PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040> 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina pl"a6aoa-V-^otovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 217 (13.448)
Trst, četrtek, 21. septembra 1989
Zagotovila zunanjega ministra De Michelisa v senatu
0 Maccanicovem zakonu se bo
Po dolgi politični krizi
Naša dežela ima
vlada posvetovala z manjšino
Reševanje vprašanja manjšin za De Michelisa model sožitja, ki bi jutri utegnil postati zgled za evropsko integracijo
končno spet deželno vlado
DUŠAN KALC
RIM Velik uspeh nedavnega jugoslovansko-italijan-skega vrha v Istri je včeraj odjeknil v rimskem parlamentu, kjer je imel novi zunanji minister Gianni De Michelis daljše poročilo o splošni diplomatski usmerjenosti italijanske vlade. Poročilo v zunanjepolitični komisiji senata je bilo za šefa italijanske diplomacije hkrati prva priložnost, da je lahko obrazložil svoje poglede na mednarodno dogajanje, na odnose med narodi in državami in na velike ter vznemirljive teme današnjega časa.
Svoj prvi ekspoze je po splošnem mnenju senatorjev dobro opravil. Govoril je poldrugo uro v zanj značilnem vrtoglavem ritmu in dokaj briljantnem tonu ter se dotaknil malodane vseh argumentov mednarodne politike, od velikih problemov atomskega razoroževanja, popuščanja napetosti ter integracijskih procesov v svetu, do drobnejših, a zato nič manj pomembnih vprašanj narodnostnih manjšin. Prav ta problem je zlasti pomemben za našo zamejsko skupnost, zato smo temu delu De' Michelisovega poročila sledili s posebno pozornostjo. In tudi ob tem argumentu je novi zunanji minister, ki je med podpisniki Renzullijevega zakonskega osnutka o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji, pokazal precejšnjo dozo občutljivosti in tenkočutnosti. Predvsem je pred senatom ponovil, kar je bil v nedeljo že povedal novinarjem, da je bila njegova neposredna seznanitev z manjšinsko problematiko dokaj ganljiva. In pri tem je omenil obe manjšini ob tržaški meji. Pomoč obema narodnostnima skupnostima je bila, kot znano (in to je De
Michelis tudi poudaril pred senatno komisijo), ena od točk italijansko-jugoslovanskega sporazuma. In v tem okviru se je Italija obvezala, da bo pomagala s finančno podporo svoji manjšini v Jugoslaviji ter da bo poskrbela za ustrezno konstruktivno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji. Povedal je, da je minister Maccanico pripravil zakonski osnutek. Se preden ga bo vlada osvojila ter posredovala parlamentu v razpravo, pa se bo o njem posvetovala s predstavništvom manjšine. S tem se uveljavlja načelo, ki vnaša novo vsebino in kakovost v obravnavanje delikatnih manjšinskih odnosov. Na to načelo je v predsedstvu zunanjepolitične senatne komisije ter v neposrednem razgovoru z ministrom opozoril tudi slovenski senator Stojan Spetič, ki je konkretno predlagal, da bi italijanska vlada navezala formalni stik s predstavniki italijanske manjšine v Jugoslaviji, preden bo ukrepala v njeno korist s finančnimi prispevki. Nihče ni imel nič proti temu predlogu.
Reševanje problema manjšin je za italijanskega zunanjega ministra skratka pomembno vprašanje. V njem vidi tudi model sožitja, ki bi lahko postal zgled za Evropo na njeni poti_ integracije.
Če pogledamo na globljo vsebino celotnega De Michelisovega poročila pred senatno komisijo, najdemo prav v pojmu »integracija« ključ za razumevanje njegove zunanjepolitične filozofije. De Michelis je globoko prepričan, da tiči v integracijskih procesih rešitev velikih problemov sveta, kot so odnosi Sever-Jug, svetovna trgovina, okolje, migracijski premiki, kulturno sodelovanje, vprašanje mamil ipd. Ti pro-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
TRST Deželni svet je včeraj po skoraj dvomesečni krizi končno izvolil novi odbor, ki mu znova predseduje videmski demokristjan Adriano Bia-sutti. V novi vladi, ki je politično gledano praktično fotokopija prejšnje, je sedem odbornikov KD, pet predstavnikov PSI, po enega zastopnika pa imajo socialdemokrati in republikanci. V politični večini sta tudi PLI in SSk, programski sporazum pa podpirajo tudi listarji in svetovalec zelene marjetice Vivian. Novi podpredsednik Dežele je socialist iz Pordenona Francescutto, ki je prevzel mesto tržaškega predstavnika Carboneja. Zamenjava sodi v okvir novih notranjih zavezništev v sklopu deželnega vodstva PSI.
Biasutti bo program novega odbora predložil deželnemu svetu prihodnji torek, medtem ko se je včeraj odrekel običajnemu pozdravnemu nagovoru. Rešitev deželne krize bo skoraj gotovo v zelo kratkem času vplivala na usodo tržaškega pokrajinskega in občinskega odbora, saj LpT jasno zahteva vstop v koalicijo. Za vstop v tržaško koalicijo se poteguje tudi Slovenska skupnost.
Ostre kritike na račun novega de-
Adrlano Biasutti
želnega odbora prihajajo iz vrst komunistov in Zelene liste smejočega se sonca, ki napovedujejo ostro opozicijo.
(st)
NA 3. IN 5. STRANI
Carli poročal poslancem o zadevi BNL
RIM Zakladni minister Carli je včeraj v poslanski zbornici odgovarjal na več kot 20 poslanskih vprašanj v zvezi z odobravanjem Posojil Iraku v podružnici bančnega zavoda BNL v Atlanti in o (talijanskih podjetjih, ki naj bi imela koristi od približno 3.700 milijard lir posojila Iraku, tako da haj bi bila celo vpletena v prodalo orožja tej državi. Carli je v glavnem potrdil, kar je povedal Ze v senatu, povedal pa je tudi, da Preverjanja zavoda Banca dltalia se niso privedla do spiska vplete-hih italijanskih podjetij.
Pojasnila zakladnega ministra 80 povsem zadovoljila večino, 2ato pa je bilo toliko več nezadovoljstva iz vrst opozicije. Tako so kpmunisti in predstavniki neodvisne levice zahtevali ustanovitev Preiskovalne parlamentarne komisije, ki naj bi pojasnila celotno ozadje afere BNL - Irak in vsa oejstva, »ki naj bi celo postavljala v dvom nadaljnji obstoj zavoda oanca Nazionale del Lavoro«.
Predsednik slovenske skupščine Miran Potrč o spremembah ustave
Samoodločba je trajna pravica in je ni mogoče enkrat zu vselej izčrpati
BOGO SAMSA
LJUBLJANA Predsednik slovenske skupščine Miran Potrč je dobri dve uri odgovarjal na vprašanja domačih, beograjskih in številnih tujih novinarjev o slovenski ustavi. V ospredju vseh vprašanj so bili sedanji ustavni spor, obtožbe kontrarevolucije (tak naslov je z velikimi črkami objavila včerajšnja »Politika«), grozeče stališče zveznega državnega predsedstva in polemike v partijskem predsedstvu. Zato se je prvo vprašanje seveda glasilo: Kdo sprejema slovensko ustavo, kdo in na kakšen način jo lahko prepreči?
Miran Potrč je bil jasen in odločen, saj po veljavni zvezni in republiški ustavi lahko sprejema slovensko ustavo samo slovenska skupščina. Zvezno ustavno sodišče sme sprejeti pripombe, zvezna skupščina razpravljati in sprejeti stališče, stališča zveznega državnega in partijskega predsedstva pa so samo mnenje. Vse to so in bodo upoštevali, toda odgovornost in dolžnost skrbeti za usodo slovenskega naroda in njegovo povezavo z jugoslovanskimi narodi in narodnostmi pripada edino slovenski skupščini.
Potrč se ni izogibal odgovorom o JLA in izrednih ukrepih po vzorcu Kosova. Predvsem je odgovoril politično, da je skrb vseh za skupno življenje, katerega si niti predstavljati ni mogoče s pritiski in grožnjami. Zato je grožnje s tanki označil za smešne. Toda obravnaval je tudi pravno
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Opozorilo predsedstva ZKJ Sloveniji
BOGO SAMSA
BEOGRAD — »Predsedstvo CK ZKJ je na včerajšnji seji, ki jo je vodil Milan Pančevski, obravnavalo nastale politične probleme in ustvarjeno ozračje spričo predlogov amandmajev k ustavi SR Slovenije. V zvezi s tem je opozorilo na možne daljnosežne negativne politične posledice, ki bi nastale, in to ne samo za ustavno ureditev države in odnose v federaciji, temveč tudi za skupne politične razmere v državi, če bi bili sprejeti amandmaji v nasprotju z ustavo SFRJ.
Predsedstvo CK ZKJ je prepričano, da bodo komunisti Slovenije s svojim političnim angažiranjem, upoštevajoč tudi stališča predsedstva SFRJ, dali svoj prispevek, da bi se v procesu sprejemanja teh amandmajev v ustavno pristojnih organih in legalni proceduri predvide-
ni za njihov sprejem, pokazala odgovornost SR Slovenije, tako za svoj lasten razvoj kot za razvoj Jugoslavije.«
Do tod uradno poročilo seje predsedstva, ki ga je posredovala agencija Tanjug. Poročilo je napisano v presenetljivo pomirjujočem tonu, predvsem pa se sklicuje na ustavno določene pristojne organe in na legalne procedure, kar pa je bistveno vprašanje. Poročilo je skratka mnogo bolj umirjeno, trezno in odgovorno, kot je bilo v petek objavljeno uradno sporočilo državnega predsedstva SFRJ.
Seveda pa razprava ni bila tako umirjena in enostavna. Prav obratno, seja predsedstva ZKJ je trajala dobra dva dneva. V torek od jutranjih ur pa pozno v noč, včeraj pa od 9. ure zjutraj od 21. ure zvečer, praktično brez pravega premora. Prvi dan so bila na dnevnem redu
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Džihat eslami prevzela odgovornost za atentat na francosko potniško letalo
»VOjci ,
letaj- j Prijatelji so zaman čakali na pariškem letališču Roissy prihod ,z Brazzavilla	(Telefoto AP)

Našli razbitine francoskega DC-10
PARIZ Eksplozija neznanega izvora je najverjetneje povzročila nesrečo potniškega letala DC-10 francoske letalske družbe UTA, ki se je s 156 potniki in 14 člani posadke v torek popoldne zrušilo severno od jezera Čad na ozemlju Nigra. Letalo na progi Brazzaville-N'Djamena-Pariz, ki je ob 14.13 vzletelo z letališča v glavnem čadskem mestu, je kakih dvajset minut kasneje strmoglavilo v masivu Tenere, ne da bi pilot sporočil kakršnekoli težave.
Kontrolor v letališkem stolpu v Niameyu je izjavil, da posadka letala sploh ni imela radijske zveze z nadzorniki zračnega prometa v Nigru, kar je po mnenju preiskovalcev morebitno znamenje eksplozije francoskega letala. Novico, da je kontrola poleta izgubila sled za letalom, so sporočili že v torek pozno popoldne, kajti DC-10 bi se moral nekaj po 19. uri spustiti na pariško letališče Roissy, a šele včeraj zgodaj zjutraj je posebno letalo francoskega vojaškega letalstva, opremljeno z napravami za opazovanje, našlo razbitine strmoglavljenega McDonnell-Douglasa. Predsinočnjim in včeraj je teroristična organizacija proiranskih libanonskih verskih skrajnežev Džihat eslami prevzela odgovornost za atentat, preiskovalci ti sporočili ne jemljejo resno, kljub temu pa ne izključujejo možnosti atentata.
