Plečnikovi cerkvi v Hogojini ^'■pravila predavanje o ljudskem "»čarstvu v Prekmurju in Plečnikovi tVl'kvi v Bogojini Raziskovanje gradiva Končala sem raziskovanje gradiva z;i katalog in pripravila študije o pričeval-nosti muze ali j iz etnološke zbirke o razvojni poti cehov in razprostranjenosti cehovskih združenj v Prekmurju. Sklenila sem terensko raziskavo pri lončai |ih v Moščancih. 1'ečarovi ili. Te-š:inovcih in Lemerju zli izdelavo študije 111 kataloga o lončevini iz etnološke zbirke in ljudskem lončarstvu v Prek murju. Sodelovala sem v projektu Inštituta za slovensko narodopisje Maska v Sloveniji za izdelavo mul t ¡medijske predstavitve pustnih šemskih območij v Sloveniji Za potrebe raziskovalno-razstavnih projektov v prihodnosti sem obstoječo video-, dia- in lote kIo k umen taci jo dopolnila s posnetki, ki dokumentirajo kulturo pokopališč in njihovih obiskovalcev oh dnevu mrtvih, gost ti-vau/e v Puževcih I<>9s. renesanso nogometa v Prekmurju in fenomen Hlačk gringosov ter Zinili markov, kulinariko in turistični spominek v Radencih, motiviko vezenih stenskih prtov z. začetka stoletja, trženje kulturne dediščine na primeru predstavitve madžarskih rokodelcev v Lendavi /•'ervticevo sv nje v furuišču. V sodelov anju z tir. Naškom Križnar-jem iz AVL ZliC SAZl' smo v letu 1996 obstoječo dokumentacijo dopolnili z v ideo. dia in fotografskimi posnetki borovega gostovanja v Mo noš t m 1990 in postavljanja maju št 1 v ciančanih. Mednarodno sodelovanje / dr F.dit Kerecsenvi. sodelav ko mu-žeja bola zaokrožila oblačilno podobo madžarske etnične skupnosti Iletes \ pjekmurju za razpravo v naslednji številki zbornika soboškega muzeja in pripravila prispevek v katalogu nove stalne postavitve. Publicistična dejavnost Pokrajinski muzej Murska Sohoia je oh slovenskem kulturnem prazniku za regionalni tednik Vestnik pripravil Vest-uikovo kulturno prifagd (8. 2. 1996), v kateri smo kustosi predstavili delovanje muzeja od ustanovitve do sodobnih raziskovalnih in razstavnih prizadevanj po posameznih oddelkih. V prilogi sem predstavila < Iva pi1ispevka o slavhui jne-poznavi losti/xmt 11 rske regije in <> vplivu gibanic na oblikovanje ohmurskih iden- titet ali o etnološki rajonizacijt malo drugače. Za četrto številko Zbornika sohoškega muzeja sem pripravila predstavitvi samostojnih publikacij slovenskih etnologov ki opozarjata na oblikovno in vsebinsko mnogovrstno šemsko izročilo -Človek z masko; Od Prekmutja do Benetk Marjana Bažata in Janeza Bogataja ter oceno razstave in kataloga Mitologija Žoharjevega Kurenta, ki sta jo v Pokrajinskem muzeju na Ptuju postavila Stanka in Aleš Gačntk Za turistični vodnik po občim Moravske Toplice sem prispevala etnografsko podobo občine ki je izšla v knjižni publikaciji z naslovom /'odoha občine Moravske Toplice m v samostojnih prevodih \ angleškem, nemškem in madžarskem jeziku. Za podatkovno shemo Pokrajinskega muzeja M. Sobota na CD KOM u za mu zejski sejem 1997 sem priprav ila predstavitev etnološkega oddelka in njegovih zbirk. V okviru akcije za izbor najlx)ljSih kmetij SV Slovenije, v kateri sem sodelovala že drugo leto. sem v tedniku Vestnik pripravila dva prispevka o spominkih kol ( ne ¡izvirnih sooblikovalcih turistične podobe pokrajine, v Veslnikovi prilogi Naj kmetija 96 pa sem pisala o nekaterih bistvenih spremembah v tradicionalnem kmečkem gospodarstvu in njihovem vplivu na stavbno in bivalno podobo pomurskih kmetij V samostojni publikaciji S. Košičevih dnevov sem pisala o domači obrti in soustvarjanju kulturne dediščine in podobe p< »krajine Predavanja, referati 111 javni nastopi 1.2. 