Med 156 potniki, povečini gre za Afričane, je bilo 50 Evropejcev. Med potniki so bili tudi Bonnie Pugh, žena ameriškega veleposlanika v Čadu, Mahmat Soumahila, čadski minister za plan in sodelovanje, Švicar Gabriel Balet, škof v Moudouju severno od N Djamene, ter, prav tako švicarski prelat, msgr. Gervais Aeby, prior reda kapucinov v Švici, ki se je vračal s potovanja po Čadu, poudarja sporočilo, ki ga je izdala direkcija družbe UTA v Parizu. Italijansko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da je bilo na krovu tudi devet Italijanov, za desetega, Davida Passiglia pa ni znano njegovo državljanstvo, saj se svojci niso javili.
V zadnjih dveh mesecih so statistiki zabeležili dve katastrofi tega tipa letal. 19. julija se je zrušil DC-10 ameriške družbe United Airlines, v nesreči pri Sioux Cityju v ameriški zvezni državi Iowa je umrlo 112 od 293 potnikov, osem dni kasneje pa je v bližini letališča v Tripolisu strmoglavilo letalo korejske letalske družbe, ki je priletelo iz Seula, od 199 potnikov jih je življenja izgubilo 74.
Po nesreči letala United Airlines je ameriška uprava za civilno letalstvo ukazala pregled vseh reaktorjev na teh vrstah McDonnell Douglasovih letal, pred nekaj dnevi pa je ameriški proizvajalec napovedal vrsto sprememb, da bi povečal varnost leta in pristajanja letal DC-10.
Izraelska letala bombardirala oporišča \ Libanonu
BEJRUT Medtem ko so se v Bejrutu nadaljevala mrzlična pogajanja za mirno rešitev libanonske krize, so izraelski lovski bombniki včeraj bombardirali palestinske položaje prosirskega Ahmeda Džibrila pri Haret Naametu 17 kilometrov južno od Bejruta. To je bil že dvanajsti letošnji izraelski letalski napad na »oporišča teroristov« v Libanonu, kot je včeraj navedlo izraelsko obrambno ministrstvo. Vesti z bombardiranega območja ni, saj je letalski napad sovpadal s srditim topniškim dvobojem med kristjani in druži.
Položaj v Libanonu pa je medtem skrajno napet. General Aoun še ni dal dokončnega odgovora na tristranski mirovni načrt Arabske lige. Še včeraj je ponovil, da v njem ni zahteve o umiku sirskih vojakov, ki so po njegovem glavni krivci za sedanje zaplete. Obenem je v pogovoru z maronitskimi poslanci zavrnil možnost, da bi preprečili dobave orožja »redni libanonski vojski«.
Tajnik PSI meni, da so nove ideje KPI zanimive, vendar še preveč nejasne
Razočaranje v vrstah komunistične partije Craxi spet zavrnil predlog o alternativi
RIM — Mrzlične priprave na bližajoče se volitve za obnovitev rimskega občinskega sveta ter odmevi na predsinočnji Craxijev govor ob komemoraciji voditelja socialistične levice Lombardija sta bila osrednja argumenta včerajšnje politične kronike v italijanski prestolnici. V nekoliko nižjih tonih so v meandrih rimskega političnega življenja obravnavali še priprave nove vlade na gospodarski manever ter tekmovalno mrzlico strank večine pri porazdeljevanju ključnih funkcij v velikih državnih ustanovah.
Najglasneje je vsekakor odjeknila beseda socialističnega voditelja Craxija. Tokrat je njegova beseda razveselila Forlanija in Andreottija ter hudo razočarala Occhetta in njegove. Potem ko je Occhetto ob zaključku festivala komunističnega tiska udaril po demokristjanih in hkrati prizanesljivo potrkal na socialistično dušo, je sedaj pričakoval vsaj rahlo Craxi-jevo približevanje liniji alternative. Toda socialistični tajnik mu ni ustregel. Dejal je sicer, da so se v KPI pojavile zanimive ideje, ki pa jih žal obkroža precejšnja zmeda. Komunisti so včeraj reagirali užaljeno. Unita je zapisala, da je Forlani lahko povsem miren, saj mu socialisti ne bodo povzročali težav, Andreotti pa lahko mirno nadaljuje po svoji poti.
Forlani je dejansko lahko zadovoljen s Craxijevi-mi zagotovili o lojalnosti. Predvsem je lahko zadovo-
ljen z verzijo, ki jo je Craxi dal o znamenitem srečanju v kamperju ob robu socialističnega kongresa v milanskem Ansaldu. Med KD in PSI ni bilo ob tisti priložnosti nobenega sporazuma glede vladne krize, je zagotovil socialistični tajnik. Nasprotno. Forlani si je na vse kriplje prizadeval, da bi De Mitova vlada ne padla, kar pa mu ni uspelo zaradi drugačne usmeritve socialistov.
Samo nekaj ni bilo Forlaniju všeč iz vsega Craxi-jevega govora. In sicer ponovna zahteva po direktni izvolitvi predsednika republike, kar je stara teza socialističnega voditelja. Res je, da se že dolgo časa o njej ni govorilo, zato pa je tokrat prišel z njo na dan s prenovljeno silo. Prav tako je spet postavil v ospredje problem reforme parlamenta, ki da je okoren in ni sposoben hitrega in učinkovitega odločanja. »V Italiji, se je pošalil Craxi, smo prišli do takšnega absurda, da je potreben zakon, tudi če je treba menjati barve uniforme ali če je treba menjati gumbe na gasilski uniformi.« Prav tako je po Craxiju z reformo krajevnih uprav. Deset let se že o njej govori, a smo še vedno na začetku, in takšna je v Italiji žal usoda vseh reform.
Craxijev govor so v splošnem pozitivno ocenili tudi drugi partnerji večinske koalicije. Vsaj začasno
premirje pa je bilo dejansko potrebno med zavezniki (zlasti med KD in PSI) v tem delikatnem trenutku porazdeljevanja predsedniških in direktorskih mest v raznih ustanovah, začenši z IRI, ENEL, ŠTET, ENI, RAI itd.
Drugi pomemben politični argument včerajšnjega dne so bile, kot rečeno, rimske volitve. Posamezne stranke namreč določajo svoje kandidate za župansko mesto. Socialisti kandidirajo ministra Franca Carrara, čigar slike so kljub strogim dogovorom o predvolilni kampanji že napolnile rimske zidove, republikanci so se odločili za ministra Mammija, komunisti pa za Reichlina. Do včeraj popoldne je bilo še nezasedeno prvo mesto samo na demokristjanski kandidatni listi. Krožila so sicer najrazličnejša imena (Malfatti, Russo Jervolino, Scalfaro, Silvia Costa), na koncu pa je prevladalo ime rektorja druge rimske univerze prof. Garacija, pristaša gibanja Comunione e liberazione, kar pomeni pripadnika Andreottijeve struje, ki v Rimu preko Sbardelle nadzira stranko »križarskega ščita«. Presenetljivo Garacijevo kandidaturo, to je kandidaturo »popolnega neznanca« delno kompenzira dejstvo, da so iz kandidatne liste črtali ime bivšega župana Giubila.
D. K.
Na plenumu CK KPSZ dosegli kompromis?
MOSKVA — Plenum CK KP SZ je pred svojim sinočnjim zaključkom soglasno odobril partijsko platformo o reševanju narodnostnega vprašanja. Trenutno ni še jasno, ali je ta platforma enaka dokumentu, ki so ga tisku predstavili julija letos.
Narodnostno vprašanje pa nedvomno postaja za Sovjetsko zvezo ključnega pomena. Gorbačovov sklepni poseg je sovjetska televizija včeraj neposredno prenašala. Sovjetski voditelj je takoj poudaril, da bodo potrebni odločni ukrepi za rešitev medetničnih vprašanj. To pa po njegovih besedah ne pomeni, da se bodo posluževali metod iz preteklosti, ker je njihov končni cil prenova federacije in ne represija. Kako bodo prenovili zvezo 15 zveznih in 20 avtonomnih republik pa ni povsem jasno. Gorbačov se je sinoči odločno zavzel za enotnost partije proti težnjam njene federalizacije, a v duhu njene demokratizacije.
Posameznih točk partijske platforme ni omenil, dal pa je razumeti, da se je plenum zavzel za proglasitev ruščine kot uradnega jezika federacije. Avtohtonemu prebivalstvu posameznih repub-
lik pa je priznal pravico, da proglasi svoj jezik za uradni. Po njegovih besedah je centralni komite ukrepal razsodno in pametno, sedanji plenum pa predstavlja mejnik v mednacionalni politiki partije.
V Moskvi doseženo soglasje pa še ne pomeni, da bo sedaj zavladala sloga. Voditelji pribaltskih republik se dobro zavedajo, da so iztržili le gospodarsko, ne pa politične avtonomije. Še težje je za tiste narode, ki jih je dal Stalin ob koncu vojne izgnati iz svojih prastarih bivališč. Konkretno je v svojem uvodnem govoru Gorbačov omenil povolške Nemce, krimske Tatare, meshetinske Turke, Kalmike, Balkarce, Karačajev-ce, Čečence, Inguše, Grke, Korejce in Kurde, ni pa povedal, ali se bodo lahko vrnili v stare kraje.
Prav včeraj so meshetinski Turki v Moskvi zahtevali srečanje z Gorbačovom, da bi jim odgovoril na to vprašanje. Ta problem pa so nedvomno zasenčili zapleti v Zakavkazju. Posebni zvezni upravitelj za Gorski Karabah Volskij je namreč včeraj povedal, da lahko vsak čas izbruhne medetnična vojna med Armenci in Azerbajdžanci.
Različne ocene pogovora med vlado in sindikati o gospodarski politiki
RIM Sindikati različno ocenjujejo rezultate včerajšnjega pogovora med sindikalnimi predstavniki, ki so jih vodili tajniki CGIL, CISL in UIL Trentin, Marini in Benvenuto, in vlado, katero so zastopali predsednik Andreotti, podpredsednik Martelli in ministri za zaklad, proračun ter finance Carli, Po-micino in Formica. Na srečanju, ki je trajalo skoraj štiri ure, so podrobno obdelali vladni načrt za gospodarsko politiko v prihodnjem letu.
Načrtovani gospodarski ukrepi so za vodstvo sindikalnih zvez CISL in UIL »interesantni zaradi nekaterih povsem konkretnih elementov, ki jih ti ukrepi vsebujejo«. Tako sta včerajšnje soočanje s predstavniki vlade ocenila Benvenuto in Marini, za generalnega tajnika CGIL Bruna Trentina pa »splošna slika ni jasna in ukrepi za zmanjšanje javnega dolga, kot jih razlaga zakladni minister, niso prepričljivi«. Popolno zadovoljstvo z včerajšnjimi pogovori pa so izrazili vladni predstavniki. Tako naj bi bila vlada pripravljena upoštevati nekatere pripombe sindikatov, ti pa so tudi pokazali pripravljenost na soočanje s konkretnimi vprašanji.
Kljub tem različnim pogledom po se sindikati in vlada dogovorili, da bodo nekatera vprašanja še podrobneje obdelali na dodatnih pogajanjih. Tako se
bodo že danes srečali z ministrom za zdravstvo De Lorenzom, v torek bodo imeli srečanje s proračunskim ministrom Pomicinom, s katerim naj bi še posebej podrobno obravnavali predvidene ukrepe na področju investicij in zaposlovanja zlasti na jugu države,
končno pa se bodo srečali še s finančnim ministrom Formico, da bi se z njim pogovarjali o ukrepih na davčnem področju.
Na sliki AP: predstavniki vlade na včerajšnjem srečanju s sindikalnimi predstavniki.
nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s 1. strani
Sojenje srbskemu nacionalistu
ŠIBENIK — Pred kazenskim senatom okrožnega sodišča v Šibeniku, ki mu predseduje Šenka Klarič - Barano-vič, se je v torek začelo sojenje 45-let-nemu ekonomistu iz Plavna Jovi Opa-čiču. Javni tožilec ga bremeni, da je 9. julija letos v kninskem Kosovu med kulturnoumetniškim programom v sklopu proslavljanja 600. obletnice kosovske bitke preprečeval in oviral nemoteno potekanje javnega zbora (člen 57 KZ SRH), izzival nacionalno mržnjo in razdor (člen 134/1 KZ SFRJ) in blatil ugled SFRJ (člen 157 KZ SFRJ). Na začetku glavne razprave je javna tožilka Vera Bego-Macura razložila obtožnico, nato pa so zaslišali prvo obrambo obtoženega, ki je zanikal odgovornost za vsa tri kazenska dejanja. Predvčerajšnjim so bili na dnevnem redu dokazi obtožbe. Pregledali so 45-minutni video posnetek inkrimiranega dogajanja (dobili so ga od RTV Zagreb).
Sojenje se je nadaljevalo včeraj zjutraj z navajanjem nadaljnjih dokazov obtožbe - magnetofonskega posnetka celega 40-minutnega govora obtoženega na zboru v kninskem Kosovu. Najavljeni priči obtožbe, Jovo Kablar in Rade Matijaš, se včeraj nista pojavila na sodni razpravi. Opravičila sta se, da sta službeno zadržana oziroma z zdravstvenimi razlogi.
Preden se je začela glavna razprava, je obramba, ki jo sestavlja 15 uglednih jugoslovanskih advokatov, zahtevala, da odstranijo enega izmed sodnikov porotnikov, in sicer Jovana Tošiča, ker naj bi imel »prijateljske zveze« s sekretarjem občinskega komiteja ZK Knina, ta pa je kot tudi obramba, »sovražno razpoložen« do obtoženega.
Predsednik sodišča je po enournem premoru med razpravo zavrnil zahtevo, obramba pa je nato predložila, naj obtoženega izpustijo iz pripora in naj se brani s svobode. Sodni senat je odvrnil, da se bo o tem odločil po končani glavni razpravi.
e O Maccanicovem
cesi seveda ne smejo privesti do ho-mogenizacije sveta. Različnost je treba nasprotno ohranjevati in v tej viziji je treba ovrednotiti različne narodnosti, ki pa ne smejo postati vzrok razkroje-valnih procesov. Kot neprecenljiv primer združevalnih naporov je De Mic-helis omenil združevanje Evrope ter poudaril, da bodo vsi napori Italije usmerjeni prav v ta cilj. Med prioritete italijanske zunanje politike je minister poleg združevanja Evrope uvrstil še zavezništvo v okviru Atlantskega pakta, Bližnji vzhod in arabski svet, Latinsko Ameriko in italijansko skupnost v svetu ter Afriko pod Saharo. Glede odnosa Italije do sosed je, kot rečeno, poudaril pomen vrha v Istri, ki je poglobil odnose z Jugoslavijo ter podčrtal pomen integracijskih procesov na Balkanu. Med prednostnimi dolžnostmi Italije je po De Michelisovem mnenju prav pomoč Jugoslaviji, pa tudi Poljski in Madžarski.
To je v skopih besedah vizija novega zunanjega ministra po prvih korakih, ki jih je naredil v tem svojstvu -(prav sporazum z Jugoslavijo je bila ena njegovih prvih opravljenih nalog), in pred nadaljnjimi koraki, ki ga čakajo v bližnji prihodnosti. Prihodnji teden bo imel prvi nastop na skupščini OZN. S predsednikom Cossigo se bosta odpravila k Bushu, novembra pa bo dopotoval v Italijo Gorbačov. Še pred tem bo v Parizu vrh finančne sedmerice. Formalno bo obravnavala monetarne probleme. V resnici pa se bo v Parizu odločala usoda Poljske in morda v neki meri tudi Jugoslavije. De Mic-helis se je namreč v Istri obvezal (in včeraj to obvezo nekako potrdil), da se bo tudi na mednarodni ravni prizadeval za pomoč jadranski sosedi.
e Samoodločba
plat vprašanja, saj ni mogoče po ustavni zakonsko veljavni poti v nobeni republiki represivno posredovati.
Naslednje vprašanje se je nanašalo na obtožbe, da se Slovenija želi odcepiti, in na vprašanje, kdo želi kaj takega. Potrč je odgovoril, da nihče, da se/ še nihče ni pojavil pri njem s takirja predlogom. Samoodločba je trajna pravica, drugače je ni, ni je mogoče enkrat za vselej izčrpati. Osnovni interes Slovenije je v tem, da v okviru Jugoslavije zagotavlja takšno ustavno in politično ureditev, takšne ekonomske in druge odnose, ki bodo v skladu z interesi slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Medsebojni odnosi pa se v Jugoslaviji ne morejo spreminjati brez soglasja tudi slovenskega naroda in vseh prebivalcev SR Slovenije.
Seveda bi bilo povsem napačno ocenjevati ustavne spremembe samo s tega vidika suverenosti, saj je to globoka demokratična preobrazba Slovenije.
Proces demokratizacije poudarja vlogo ljudi, »delovni ljudje in državljani so edini nosilec oblasti.« Zato so dosledno izpeljali nekatere svoboščine in predvsem enakost različnih lastninskih oblik in svobodo političnega organiziranja, enakost vseh političnih subjektov. Volitve bodo svobodne, neposredne in tajne na temelju kandidatnih list, ki jih bodo predlagali državljani. Omejevanje ustavnih pravic in preganjanje državljanov sta možni samo s sklepom sodnih oblasti na podlagi zakona. Povečujeta se vloga in moč skupščine.
Potrč se strinja, da ni možna demokratična Slovenija brez demokratične Jugoslavije, toda možne so razlike, ki že obstajajo.
Seveda so se vprašanja o intervenciji večkrat ponavljala, predsednik slovenske skupščine pa je poudaril zaupanje v JLA, predvsem da v miru kaj takega sploh ni predvideno in da so zato tudi to zakonsko praznino zapolnili z določbo, da se lahko izredni ukrepi uvedejo v Sloveniji samo s sklepom skupščine. Ni ne logično, ne pravno možno posredovati, ko se o stvari še razpravlja, ko se obravnava in govori o ustavi in nihče ne predlaga odcepitve ali separatizma.
Seveda niso manjkale niti ostre polemične note, neke vrste mitinga, raz-
prava o splošni demokratizaciji, o raznih polemikah. Zaključek pa je bil jasen in odločen, saj je predsednik skupščine napovedal za sredo zasedanje, za katero je prepričan, da bo uspešno in da bo sprejelo novo slovensko ustavo.
• Opozorilo ZKJ
razna proceduralna vprašanja v zvezi s sklicanjem izrednega kongresa. Dogovorili so se, da bo kongres v statutarno določenem roku in torej mesec dni po zadnjem republiškem kongresu ZK. Ker pa niso pripravljeni dokumenti (o mednacionalnih odnosih, o demokratizaciji in prenovi partije, o pluralizmu) in se razlike v stališčih celo poglabljajo, je kaj malo verjetno, da bi to lahko bilo v prvi polovici januarja.
Sledila je razprava o hrvaško-srb-skih sporih, ki je seveda bila zelo vroča.
Temperatura v dvorani pa se je razvnela do vrelišča včeraj, ko se je pričela razprava o slovenski ustavi in slovenskih ustavnih spremembah.
Na državnem predsedstvu - pretekli petek - je ostala Slovenija povsem osamljena. Seje državnega predsedstva ni sklical predsedujoči dr. Drnovšek, ker je bil zaposlen z vrhom neuvrščenih. Namesto njega je pravni službi državnega predsedstva naročil podpredsednik, predstavnik novega srbskega vodstva, Jovič, da je izdelala pravno stališče, ki pa ga je slovenska javnost označila bolj kot politični pamflet kot pravni dokument. Pa vendar je Drnovšek ostal sam, in je bilo torej razmerje sil 7:1.
Na partijskem predsedstvu se je pričelo po istem scenariju, samo da je tu igral odločilno vlogo predsednik srbske partije in seveda tudi eden izmed vodilnih predstavnikov novega srbskega vodstva Trifunovič. Toda scenarij se ni nadaljeval po istem vzorcu kot na državnem predsedstvu.
Uradno, pa tudi poluradno, se ne ve mnogo, razen tega, da je bila razprava izredno vroča in da je od začetka že kazalo, da bodo slovenski komunisti ostali osamljeni. Do izraza pač vedno
prihaja enotnost Srbije s svojima dvema podložnima pokrajinama in s stalno podporo Črne gore. Toda prav to dejstvo je najbrž tudi eden izmed osnovnih vzvodov obratnih stališč. Predvsem je Hrvaški vedno bolj jasno, da je na vrsti ona, čim se posreči na tak ali drugačen način podrediti Slovenijo. Ista logika velja za BiH in morda v najhujši meri še za Makedonijo. Očitno se je tudi na tej seji obnovila že tradicionalna fronta, ki pa vodi k temu, da je JLA in njena partijska organizacija nekak jeziček na tehtnici-Tu so najbrž bila kolebanja, saj je armada pri nekaterih spremembah direktno prizadeta, toda armada je sestavni del ustavne ureditve, se pokorava zakonom in ustavi in ni bila v zadnjem razdobju element zaostrovanja, temveč element pomirjanja odnosov in sporov.
Že na prvi pogled je torej odločilen oni stavek uradnega poročila, ki navaja proceduro v ustavno pristojnih organih in legalno proceduro za sprejemanje ustave, to pa vsekakor niso vojaški pritisk, to ni govorica tankov in prisile, temveč zakonov, prava in političnega prepričevanja.
Vse to pa pomeni, da bo okrog slovenske ustave še mnogo razprav. Morda se bo nalašč v ta namen sestal cen tralni komite jugoslovanske partije, dan pred sprejemanjem ustave v slo venski skupščini se bo sestala zvezrL ustavna komisija, ki ima na dnevne redu samo slovenske amandma] / možna je razprava in spor pred usta nim sodiščem. To so legalne in zako sko predvidene procedure.
Na ta način se razpravlja, ko pa ^ govori o demokratičnih procesih ^ avtomatično gre naprej, brusijo ostrine in ustvarja se nekaj noV. pozitivnega. Zaostritve so torej ^ možne, možno je še vedno, da b naraščale zahteve po diferencia slovenskega vodstva, po proglasa protirevolucionarnih zločinov in s .j zahteva po represiji. Te nevar niso odstranjene, toda prva runda ke bitke je po vsej verjetnosti do J
Po skoraj dveh mesecih krize in ostrih polemik med demokristjani in socialisti
Včeraj končno izvolili novo deželno vlado
TRST — Furlanija-Julijska krajina ima po skoraj dvomesečni krizi končno novo deželno vlado, ki ji znova predseduje demokristjan Biasutti in ki se znova naslanja na šetstrankarsko koalicijo KD-PSI-PRI-PSDI-SSk-PLI ob programski razpoložljivosti zelenih s simbolom marjetice in LpT. Politično gledano je to najpomembnejša novost te krize, ki glede na razburljiv potek pogajanj vsekakor ni razčistila političnih odnosov med demokristjani in socialisti v koaliciji, ki ne obeta velike stabilnosti. Drugo novost pa predstavlja razplet dogajanj znotraj deželne PSI, ki je za mesto podpredsednika Dežele določila zvestega pristaša zunanjega ministra De Michelisa, Porde-nončana Francescutta, ki je tako prevzel mesto Tržačana Carboneja. Z vstopom melonarskega gibanja, čeprav samo v tako imenovano programsko večino, so se deželna politična ravnotežja nedvomno premaknila na desno, razplet krize pa je z izvolitvijo Francescutta za podpredsednika nedvomno redimenzioniral vlogo Trsta v deželnem merilu.