1996 sem v sodelovanju s 1 m ¡stičnimi društvi Bralonci, (lančani. Lipovci in Izakovei pripravila predstavitev kriterijev za izdelke domače in umetne obrti. Na tečaju za turistične vodnike pri Pomurski lm istični zvezi sem 30. 3. 19% pripravila 5 ur predavanj z diapozitivi o etnografski podobi in etnološki rajoni zaciji pokrajine oh Muri. Na okrogli mizi o Plečnikovi cerkvi v okviru H Košičevih dnevov v Bogijini sem 26, -S. 1996 pripravila prispevek na temo etnološke problematike Plečnikove cerkve v Bogojini. Z regionalno radijsko postajo Murski val Že tretje leto sodelujem pri pripravi ali izvedbi tematskih in kontaktnih oddaj na temo ohranjanja in promoviranja kulturne premične in nepremične dediščine. predvsem pa aktualnega prostorskega in Časovnega izvora ter trans formacij in prenosa vlog in pomenov 69 ^SNIK SED 36/1 996, št 1-2 POSTRŽEK šeg in na v'a d letnega cikla v današnjem času, ki izstopajo i/ tradicionalnega konteksta \ letih 19')>-1996 smo pripravili naslednje prispevke: Mlini na Muri in ohranjanje prerničm m nepre-m tč ne kult urne dediSčine; Sv. Martin m murtinovo; Kdo je Lucija m kaj je IU i nje Prednuet i/eim čas; Krojaški ceh r Tiirnišču; Vel i kot loč na ikonografija; Markovo se o je r Beltincih in sejemska ponudha: (ahanice v obmiirskem prostoru; Pomen etnološkega slovarja Slovi •necv i nt Madžarskem - oh predsia-viivi etnološkega slovarja Marije Kožar Mukič v Murski Soboti 16. 12. 1996 Studijsko in strokovno izobraževanje 6 š u ^ 19% sin »kovna ekskurzija na Nizozemsko z ogledom stalnih in specialnih muzejskih postavitev v Rot-terdamu, Amsterdamu. Haagu C Muze-on, Ka/stavil o nizozemski družbi v času uscvarjanjajana Vernteerja) in Arnhenui (\ii¡zej na prostem) sin )ki a no srečanje in p<>svei<>\'anje etru >li>ghuu>čju ZVNKD Maribor viirganizaciji 1 prave za kulturno dediščino 16. in 17, 10 19% v Prekmurju z ogledom stavbnih etnografskih in kulturnozgodovinskih spomenikov Prekmurja: Grad, Ki ižev i i. l.endava. kleti 1 j Tamas v Len-da\ škili g*irii ah. I )olga vas. kleli v Stie-hovskih in Filovskih goricah, F i love i. Ogled in sistematska muzeološka analiza razstav: (k/ antičnega vrča do rtmjolke \ Dolenjskem muzeju, stalne etn< ikiške postav itve v muzeju v Szoni-b.tihelv ju na Madžarskem, stalne postav it v e Slovenci r Ju. sin! v Muzeju nove j Se zgodovine v Ljubljani, Pozdravljeni, ptvdnamci v < Cankarjevem domu. stalne p(istavitve v Muzeju za umetnost i obrt in \ Etnografskem muzeju v Zagrebu Iiruge dejavnosti Izbrala sem gradivo za snemanje inieh-erje\ m ekslerierjcv v igrano-doku mentalnem filmu Janeia Kavčiča Lik Ionu tre. s sodelavci smo v strokovni komisiji regionalnega tednika Vestni k oblikovali nov koncept in nove kriterije za izlioi najlioljših kmetij severovzhodne Slovenije. l't isiedf i vala sem gradbeni > dokumentacijo foti »grafi je in strokov no liteiaturo pn oblikovanju načrtov za izgradnjo plavajočega mlina na Muri v lžakovcih in pri naslajanju zbirke esejev Martina Mlinarica. Pripravila sem izhodišča zli muzejsko postaviiev v gradu K.ikiČan. ki bo zajela predstavitev agro kulturnega izročila v 70 pokrajini, in izbodišča za vsebinsko izvedbo etnološkega kompleksa v Kraščih ob Ledavskeifl jezeru. Svetovala sem oli predstavitvi pomurski' regije v okviru Kmetijske svetovalne službe in posredovala gradivo za oblikovanje predstavitvenega kataloga oh razstavi Dobrote slovenskih ¿me///na Ptuju. Posredovala sem gradivo za oblikovanju- predloga za grb občine Moravske To pltee oblikovalki Lidiji Fišer ter gradbe no dokumentacijo, fotografije, risbe in virokovno literaturo za projekt