Predsednik Biasutti je bil ponovno izvoljen z glasovi KD, PSI, PSDI, PRI,
PLI, SSk, LpT in zelenega Viviana, vsi ostali pa so se vzdržali pred glasovanjem ali pa so oddali belo glasovnico. Biasutti je prejel 39 glasov predstavnikov osemstrankarske programske" večine, ki so bili tedaj v dvorani. Pred izvolitvijo odbora je melonar Gambas-sini tudi v imenu somišljenika Cecovi-nija napovedal belo glasovnico, rekoč, da je Lista podprla Biasuttija kot sestavni del "programske" večine, odbornikov pa ne bo podprla, saj bi v tem primeru pristala na politično koalicijo, iz katere pa je bila (za sedaj) izključena. Pri izvolitvi efektivnih odbornikov so se tudi v deželni skupščini v vrstah večine pojavili prostostrel-ci, ki so najbolj prizadeli Carboneja, ki je bil izvoljen z naj nižjim številom glasov. Šlo je očitno za politični signal, ki zgovorno priča o razkolih v socialističnih vrstah, kjer je prišlo do novega zavezništva med De Michelisovo komponento, furlanskimi reformisti in levico podtajnika Castiglioneja, ki si vse bolj utira pot kot najbolj vpliven voditelj deželne PSI. Za efektivne odbornike so bili izvoljeni demokristjani Cruder (41 glasov), Angeli (40), Di Be-nedetto (40), Antonini (39), Benvenuti
Gioacchino Francescutto
(39), Brancati (38) in Rinaldi (37) ter socialisti Saro (38), Francescutto (37) in Carbone (33). Za odbornike suplente pa so bili izvoljeni republikanec Barnaba (40), socialdemokrat Cisilino (36) ter socialista Gonano (39) in Lamberti-jeva (40). Svetovalec SSk Brezigar pa
je v tajnem glasovanju prejel dve preferenci.
Politične razprave praktično ni bilo, če izvzamemo poseg načelnika Zelene liste Rossija, po mnenju katerega je ta kriza samo potrdila že kronične slabosti in napake te koalicije, ki je iz dneva v dan bolj daleč od stvarnih problemov deželne stvarnosti. Rossi je tudi nekajkrat pikro ironiziral nad zadržanjem predstavnika zelenih s simbolom marjetice Viviana, ki je pristal na program večinske koalicije. Biasutti pa po izvolitvi, v nasprotju z ustaljeno prakso, ni rekel ničesar in bo o programu novega odbora govoril šele prihodnji torek.
Socialist Francescutto, ki je kot rečeno podpredsednik Dežele, bo še dalje vodil resor za trgovino in turizem. Ostala odborništva pa so takole porazdeljena: Rinaldi- finance, Angeli -ekologija, Brancati - zdravje, Antonini -kultura, Di Benedetto - prevozi, Cruder - delo, Benvenuti - kmetijstvo, Saro - industrija, Lambertijeva - skrbstvo, Carbone - načrtovanje, Gonano -gozdarstvo, Barnaba - krajevne ustanove in Cisilino - tehnične službe.
SANDORTENCE
Krožek Istria o sestanku med Markovičem in Andreottijem
TRST Prvi obisk nekega predsednika italijanske vlade v Istri ni bil zgolj formalen, ampak tudi otipljiv znak za sprožitev stvarnih pobud v podporo italijanske etnično jezikovne skupnosti v Jugoslaviji in prilika za globoko človeško srečanje, saj so bili prvič na uradni slovesnosti v Istri navzoči tudi zastopniki istrskih krožkov in združenj iz Trsta. Tako se glasi tiskovno sporočilo krožka Istria iz Sesljana o nedeljskem snidenju Andreotti-Marko-vič. Predsednik krožka Marino Vocci tudi poudarja, da so v petek na Krku predstavili 25. in 26. številko revije II Territorio, ki jo izdaja javni kulturni polivalentni center iz Ronk in obravnava probleme, pričevanja, kulturo, umetnost in tradicije Istranov z obeh strani meje. Šlo je za prvo srečanje med prebivalci Krka in italijanskimi kulturnimi delavci po 40 letih; pobudo zanj je dal vodja julija t. 1. ustanovljene sekcije za italijansko narodnost Nivio Toič.
Ob »dnevu Furlanije-Julijske krajine« na mednarodnem velesejmu v Zagrebu
Za specifične oblike sodelovanja ob Jadranu
Društvo Arpit bo gostovalo v Franciji
PODBONESEC — Tukajšnje kulturno društvo Arpit, ki se med drugim vztrajno bori tudi za ohranitev neokrnjenosti istoimenskega izvirka, bo 30. septembra odpotovalo na gostovanje v francosko glavno mesto Pariz. V gledališču Theatre Deux-Portes bo prikazalo foklorno predstavo, s kakršno je v letošnjem maju nastopilo že v Zvezni republiki Nemčiji in ki sloni prvenstveno na značilnostih tipičnih mask iz Nadiških dolin.
Soprireditelj gostovanja v Franciji je furlansko združenje Pal Friul, na katerega pobudo bo v Parizu nastopila tudi gledališka eksperimentalna skupina iz Buie. Pokroviteljstvo nad zanimivo in čezvse koristno pobudo, ki bo omogočila tako francoski javnosti kot tamkajšnjim italijanskim izseljencem, da se seznanijo s kulturnim premoženjem v Nadiških dolinah, je prevzela deželna uprava Furlanije-Julijske krajine.
ZAGREB — Kakovostni skok v odnosih med Italijo in Jugoslavijo oziroma vsebina sporazumov, ki sta jih dosegla na meddržavnem vrhu v Umagu predsednika sosednih vlad Giulio Andreotti in Ante Markovič in ki med drugim utrjujejo tradicionalno sodelovanje med Furlanijo-Julijsko krajino in Hrvaško, sta široko odjeknila na uradnih in neformalnih srečanjih ob "dnevu dežele FJK" ob 80. jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu.
Delegacija FJK, ki jo je vodil predsednik Trgovinske zbornice v Trstu Giorgio Tombesi in v kateri so bili podpredsednik zbornične zunanjetrgovinske sekcije Marino Košuta, predsednik tržaške sekcije milanske mešane zbornice (Italjug) Giulio Petrucco s podpredsednikom Stanislavom Boletom ter številni poslovni možje, se je sešla s predstavnikom vladnega komiteja za odnose s tujino in za kmetijstvo Ljubomirom Babanom, predsednikom Gospodarske zbornice Hrvatske Jozom Petovičem, predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Markom Bulcem, italijanskim ambasadorjem v Beogradu Sergiom Ventom idr.
Na teh sestankih so obojestransko ugotovili nadaljnjo utrditev prijateljskih vezi in preverili stanje odnosov na različnih področjih s priporočilom, da se po potrebi odstranijo tiste zapreke, ki še zavirajo napore za učinkovitejše gospodarsko in siceršnje sodelovanje. V tej zvezi so posvetili posebno pozornost problemom prometnih infrastruktur - zlasti obmejnih - ki jih je potrebno čimprej urediti. Dalje sta
obe strani soglašali, da je treba vsa zainteresirana podjetja tostran in onkraj meje podrobno seznaniti z dopolnilnimi dogovori o gospodarskem sodelovanju v sklopu "jadranske pobude"; v ta namen gre angažirati vse trgovinske oziroma gospodarske zbornice na območju Skupnosti Alpe-Jadran in seveda prek tesnejših in pogostejših stikov proučiti možnosti za specifične oblike sodelovanja na turistič-
nem, naravovarstvenem, prometnem in razvojnem področju.
Izrecno so se dotaknili tudi maloobmejnega osebnega prometa in poslovanja po tržaškem in goriškem avtonomnem računu, o katerih so si bili edini, da ju gre še bolje izkoristiti oziroma prilagoditi novim razmeram.
Po uradnem delu srečanj si je odposlanstvo iz Furlanije-Julijske krajine ogledalo deželni paviljon.
KPI: Vodstvo Friulie mora odstopiti
VIDEM - Deželno vodstvo KPI je na javni debati o "položaju in perspektivah Friulie" orisalo svoje poglede na industrijsko politiko v Furlaniji-Julijski krajini in sestavilo zakonski osnutek o "imenovanju upravnih organizmov v javne ustanove" oziroma o "preureditvi deželne zakonodaje na industrijskem področju".
Na osnovi politike, ki jo je doslej vodila deželna finančna družba Friulia in ki je privedla do številnih kriznih pojavov (zadnja sta Cogolo in Selečo), komunisti trdijo, da mora vodstvo družbe v njenem samem interesu
odstopiti (predsednik je Vittorio Zanon, podpredsednik Arnaldo Pittoni, generalni direktor pa Angelo Cocetta). »Friulia je nastala z namenom spodbujati razvoj industrije in zaposlenosti v deželi, sčasoma pa je postala zgolj sredstvo oblasti v rokah KD in PSI«, menijo komunisti, ki so za jutri sklicali še en javni sestanek v Vidmu, na katerem bodo obrazložili omenjeni zakonski osnutek. KPI naglaša, da morajo biti javni posegi v industrijo povezani z logiko nacionalne ter internacionalne integracije.
16. partizanske štafete
VIDEM — Športno društvo Elio Mauro iz sklopa ANPI-VZPI priredi 1. oktobra 16. izvedbo partizanskih štafet na razdalji 42 km v štirih delih. Prvi del bo od Pojde do Nem, drugi od Nem do Čente, tretji od Cente do Flaipana, četrti pa do Humina. Za to priliko so izdali brošuro s podatki o partizanskih bojih v Furlaniji. Zmagovalci bodo prejeli trofejo v spomin na pokojnega Alda Faeluttija.
Večji kazino v N. Gorici
NOVA GORICA — Novogoriški HIT je v hotelu Park °dprl obnovljene in razširjene prostore igralnice in restavracije. Prva razpolaga z novimi avtomati, katerih zmogljivost je za polovico večja, v drugi pa je trikrat več Prostora.
Igralnica, ki ima že pet let, je namenjena le tujim 9°stom. Skupna naložba je terjala okrog 3 milijone dolar-lev, do konca leta pa bodo v nove pobude vložili še mili-imdo dolarjev.
V Sežani tudi moderna zelenjadna trgovina in cvetličarna
SEŽANA — Sredi Sežane, kjer stanovanjske hiše dobivajo na pobudo stanovanjske skupnosti novo preobleko, so nedavno odprli obnovljeno prodajalno sadja in zelenjave oz. cvetličarno. Lastnika trgovine (Partizanski cesta 46) sta Tatjana in Miro Klun. Z obnovo pročelja stavbe, kjer so še Kava bar Doroteje Razpet, odvetništvo Marko Kosmač in videoteka, so tako preuredili prejšnje, že pretesne prostore. »Z adaptacijo poslopja smo pridobili več prostora, zdaj imamo približno 100 kv. m. Ponujamo svežo zelenjavo in sadje ter pripravljamo cvetlične aranžmaje za rojstva, poroke, smrti in druge obletnice ter slovesnosti. Delo smo opravili na lastne stroške, v prodajalni je vse bolj pregledno. Stranke, ki prihajajo od vsepovsod (tudi iz Postojne, Kopra, Ljubljane in zamejstva) imajo večjo izbiro. Seveda pa je tudi za vse štiri zaposlena dekleta delo veliko lažje. Na željo stranke pripeljemo blago tudi na dom,« nam je dejal Miro Klun, ki že deveto leto prodaja zelenjavo, peto leto pa cvetlice. Trgovina je odprta vsak dan, razen ob nedeljah, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, ob sobotah pa le dopoldne. Sprejemajo tudi naročila po telefonu na št. 72830. (-oks)
Na sliki (foto Olga Knez-Stojkovič); stranke v cvetličarni Klun hitro in prijazno postrežejo.
Pri Bernardina premlevajo, kako iztržiti kaj več od turizma
v PORTOROŽ Kako zaslužiti s turizmom ,eč je problem, ki zanima vse turistično razvite rzave in muči marsikatero podjetno naravnano 'stično organizacijo. Tega vprašanja so se sneje lotili tudi na Bernardinu, ki želi postopajo g Pridobiti drugačen sloves od tistega, ki ga je zivq; še do nedavnega in ki v marsičem še , ece slabo luč na storitve tega hotelskega velika. »Začeli smo resno nadzirati kakovost na-lv s,oritev,« razlaga direktor Hotelov Bernardin ji*n sMč in kaže podatke z anketnih listov, ki je izpolnjujejo turisti. Na teh anketnih listih Ve smer mogoče prebrati marsikaj pohvalnega, 9anar tUCH marsikatero grenko na račun slabe-Po Mnenja gostov pa jim predvsem lahko kopajo pri zastavljeni nalogi - izboljšati ka-
»pl sfon’tev.
nu " ravzaprav se zdi nemogoče, da v Bernardi-vsafrf h* znali ponuditi dobrih storitev, saj je Sobij?etina zaposlenih strokovno dobro uspo-njeiienih, z veliko izkušnjami in obilnim zna-s0 n jazlaga Ivan Silič. S penzionsko porabo je p ° Bernardinu še lahko zadovoljni, saj odšte-ritev vPrečno vsak gost za ceno penzionskih sto-°d 48 do 60 nemških mark dnevno. Če bi
svoje cene zvišali za 20 odstotkov, razmišljajo bernardinski turistični delavci, temu ustrezno izboljšali ponudbo in kakovost in zaradi tega denimo ne bi izgubili gostov, bi v enem letu lahko zaslužili dodaten milijon mark. Izračunali so tudi, da bi cene lahko povišali celo za 50 odstotkov (takrat bi znašala povprečna penzionska poraba na dan 80 nemških mark), kljub boljšim storitvam, bi se obisk zmanjšal za kakih 20 odstotkov, vendar bi tudi v tem primeru imeli za en milijon mark presežka v prihodku.
Seveda skušajo ostati v Bernardinu na realnih tleh in priznavajo, da v celem turističnem naselju ne bi zmogli ponuditi tako kakovostnih storitev. Zato so se odločili za tretjo pot. V objektih, kjer imajo kakih 1000-1200 ležišč, naj bi ponujali še vedno enake hotelske storitve kot zdaj. Grand Hotel Emono (kakih 400 ležišč), ki mu zdaj komajda lahko dajo oznako A kategorije, pa bi radi spremenili v visoko A kategorijo, morda celo Lux kategorijo. Eden od pogojev pri tem bi bil, da bi strokovno primerno usposobljeni delavci lahko tukaj pokazali, kaj zmorejo.
Seveda se hkrati s temi načrti spreminja tudi sistem nagrajevanja - vsak delavec dobi osebno
oceno, nanjo pa vpliva več dejavnikov. Glede na to oceno lahko zaslužek niha za največ 20 odstotkov, moral pa bi še bolj, so prepričani odgovorni na Bernardinu. Za zdaj pa to ocenjevanje delavcev na Bernardinu še zmeraj ne učinkuje dovolj na vse zaposlene - zakaj bi se sicer angleški gost v anketnem listu norčavo spraševal, kako to, da ima v nekem njihovem lokalu vsak natakar svoje cene...? Šele v takem primeru, ko bi poskrbeli za kakovost, bi morda lahko računali tudi na nekoliko višjo izvenpenzionsko porabo. Gost porabi poleg penziona, dodatno za hrano, pijačo, športne dejavnosti in drugo na Bernardinu pet do sedem mark dnevno. Nič kaj boljše podatke pa ne morejo pokazati niti drugi hotelski delavci. To je predvsem rezultat ponudbe, ki jo premorejo. Ni pa rečeno, da je ne bi mogli izboljšati. Upoštevati je treba dejstvo, da se potrebe gostov izredno hitro spreminjajo. Kdor se tem spremembam najhitreje prilagaja, lahko tudi največ dobi.
Seveda bi bil samo trud za izboljšanje kakovosti storitev premalo. Zdaj čaka ta kolektiv še denarna ozdravitev. Če bodo do leta 1996 čakali križem rok, bodo morali vsako leto odšteti po
milijon dolarjev dolga za mednarodni kredit, s katerim so zgradili ta hotel. To pa še ni vse. Ko so Bernardin zgradili, mu je že na začetku poslovanja primanjkovalo obratnih sredstev in si je moral sposojati denar. Zdaj pa ga terejo kratkoročni krediti in visoke obresti. Bernardin letos menda ne bo imel izgube (doslej so ustvarili kar 11% več prenočitev kot v enakem lanskem obdobju), vendar ga zdaj daje hujša nadloga - nelikvidnost. Ta je kakor luknja brez dna, ki bi lahko pripeljala Bernardin celo v stečaj. Zato je zdaj že jasno, da je treba poiskati nekakšno denarno rešitev. Morda bi pomagal delniški kapital, individualna vlaganja... Kakorkoli že - Bernardin potrebuje partnerja (ali več partnerjev) s težko mošnjo. Sreča velikega in zelo razčlenjenega turističnega naselja je v tem, da lahko zainteresiranemu lastniku kapitala ponudi ustrezno hipoteko (varščino) in na ta način tudi v resnici pride do potrebnega denarja. Brez ureditve finančnega poslovanja pa je še tak trud za doseganje večje kakovosti storitev lahko zaman.
BORIS ŠULIGOJ
V tržaški občini bo prvič prestopilo šolski prag 1.390 kratkohlačnikov
Danes se za vso mladino v deželi odprejo vrata novega šolskega leta
S seje slovenske komisije KPI
Z enotnim nastopom do zaščitnega zakona
Danes se na vseh šolah naše dežele začne novo šolsko leto. Za večino šol so ravnatelji odločili, da bo pred poukom oziroma pred prvim stikom med dijaki in šolniki, šolska maša, na drugih je bil katoliški obred že včeraj, spet na tretjih pa bo slovesna maša šele v nedeljo.
Po podatkih statističnega urada Občine Trst bo na njenem ozemlju letos obiskovalo prvi razred osnovne šole 1.390 otrok, prvi razred nižje srednje šole pa 1.731. Globalno bo v tržaški občini obiskovalo osnovne šole 6.925 učencev, nižje srednje šole pa 5.525 dijakov. Za slovenske šole uradnih podatkov Občina ni posredovala, zato pa naj omenimo one, ki smo jih sami zabeležili proti koncu julija letos. Takrat smo zapisali, da se je v prvi razred slovenskih osnovnih šol v tržaški pokrajini vpisalo 143 učencev, v prvi razred nižjih srednjih šol 178, v prvi razred višjih srednjih šol pa 181. Ti podatki so seveda pomanjkljivi, saj je bil čas za vpise — čeprav z nekaterimi birokratskimi opravki — podaljšan, upoštevati pa je treba tudi število di-kajov — in teh je bilo več kot 180 — ki so imeli popravne izpite.
Po teh podatkih naj bi v prvih razredih slovenskih osnovnih šol bilo za četrtino manj otrok kot lani, v prvih razredih nižjih srednjih šol bo bržkone
Tudi glede zapiranja mestnega središča za zasebni avtomobilski promet je občinska uprava v primerjavi z željami in potrebami občanov v veliki zamudi: po anketi rajonskega sveta za Novo mesto in Novo mitnico si večina prebivalcev tega rajona želi tako časovno kot teritorialno razširitev ukrepa. "Poskusno" in omejeno zaprtje središča, ki traja sedaj že šest mesecev in ki je želelo zadovoljiti vse družbene kategorije, ni zadovoljilo skorajda nobenega, saj ni doseglo namena, ki so
okrog 40 dijakov manj kot lani, na višjih srednjih šolah pa okrog 30 manj.
Odprta vprašanja so tudi letos, kot pač vsako leto, številna. Za slovenske šole naj omenimo »združevanje« ravnateljstev nižjih srednjih šol, vprašanje maloštevilnih razredov in zapiranje šol, imenovanja suplentov. So pa tudi pozitivne note, med katerimi naj omenimo začetek pedagoške smeri na
so si ga postavili mestni upravitelji in sicer privaditi ljudi, da ne uporabljajo avtomobila, če ni nujno potrebno. Triurno zaprtje ne more namreč spremeniti navad, po drugi strani pa občinska uprava v teh mesecih ni sprejela tistih nujnih ukrepov (okrepitev javnih prevoznih sredstev, ureditev tudi začasnih parkirišč okrog središča in v predmestju, nazadnje pa še estetično in funkcionalno ovrednotenje središča), ki bi ljudem omogočili, da imajo drugačen odnos do mestnega jedra, ki ne
državnem učiteljišču in pa pravcati »boom« na nekaterih osnovnih šolah, med katerimi naj omenimo barkov-ljansko, opensko in — seveda v sorazmerju — repentabrsko.
Na sliki (foto Magajna): posnetek z nižje srednja šole F. Erjavec v Rojanu, kjer je ravnatelj Pečenko sklical včeraj spoznavno srečanje dijakov in njihovih staršev.
bi smelo več biti prometna norišnica, pač pa prijetno urejena "dnevna soba".
S temi skopimi, a pomembnimi ugotovitvami bi lahko obnovili mnenja in stališča, ki smo jih slišali predsinoči na javnem zborovanju, ki ga je omenjeni rajonski svet priredil v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice in na katerem so predstavili rezultate zgoraj omenjene ankete. Javnega zborovanja so se udeležili številni predstavniki naravovarstvenih organizacij, stanovskih organizacij obrtnikov in trgovcev, Avtomobilskega kluba in Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT in nekateri "preprosti" občani. Prisoten je bil tudi občinski odbornik za urbanistiko in promet Cecchini.
Razpravo so uvedli predsednik rajonskega sveta Claudio Cante, njegov namestnik Alessandro Carbone in funkcionar občinske službe za statistiko, ki je sodelovala pri sestavljanju ankete, Paolo Maraš. Zelo zanimivi so bili prav podatki ankete, po kateri se je povprečno kar 87 odstotkov občanov izreklo za zaprtje središča za promet, skoraj 30 odstotkov jih je izreklo željo, da bi bilo središče zaprto ves dan, 61 % anketiranih avtomobilistov je dejalo, da bi bilo ukrep treba razširiti tudi teritorialno, kar 25 % občanov, ki živi v "zaprtem" predelu, pa je še izjavilo, da bi bilo pripravljeno parkirati svoj avtomobil izven središča.
»Skrajni čas je, da slovenska manjšina preko svojih družbeno-političnih predstavništev prevzame pobude, da se čim prej obnovi in pospeši razprava za odobritev zakona o globalni zaščiti, o katerem je bil govor tudi na pravkar zaključenem italijansko-jugoslovan-skem vrhu v Istri.« Tako bi lahko v enem stavku povzeli osrednji poudarek s seje slovenske komisije KPI, ki se je sestala te dni v Trstu in na kateri je imel uvodno poročilo deželni svetovalec Miloš Budin.
Seveda so na seji razpravljali tudi o znani avgustovski pobudi KPI na ba-zovski fojbi in »o možnostih - kot piše v tiskovnem poročilu s seje - ki jih je ta simbolična poteza odprla za iskrenejšo in bolj odprto razpravo«. Nekateri udeleženci so izrazili svoje pomisleke, predvsem o učinkovitosti te pobude, na koncu pa »je prevladalo mnenje, da je bila pobuda potrebna, saj je nujno v teh krajih premostiti instrumentalno manipuliranje zgodovine in aktualne politike, s čimer se v prvi vrsti odlikujeta desnica in italijanski nacionalizem. Poteza - je še rečeno v tiskovni noti - predstavlja vsekakor spodbudo za širšo kritično in avtokritično razpravo tudi o drugih problemih, ki jo je treba nadaljevati v iskrenih, spoštljivih in konstruktivnih
Podpredsednik rajonskega sveta Carbone je poročal o srečanjih, ki so jih imeli z raznimi organizacijami. Večina od teh, od naravovarstvenih do stanovskih, je bila zato, da bi ukrep še zaostrili. Trgovci in obrtniki, ki so prej nasprotovali zaprtju, so se namreč premislili, a zahtevajo, da občinska uprava primerno opremi središče, okrepi javna prevozna sredstva in uredi parkirišča. S tem se strinjajo tudi gostinci, ki so doslej utrpeli največje izgube.
Vsi, ki so nato posegli v razpravo, so pohvalili rajonski svet za Novo mesto in poudarili, da je rajonskim svetom stvarno onemogočeno, da sodelujejo pri upravljanju mesta, kot se je pripetilo tudi v primeru zapiranja središča. Mlada občinska svetovalca Rosanna Poletti (KD) in Paolo Ghersina (Mestna laična in zelena lista) sta se obregnila ob "metode" upravljanja tržaških upraviteljev, ki se o najpomembnejših vprašanjih pogovarjajo za zaprtimi vrati in občinskemu svetu onemogočajo, da bi demokratično in javno razpravljal o njih.