o ljudskem stavbarstvu arhitektu t joranu 1 )ominku. Magda Peršič__ POROČILO O DELU NOTRANJSKEGA MUZEJA V POSTOJNI Notranjski muzej se je v lelu 19% dokončno preselil v začasne prostore na Ljubljanski > 10 (bivši doni JI A), kjei si deli prost ore skupaj z. Glasbeno šolo Postojna. Kusto-dinja Magda Peršič je bila zato v začetku leta zaposlena predvsem s .selitvijo oziroma urejanjem etnološkega depoja. Za etnološko dokumentacijo skrbi delavka prek javnih tlel. ki je pod mentorstvom Magde Peršič opravila računalniški v nos podatkov s programom MODES: tako je bilo računalniško ol idelanih i6() predmetov, Magda Peršič je evidentirala etnološko premično dediščino v zasebni lasti na območju občin Cerknica. Loška dolina, Pivka Postojna. Diaieko je obogalila s 6()0, foioteko pa s S(K) enotami. V letu 1996 je nadaljevala z raziskovanjem ribjške kulture na Cerkniškem jezeru, polharstva v Loški dolini in začela z. raziskav < j obiskovalcev podzemnega sve-la postojnski »-pivske regije: lako ji' posnela 300 fotografij s podpisi obiskovalcev v Rovu, starih podpisov v Postojnski jami in v Konjskem hlevu v P red jamskem gradil. StrokiiVno je sodelovala z režiserjem Aiuujeiu Muralovičem pri oblikovanju koncepta dokumentarnega filma Reka mnogoterih imen. Podobe iz Srednje tivrof>e, Alpe - Jadran, RTV Slovenija, julij 1996. Čeprav je Notranjski muzej brez razstavnih prostorov, je v lelu 1996 pripravil razstavo Oh lOO-le/nici rojstva (biologa) ligona Pretuerjtt v Restavraciji Jama, pri kateri je kuslodinja Magda Peršič pomagala pri oblikovanju koncepta. Etno loških razstav ni bilo. prav tako je pro- padlo sodelovanje s Turistično kmetijo I ludičevec pri postavitvi zasebne zbirke Magda Peršič je pripravila gradivo in napisala tekst za (T) ROM o slovenskih muzejih ki ga pripravlja Muzej novejše zgodovine V maju ie muzej skupaj z Inštitutom za raziskovanje krasa m Jamarsko zvezo Slovenije pripravil Mednarodni simpozij o zgodovini spe/eologije in krctsoslot /a Alp. Karpatov in Dinaridov - ALCADl. Junija se je kuslodinja udeležila Mednarodne krasoslovne šole, ki |e bila posvečena breznom. Prav tako se je od 9.-12. oktobra udeležila J. Mednarodne konference o polhih v Mošcenički Dragi t Ilfrd International Con/erence on Dor-nticel kjei je sodelovala s prispevkom Identiteta slovenskega polheastva. Novembra pa je odšla z muzealci in rcslav -ratorji na stroke>vni> ekskurzijo v Sirijo, Kol biblioteka tka skrbi za inventuri zacijo tekočega knjižnega gradiva; knjižnica nima dostopa do Cobissa in tudi drugače je muzej pomanjkljivo tehnično opremljen. v okviru pedagoške in propagandne dejavni >sii je kustodinja sodelovala v Zgodovinski komisiji za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih zgotloi •uuujet pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Prav tako je sodelovala z Etnografskim krožkom na OŠ M. Vilhat iz Postojne. (¡ozdarsko in Glasl*>eno šolo iz Postojne. Aktivom kmečkih žena Postojna < Furmanski praznik), Kmetijsko svetovalno službo. Turističnim društvom Loška dolina. Inštitutom za raziskovanje krasa, z muzeji m etnologi v Sloveniji in tujini Tatjana Dolžan__ POROČILO O DELU ETNOLOŠKEGA ODDELKA GORENJSKEGA MUZEJA V KRANJU V LETU 1996 Najobsežnejši projekt v lelu 19% bilo sodelovanje z Merkurjem d. d ^ Kranja ob priprav i publikacije iri razstave ob stoti obletnici tega podjetja. 2'i septembra je bila na tiskovni konferenci predstavljeni! publikacija Z zaupanje»1 v novo stoletje!Merkur (/W96-/996' i'1 hkrati odprta razstava v izložbah .Mer- kurjevih prodajaln v Kranju Življenje i'1 __ - GLASNIK SED 36/1996, št 1-2 k