Po drugi strani je občinska uprava, kot je dejal arhitekt Cordara, nesposobna načrtovati globalne posege, saj ločeno načrtuje parkirišča, mestno opremo in parke, kot da ne bi šlo za en sam, pač pa za več ločenih organizmov.
terminih.« Vsekakor namerava slovenska komisija v najkrajšem času organizirati javno razpravo o tem problemu.
Na seji so tudi poudarili, da »slovenski narod preživlja zapletene, toda pomembne čase, saj se sooča z lastno državnostjo in problemi demokratizacije jugoslovanske družbe,« in da v tem procesu demokratizacije in odpiranja lahko odigravajo pomembno vlogo narodnostne manjšine kot element bogatitve, povezovanja in sodelovanja.
»Žal pa moramo poudariti - piše v tej zvezi v poročilu s seje slovenske komisije KPI - da se v nasprotju s procesom zbliževanja in sodelovanja med jadranskima sosedoma položaj slovenske manjšine v Italiji naglo slabša, saj ji krajevni, deželni in državni organi ožijo obseg in domet doslej zagotovljenih pravic.« V dokaz te trditve slovenski komunisti navajajo primere odrekanja priznanja dvojezični šoli v Špetru, preganjanje slovenskih duhovnikov v Benečiji, kršenje pravilnika Občine Trst o rabi slovenščine v rajonskih svetih, zavračanje slovenskih pismenih aktov tudi v uradih, ki so jih doslej sprejemali, in odklonilno stališče do obnove dvojezičnih javnih napisov v kraških predelih tržaške občine.
Tako zadržanje krajevnih oblasti -po mnenju slovenskih komunistov -spada v okvir pritiskov italijanskih nacionalističnih sil na osrednje zakonodajne organe republike in na politične stranke, da ne bi obnovili razprave o zaščitnem zakonu ali pa ga vsebinsko omejili na za Slovence nesprejemljivo raven, ki bi bila vsekakor izpod vseh mednarodno in ustavno sprejetih obveznosti. »To je mogoče -piše v tiskovnem poročilu s seje - zaradi nenačelnega in oportunističnega pristopa, ki ga imajo, predvsem na krajevni ravni, vladne stranke (zlasti KD in PSI) do vprašanja pravic slovenske manjšine in enakopravnega sožitja med Italijani in Slovenci v naših krajih, pa tudi zaradi neenotnosti med Slovenci, kar povzroča zaskrbljujočo pasivnost. Posledica tega je, da slovenska manjšina ne nastopa kot subjekt prav v trenutkih, ko se odloča (ali naj bi se odločalo) o njeni usodi.«
Po mnenju slovenske komisije KPI je nujno preveriti možnosti in oblike enotnih pobud v okviru slovenske manjšine in v odnosu z italijanskimi demokratičnimi silami. V tem okviru daje komisija pobudo za dvostranska srečanja z drugimi komponentami ter ponavlja javno izraženi predlog o čimprejšnjem sklicu zbora vseh slovenskih izvoljenih predstavnikov, »ki je vsaj deloma že naletel na šibke, toda pozitivne odmeve«.
»Glede na nujnost najširšega osveščanja in mobilizacije naše manjšine -piše v zaključnem delu poročila s seje slovenske komisije KPI - se neizbežno postavlja vprašanje celotnega sistema javnega informiranja in manjšinskih občil še posebej.« Tej problematiki bo komisija posvetila specifičen seminar, glede strankinega glasila Delo pa meni, da mora »zaživeti kot svobodna tribuna sproščenega dialoga in ustvarjalnosti na levici«.
S predsinočnjega javnega zborovanja v priredbi rajonskega sveta za Novo mesto - Novo mitnico
Poskusno zaprtje mestnega središča za promet ni zadovoljilo prav nobene mestne komponente
Jutri in pojutrišnjem
V Trstu zastopniki evropskih univerz
Predstavniki 23 evropskih univerz bodo jutri in pojutrišnjem v Trstu razpravljali o vprašanju poučevanja tujih jezikov v okviru evropske integracije. To bo prvi operativni sestanek tako imenovanega "Santander group", ki je bil ustanovljen pred letom dni na pobudo rektorja španske univerze v Cantabrii.
Tržaškega sestanka se bo poleg predstavništva EGS udeležilo kakih 30 strokovnjakov, ki bodo zastopali, kot rečeno, 23 univerz iz raznih držav Evropske skupnosti. Med temi so tudi tri italijanske, in sicer Bari, Catania in seveda Trst. Pomen sestanka je podčrtal rektor Tržaške univerze prof. Fu-saroli, po katerem je prav nezadostno poznavanje jezikov doslej zaviralo svobodno mobilnost ljudi in idej v okviru Evropske skupnosti. Zastopnik Tržaške univerze v delovni skupini prof. de Ferra pa je orisal dvojni cilj dvodnevnega zasedanja: po eni strani povečati sposobnost evropskih državljanov do učinkovitega komuniciranja z izboljšanjem poučevanja in učenja tujih jezikov, po drugi strani pa omogočiti, da bi evropska delovna sila in še posebno gospodarski operaterji razpolagali z ustreznim jezikovnim znanjem.
Naša televizijska agencija snema dokumentarec o Reki - Timavi
Žarometi Videoesta na dnu Labodnice
Velika dvorana na dnu jame Labodnice pri Trebčah je bila včeraj razsvetljena kot podnevi. Kaj takega se v njej še ni zgodilo. Temo, ki je v njej kraljevala od pradavnine, so sicer v zadnjih desetletjih že mnogokrat prebodle karbidovke in druge jamarske svetilke, pa tudi kak fleš je v njej že zabliskal. Toda včeraj je tu hkrati zagorelo 20 žarometov, ki jih je hranil 30-kilovatski električni agregator. Tolikšno svetlobo so potrebovali snemalci Videoesta, se pravi televizijske agencije Založništva tržaškega tiska, ki to poletje med drugim pripravljajo dokumentarec o skrivnostnem toku Reke, ki ponikne v Škocjanskih jamah in po še dokaj neznani poti jv drobovju Krasa privre spet na dan v Štivanu kot Timava.
Že leta 1840 so odkrili, da je na dnu Labodnice vodni tok. Pozneje, še zlasti pa po drugi svetovni vojni, so tok natančneje raziskali in dokončno ugotovili, da gre (vsaj delno) za vodo Reke oziroma Timave. Prav zato so se snemalci dokumentarca, ki bo imel naslov »Reka prikazen« (»Fiume fantas-ma«) včeraj spustili v to trebensko jamo, saj imajo v načrtu, da bi posneli vse točke v kraškem podzemlju, kjer je svetovno znana ponikalnica dostopna. Tako so že bili v Kačjem breznu pri Divači, kakor tudi v raznih jamah in breznih pri Nabrežini, Devinu in Štivanu, v kratkem pa nameravajo iti še v jamo pri Briščkih.
S tehničnega vidika je bilo včerajšnje snemanje dokaj zahtevno. Res je, da je pot po Labodnici zavarovana,
tako da se po njej lahko mirno sprehaja že skorajda vsak nedeljski izletnik. Toda jama je vendarle 329 metrov globoka, poleg tega pa je eno izmed večjih duplin, po katerih teče Reka-Tima-va, mogoče doseči le pod vodo. In v tisto globino je bilo treba nesti dokaj težko opremo za snemanje. Prav zato se je poleg snemalcev ter režiserjev Giampaola Penca in Roberta Iveja včeraj v jamo spustilo še kakih 15 jamarjev, med katerimi sta bila tudi dva potapljača. Na površju ob vhodu v
jamo je bila še ena ekipa, ki je med drugim skrbela za delovanje električnega agregatorja. Jamarski delež je v glavnem prispevalo društvo Societa Adriatica di Špeleologia, ki ima La-bodnico v koncesiji.
Labodnica je snemalce in jamarje zaposlila za ves dan. Po pripravah na površju so se v jamo spustili nekaj pred 10. uro, iz nje pa so prišli ob mraku. »Snemanje dokumentarca je zahtevna zadeva, pa čeprav film ne bo posebno dolg, saj bo trajal največ 30
minut,« nam je povedal ravnatelj Vij deoesta Gianfranco Rados, ki je skoraj ves včerajšnji dan prebil ob vhodu v trebensko jamo. »K sreči se stvar zdaj že bliža koncu, saj je že nared približno 90 odstotkov posnetkov,« je pristavil.
Rados nam je povedal, da se jim je zamisel o dokumentarcu porodila le' tošnjega marca, delno tudi vsled zanimanja, ki ga je vzbudila izdaja knjig6 o Reki-Timavi pri tržaški založbi Facj hin. Dokumentarec nameravajo izdati v dveh verzijah, ena od katerih bi bila bolj didaskalično, druga pa bolj Spektakularno prikrojena. Ponudili 9a bodo najpomembnejšim evropskim, Pa tudi izvenevropskim televizijski111 mrežam, predstaviti pa ga namerava]0 tudi na raznih festivalih, npr. na Festivalu gore (Festival della montagna) v Trentu.
»Resnici na ljubo smo del dokumentarca že prodali,« je pristavil Rad°S' »in sicer prav posnetke iz Labodnic j Zanje se je namreč zavzel znani tele vizijski časnikar Mino Damato. Z njm smo se namreč dogovorili, da bi te P° snetke prikazali v njegovi serijski o daji "Alla ricerca dell arca" po RA1 _ Kdaj, še ni znano, saj ni niti še nata čno določeno, kdaj se bo Damato oddaja v novi sezoni pričela. PHvlTa-pa računamo, da bodo posnetki iz L bodnice šli v eter čez dva ali tri me ^ ce, prav gotovo pa jih bo kdo iz® nas v oddaji tudi komentiral, (mb)«
Na sliki (foto Križmančič) sne*?fra-in jamarji se pripravljajo na odp vo v Labodnico.
Po včerajšnjem izteku deželne krize
Melonarsko gibanje trka na vrata pokrajinske in občinske koalicije
Včerajšnja izvolitev deželnega odbora bo po vsej verjetnosti sprožila politično krizo na tržaški Občini in Pokrajini. To je paradoks, ki zgovorno priča o zelo neurejenih političnih razmerah na Tržaškem, kjer hočeš nočeš Lista za Trst, kljub stalnemu volilnemu nazadovanju, še močno vpliva na dogajanja in na pomembnejše odločitve krajevnih uprav. Melonarsko gibanje je v ponedeljek podpisalo programski sporazum deželne koalicije, sedaj pa v zameno zahteva vstop v pokrajinski in predvsem v občinski odbor, ki sta zaradi nejasnih odnosov med zavezniki že itak dalj časa skoraj popolnoma paralizirana. Precejšnje posledice na tržaška dogajanja pa bo imelo tudi dejstvo, da tržaški socialist Carbone od včeraj ni več podpredsednik Dežele, kar močno redimenzionira vlogo tržaških socialistov v sklopu ravnotežij znotraj deželne PSI.
Carbone, ki seveda ni zadovoljen z iztekom krize na Deželi, je po včerajšnji seji deželnega sveta izjavil, da je pri odločitvah deželnega vodstva Craxijeve stranke prevladala nova »notranja os Videm-Pordenon«, ki je postavila v kot Trst in politično emarginirala tržaške socialiste. Notranje večine v PSI se na deželni ravni, tudi po nedavnem kongresu,spreminjaj o dejansko iz tedna v teden. Na pogajanjih za premostitev deželne krize je prišlo do zavezništva v prevladujoči furlanski komponenti, tako da so mesto podpredsednika deželnega odbora poverili Pordenončanu Francescut-tu, voditelju De Michelisove komponente, kateri pripada tudi tržaški deželni svetovalec Tersar.
Pokrajinski tajnik PSI Perelli meni, da predstavlja vstop listarjev v deželno večino pomemben politični dosežek, za katerega so se tržaški socialisti vneto potegovali. To bo nedvomno vplivalo na usodo tržaških uprav, pravi še Perelli, ki tudi ugotavlja, da je pri izvolitvi nove deželne vlade prišlo do negativnih zemljepisnih neravnovesij, ki očitno
precej zaskrbljajo tržaškega tajnika PSI, po mnenju katerega si bo treba sedaj zavihati rokave za resnični družbeni in gospodarski preporod Trsta, pri katerem se morajo v prvi osebi angažirati krajevne ustanove.
Negativne ocene izteka deželne krize pa prihajajo iz komunističnih vrst. Pokrajinski sekretar Costa je mnenja, da predstavlja navidezna ločnica med politično in programsko večino klasičen figov list, ki skriva nesposobnosti te koalicije pri reševanju stvarnih problemov deželne in tržaške stvarnosti. Spet se je oglasil tudi deželni tajnik Viezzi, ki ugotavlja, da so tako demokristjani kot socialisti v bistvu klonili pred izsiljevanjem melonarjev pri vprašanjih deželne stvarnosti in problemih slovenske manjšine.
Deželno vodstvo Slovenske skupnosti je medtem predsi-nočnjim v Nabrežini soglasno ratificiralo sporazum deželne šestrankarske koalicije, katere sestavni del je spet SSk. Njeni voditelji so izrazili zadovoljstvo, ker je prišlo do ostre ločnice med programsko in politično večino ter do jasnega nasprotovanja preštevanju Slovencev, čeprav ob tem SSk zaskrbljajo stališča nekaterih večinskih strank, posebno PSI, do slovenskega vprašanja. Svetovalec SSk Brezigar bo ohranil predsedstvo svetovalske komisije za šolstvo in za kulturo.
V tržaški Krščanski demokraciji je medtem jasno spodletel poskus osamitve krajevnih morotejcev, ki so kljub nasprotovanju pokrajinskega vodstva stranke, ob podpori furlanske notranje levice, vseeno potrdili v deželno vlado Ri-naldija, ki bo še dalje vodil vplivno odborništvo za finance. Tajnik Tripani se je do zadnjega potegoval, da bi za odbornika izvolili tudi Calandruccia, ki bo sedaj kvečjemu postal načelnik deželne svetovalske skupine KD.	§ -p
Otvorili jo bodo danes ob 18. uri
Galerija TK v novo sezono z razstavo Viktorja Sulčiča
Tudi začetek nove sezone Galerije Tržaške knjigarne bo v znamenju domačega arhitekta. Preteklo sezono je galerija zaključila z razstavo (sicer slikarskih del) tržaškega arhitekta Marka Hreščaka, drevi ob 18. uri pa nam bo predstavila skice, risbe, akvarele in fotografije arhitekturnih stvaritev kriškega rojaka arhitekta Viktorja Sulčiča, ki je umrl pred 16 leti in ki je s svojim vsestranskim delom zaslovel zlasti v južnoameriških državah.
Razstava, ki jo Galerija TK prireja v sodelovanju z Znanstvenim in-
štitutom filozofske fakultete v Ljubljani in Pilonovo galerijo v Ajdovščini, bo torej nudila strnjen, a bogat pregled Sulčičeve ustvarjalnosti, ki je po študiju v Italiji in kratkotrajnem delu v Zagrebu, leta 1924 odpotoval v Argentino. Prav v tej državi je Viktor (na sliki Maria Magajne iz leta 1957) uresničil svoja najpomembnejša arhitekturna dela: osrednjo tržnico in nogometni stadion Boca juniors v Buenos Airesu, slovensko srednjo šolo v Formosi, Jugoslovanski dom v kraju Dock Sud itd.
Kljub popolnemu vživetju v novo okolje pa je Sulčič vseskozi ohranjal vezi z domovino in bil med pobudniki najpomembnejših slovenskih prireditev ter organizacij v Argentini (bil je tudi tajnik Jugoslovanske narodne odbrane, ki je imela nalogo koordinirati pomoč domovini in združevati vse jugoslovanske skupnosti v Južni Ameriki), urejeval pa je tudi nekatere slovenske revije in liste.
Razstava, ki jo bo drevi predstavil umetnostni zgodovinar Nace Šumi, se bo vsekakor osredotočila predvsem na njegovo arhitekturo iz 30. in 40. let.
Novi načrti za avtocestni
odsek Padriče-Katinara
Tržaški občinski odbor z županom Richettijem na čelu je na svojem zasedanju z dne 14. t. m. vzel prvič v pretres nove izvršilne načrte za avtocestni odsek Padriče-Katinara. Novi načrti so delo inž. Vincenza Malaspine in se v marsičem razlikujejo od prejšnjih. Tako beremo v tiskovnem sporočilu, ki ga je občinska uprava izdala včeraj. V njem so tudi v grobih obrisih prikazane novosti, ki jih je načrtovalec uvedel na osnovi navodil občinskega odbora in deželnega odborništva za ceste, pa tudi na osnovi izsledkov obsežnih geoloških raziskav. Omeniti velja, da je ta zadnji del avtoceste Dežela dala v koncesijo Občini Trst, medtem ko za gradnjo preostalega dela avtoceste Sesljan-Trst skrbi podjetje AN AS.
Eno izmed največjih novosti predstavlja 1.500 metrov dolg predor, ki bi ga zgradili med Ključem in Draš-co in po katerem bi tekel promet v smeri iz Trsta proti Sesljanu. Za promet v nasprotni smeri bi speljali cestišče po trasi sedanje Trbiške ceste. Pri tem bi odpravili razne strmine, ki so zdaj ponekod skoraj 10-odstotne.
Druga večja novost zadeva križišče na H pri Ključu, kjer je zdaj zveza med Trbiško cesto in državno cesto Trst-Bazovica. Avtocestno deteljico, ki je tu predvidena, bo po novih načrtih bistveno drugačna, kot so prej
načrtovali. To spremembo je med drugim že načelno odobril tržaški občinski svet, ki je tudi že odobril tretjo izmed večjih predvidenih novosti, se pravi novo traso pri Ricma-njih. Po novem bi tu avtocesto speljali po viaduktu in ublažili bi njen ovinek tako, da bi ne prizadela gradišča pri Ricmanjih.
Zadnja izmed večjih novosti zadeva področje okrog Lonjerja. Tu bi med drugim uredili velik zemski nasip. Občinsko tiskovno sporočilo govori tudi o vrsti manjših posegov, ki naj bi izboljšali stare načrte predvsem z ekološkega in krajinskega vidika.
Z novimi načrti bi se stroški za gradnjo avtocestnega odseka Padriče-Katinara precej povišali. Leta 1981 so za izvedbo tedanjih načrtov predvidevali 68 milijard lir, za uresničitev novih načrtov pa bi bilo potrebnih približno 110 milijard. To razliko je treba delno pripisati tudi inflaciji.
Nove izvršilne načrte za avtocestni odsek Padriče-Katinara so predstavili raznim deželnim uradom, da bi jih ocenili z ambientalnega in ge-otehničnega vidika, pa tudi podjetju AN AS, ki bi moralo kriti povečanje stroškov za njihovo uresničitev. Z načrti so tudi že seznanili predsednike pristojnih rajonskih svetov.
V okviru glasbenega ciklusa Cappelle Civice
Koncert organista W. Zererja
V ponedeljek, 18. septembra, je bil v cerkvi sv. Justa na sporedu tretji koncert iz ciklusa, ki ga je priredila Cappella Civica v sodelovanju z društvom Promusica. Predstavil se nam je avstrijski organist VJolfgang Zerer. Rodil se je v Passau 1. 1961. Orgle je študiral pri prof. Schusterju in Radulescu, kompozicijo in dirigiranje pri Osterreicherju ter cerkveno glasbo in klavičembalo. Vse to na Visoki glasbeni šoli na Dunaju. Izpopolnjeval se je iz klavičembala pri slovitem Tonu Koopmanu. Zmagal je več mednarodnih tekmovanj (Jugend Musizi-ert v Berlinu, Flandern Festival v Belgiji, Hofheimer v Innsbrucku ter Fres-cobaldi v Švici). Koncertira po vsej Evropi.
Program, ki nam ga je solist ponudil je bil dokaj neobičajno sestavljen, saj so v njem bili značilni številni časovni skoki med eno skladbo in drugo (npr. med Franckovo (1822-1890) Fantazijo in Scheidtovo (1587-1654) Can-tio sacra, ali pa med Buxtehudejevi-ma (1637-1707) Preludijem in fugo ter Radulescovimi (1943) Korali).
Prva skladba na sporedu je bila Franckova Fantazija v A-duru, ki spada v zbirko Trois pieces pour grand orgue. Sama skladba ni najbolj posrečena, ker je pravzaprav golo improvi-zacijskega stila, brez prave formalne Strukture, tako da ni bila najbolj pri-
merna skladba za začetek koncerta. V njej je izvajalec sicer dosegel viške z vidika jakosti zvoka, čeprav so bili ti z emotivnega vidika kar skromni, vendar je to pri prvi skladbi večera povsem razumljivo.
Sledila je Cantio Sacra 'Vater un-ser in Himmelreich" Samuela Scheid-ta. Skladba, ki je pravzaprav obdelava znanega Luthrovega Korala, je sestavljena iz več krajših verzetov. Razlika registracije med enim verzetom in drugim je bila zelo skromna in tudi dokaj enolično fraziranje ni bistveno pripomoglo k popestritvi celotne skladbe.
Sledila je Bachova Toccata in fuga v dorskem modusu BWV 538. Prehodi "in eco", kot jih je tudi sam Bach imenoval, so izzveneli dosledno. Številni hitri prehodi so bili spretno odigrani.
V	fugi je organist uporabil veliko število jezičnikov, kar je precej neobičajno. Hiba je bila morda v tem, da so nekateri prehodi komplicirane kontra-punktske zasnove, izzveneli pregloboko in zato nejasno.
Na sporedu sta bila tudi Preludij in fuga v e-molu Dietricha Buxtehudeja.
V	polnosti orgel je bil burni začetek zelo primeren. Fuge se je organist lotil s pravim zagonom, ki je dramatični temi povsem odgovarjal. V pedalni igri je bil zares spreten.
Po Buxtehudejevi skladbi so sledili trije Korali Michaela Radulesca (skok celih 250 let!). Pisani so bili v sodobnem kompozicijskem stilu.
Po enigmatičen začetku se prvi Koral nadaljuje v skoro jazzovskem stilu z ostinatnimi modeli. Za drugi Koral je značilen nek stalen recitativo, ki ima modalno zasnovo. Učinek je dramatičen in prikazuje tragiko Jezusove smrti na križu (saj je ta tudi naslov Korala: Da Jesus en dem Kreuze stund). Izvedba je bila zelo prepričljiva: zgledno je bilo stopnjevanje dramatičnosti. V tretjem in hkrati zadnjem Koralu na sporedu je bila izbira registrov zelo posrečena, saj je še bolj poudarjala kontrast med svetlo melodijo in globokimi, temnimi toni spremljave.
Na sporedu je bila že zadnja točka programa: Bachova Passacaglia v c-molu BWV 582. Gotovo je bila izvedba te skladbe najboljša v okviru celotnega koncerta. Kljub nekaterim nejasnostim je cela skladba izzvenela zelo veličastno. Tudi fraziranje je bilo zanimivo, zlasti v končni fugi, kjer je še bolj poudarilo napetost teme.
Po dolgem ploskanju, tokrat številnega občinstva, nam je Wolfgang Zerer zaigral še začetni stavek slovite Bachove Pastorale.
MARKO OZBIČ
Seja glavne skupščine KGS
Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti se bo sestala na svojem se-uežu v Sesljanu prihodnji četrtek, 28. Septembra. Na dnevnem redu, poleg Poročila predsednika, ratifikacije sklepov upravnega odbora in odseka progama za leto 1989 v okviru deželnega 2akona štev. 35, bo odobritev izrednega načrta del in posegov za leto 1990 lri diskusija o pravicah manjšin v Ev-r°Pi narodov.
Težave ob začetku simfonične sezone Verdija
Simfonična sezona Verdijevega gle-aiišča se začenja šele danes, vendar Sq ke nastale prve težave. Iz Moskve namreč javili, da je nenadno zbolel ^nist Michail Pletnev, ki bi moral st stoPiti na prvih koncertih pod vod-So°m dirigenta Vasilija Siniajskega. k Jetski pianist bi moral nastopiti • solist v Drugem koncertu za klavir SD °rkester P. I. Čajkovskega, ki bo na v Tredu 28.. 29. in 30. sentembra in ki krstu
y jtu ni bil še nikoli izvajan, šlo 0c*stvo Verdija je vsekakor že napa ”act°rnestnika, francosko-ameriške-enpn n‘sta Francoisa Joela Thiolliera, redkih pianistov, ki bi imeli KQ|“alovskega v svojem repertoarju, nič-n 1 re^eno, se bo Verdijeva simfo-
sP°redu
n sezona začela danes, ko bosta na
Prvi dve simfoniji Čajkovskega.
Danes se na Trgu Unita začne Musicanta
Mladi v iskanju uspeha
Od danes do sobote bo Trg Unita vsak dan preplavilo šest ur glasbe. Drevi ob 17. uri se bo namreč začel glasbeni "maraton" Musicanta, ki ga občinsko odborništvo za mladinske problematike prireja za mlade naše pokrajine, ki bi se radi uveljavili ali bi se radi samo preizkusili v svetu glasbe, gledališča in baleta. V teh treh dneh bo vsak dan od 17. do 23. ure nastopilo 89 mladih glasbenikov, igralcev in plesalcev, vsak od katerih bo skušal na najboljši način prikazati svojo ustvarjalnost, iznajdljivost in veščino. 90 odstotkov nastopajočih se ukvarja vsekakor z glasbo (prav njim je občinska uprava posvetila dokaj lično publikacijo).
Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila odbornica Ariella Pittoni (na sliki), so prireditelji skušali nuditi možnost nastopanja vsem, ki so se prijavili. Prav zaradi tega niso opravili nobene selekcije. Nastope bosta ocenjevali žirija strokovnjakov (med njimi bodo predstavniki producentskih hiš EMI, VVEA in Polygram) in občinstvo samo, saj bodo organizatorji nastavili napravo, ki bo merila njegovo ploskanje. Vsak dan se bo na odru zvrstilo okrog 30 solistov ali skupin, ki bo izvajalo različne glasbene zvrsti. Za uspeh prireditve in nastopajočih pa je seveda pomembna prisotnost občinstva, ki naj bi jim vlilo poguma.
V boju proti narkomaniji
Pred šolami bo delovala
poostrena varnostna služba
Ob začetku šolskega leta je tržaški prefekt Eustachio De Felice sklical včeraj Pokrajinski odbor za red in javno varnost. Sestanka so se udeležili — poleg prefekta tržaški kvestor Ser-vidio, šef kabineta na prefekturi Maz-zurco, podnačelnik finančnih stražnikov Marinetti, poveljnik karabinjerjev Iadanza in v imenu šolskega skrbništva Bussani.
Na sestanku so udeleženci ugotovili, da se morajo sile javnega reda — ob ponovnem začetku šolskih dejavnosti resno angažirati v boju proti pojavu narkomanije. Prav tako je bilo na sestanku poudarjeno, da je treba ukreniti vse potrebno, da se vse šolske dejavnosti nemoteno odvijajo.
Po srečanju na prefekturi se je tržaški kvestor Servidio sestal z načelniki raznih policijskih oddelkov, s katerimi se je domenil za operatvne akcije, ki naj bi jih policijski agenti v skladu z ugotovitvami Pokrajinskega odbora za red in javno varnost — začeli uvajati pred šolami že z današnjim dnem.
Tridnevni seminar o ginekološki onkologiji
V hotelu Europa pod Nabrežino se danes ob 16. uri prične tridnevni izpopolnjevalni tečaj na področju ginekološke onkologije, katerega pobudnik je prof. Ezio Baraggino, primarij ginekološke in porodniške klinike Univer-
ze v Trstu. Strokovna poročila o pojavu rakastih obolenj na ženskih porodnih organih bodo med drugimi podali prof. Gregorio Delgrado z Univerze v Georgetownu, prof. Julian P. Smith z Univerze v Baltimori in Umberto Vil-lasanta, ravno tako iz Baltimore. Vsi trije poročevalci so torej Američani in sodijo med najbolj izkušene strokovnjake na področju ginekološke onkologije. Zaradi izjemnega zanimanja za seminar so prireditelji odločili, da se ga lahko udeleži največ sto slušateljev iz vse Italije.
Zapustil nas je naš dragi
Guerrino Savi
Pogreb bo danes, 21. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Križ.
Žalujoči: žena Vanka, sinova Peter z Manuelo, Natalino z ženo Sonjo, ljubljeni vnukinji Janja in Tadeja ter sestra Nina.
Križ, 21. septembra 1989
Vodstvo in člani Shinkai Karate Kluba izrekajo iskreno sožalje članu Ugu Simčiču ob izgubi drage mame.
Seminar o novostih v pomorskem prometu
Danes bo v tržaškem hotelu Jolly seminar o inovacijah v pomorstvu in pristaniščih. Seminar se bo pričel ob 9. uri, vodili pa ga bodo tehniki družbe Fincantieri - CEJENA. Predavanj se bodo udeležili voditelji sindikatov pristaniških delavcev, pristaniških družb in predstavniki največjih italijanskih pristaniških ustanov.
Na seminarju bo govor o razvoju pomorskih prevozov in z vsem, kar je s tem v zvezi. V razpravo bosta posegla tudi član vsedržavnega tajništva CG1L Paolo Lucchesi in član vsedržavnega tajništva FILT Franco Dagna-
čestitke
Danes slavi naša draga VESNA 30. rojstni dan. Vse najboljše in mnogo uspeha v nadaljnjem življenju ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Koš poljubčkov pošiljajo ljubljeni mami in ženi SONJI, ki praznuje danes rojstni dan hčerki Deborah in Ivana, sin Gregor, mož Ivan in vsi, ki jo imajo radi.
kino
ARISTON - 17.15, 22.15 Palombella ros-sa, r. in i. Nanni Moretti.
EKCELSIOR - 17.15, 22.15 Poliziotto a guattro zampe, kom., i. J. Belushi.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 L’-insolito caso di Mr. Hire, r. Patrice Leconte, i. Michel Blanc, Sandrine Bonnaire.
UL. SV. FRANČIŠKA 20
vabi danes, 21. t. m., ob 18. uri na otvoritev antološke razstave
Viktor Sulčič
Arhitekt
Razstava je organizirana v sodelovanju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine in znanstvenim inštitutom filozofske fakultete iz Ljubljane.
koncerti
Evangeličanska cerkev
Nocoj ob 20.30 bo šesti koncert v okviru »evropskega glasbenega septembra«. Nastopil bo duo Norbert Brainin (violina) in Maureen Jones (klavir). Na sporedu skladbe Schuberta, Brahmsa in Beethovna.
Štivanska cerkev
Jutri, 22. t. m., ob 20.30 bo v stari šti-vanski cerkvi na sporedu zadnji koncert v okviru glasbenega srečanja TIMAV-SKE NOTE, ki ga organizira glasbena šola Punto Musicale iz Sesljana pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina. Nastopil bo duo Fabio Cascioli (kitara) in Claudia Valdi (klavičembalo).
Repentabrska cerkev
V nedeljo ob 18. uri bo v okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe na sporedu koncert čembalistke Dine SLAME. Na sporedu skladbe Luz-zaschija, Frescobaldija, Zipolija, Scarlat-tija in Plattija.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Indic
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Una notte di chiaro di luna, r. Lina Wertmuller, i. Rutger Hauer, Nastassia Kinski.
NAZIONALE III - 16.20, 22.10 Le casa-linghe preieriscono i stalloni, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Legge cri-minale, krim., □
_________gledališča___________
ROSSETTI
Gledališka sezona 1989/90 - Tržaški Teatra Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 007 - Ven-detta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lowell.
MIGNON - 17.30, 22.15 Emanuelle, i. Sylvia Kristel, D
EDEN - 15.30, 22.00 Josephine 5, la scu-ola delTerotismo, porn., □ □
VITTORIO VENEJO - Zaprto zaradi popravil.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II libro della gi-ungla, ris., prod. Walt Disney
LUMIERE FIGE - 17.00, 22.15 Voci lon-tane sempre presenti.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Caldo sapore di sesso, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989/90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev.
Avtonomna ustanova občinskega gledališča G. Verdi iz Trsta razpisuje avdicije, predvidene med 19. in 24. septembrom, za pevce v zboru za vse glasove za morebitno pogodbeno zaposlitev v prihodnji glasbeni sezoni. Za vsako nadaljnjo informacijo in podrobnost se lahko zainteresirani obrnejo na urad za osebje ustanove.
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989/90 - Nocoj ob 20.30 (red A) prvi koncert. Dirigent V. Sinajski, pianista M. Pletnieva bo zaradi bolezni nadomestil pianist Francois-Joel Thiollier. Ponovitev koncerta v petek ob 20.30 (red B) in v soboto ob 18. uri (red S).
lil
IL
lil
uradno priznan jezikovni licej
sedež državnih izpitov
tehnični zavod za računovodje
uradno priznanih vseh petlet
srednja šola za nadoknadenje izgubljenih let
geometri - knjigovodje - učiteljišče liceji - vrtnarice - srednja šola
ihformatika
poklicni tečaji
tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni Svetovalci


VPISOVANJE
v dnevne in večerne tečaje:
NOV SEDEŽ	o
TRST - UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL. 040/307440 - 307416
razstave
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILL1EMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius je do 28. t. m. odprta razstava šestih dunajskih grafikov.
V galeriji Minerva je do 24. t. m. odprta razstava slikarke FULVIE CRO-VATTO.
V	občinski galeriji je do 29. t. m. na ogled razstava slikarja CLAUDIA SIVI-NIJA.
V	galeriji S. Michele je do 30. t. m. odprta razstava del FRANCA VALUSSI-JA.
V	galeriji Tribbio bo v soboto, 23. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja LIVIA MOŽINE, ki bo odprta do 13. oktobra.
šolske vesti
Osnovna šola A. Sirk iz Križa sporoča, da se pouk prične danes, 21. t. m., ob 8. uri. Šolska maša bo v nedeljo, 24. t. m., ob 10. uri.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan
sporoča, da se bo pouk v šolah O. Župančič pri Sv. Ivanu, F. S. Finžgar v Barkov-ljah in Bazoviški junaki v Rojanu začel danes, 21. t. m., ob 8.30.
Srednja šola Simon Gregorčič iz Doline obvešča, da se redni pouk za vse razrede prične danes, 21. t. m., ob 8. uri.
Ravnateljstvo srednje šole Sv. Cirila in Metoda sporoča, da se bo začel reden pouk pri Sv. Ivanu kot na Katinari danes, 21. t. m., ob 8. uri.
Ravnateljstva slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem obveščajo, da bo začetna šolska maša danes, 21. t. m., ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Dijaki naj se zberejo ob 10. uri v razredih posameznih šol.
Ravnateljstvo srednje šole Ivan Cankar v Trstu obvešča starše in učence, da se prične redni pouk danes, 21. t. m., ob
8.	uri. Po pouku bo v župni cerkvi pri Sv. Jakobu šolska maša.
Ravnateljstvo srednje šole S. Kosovel na Opčinah obvešča starše in učence, da se prične redni pouk danes, 21. t. m., ob
9.	uri. Pred poukom in sicer ob 8. uri bo v župni cerkvi na Opčinah šolska maša.
Pouk na osnovnih šolah J. Jurčič in K. Štrekel se bo začel danes, 21. t. m., ob 8. uri.
Ravnateljstvo srednje šole F. Levstik s Proseka sporoča, da se bo pouk začel danes, 21. t. m., ob 8. uri in končal ob 12.25. Šolska maša bo danes, 21. t. m., ob
11.30	tako na Proseku kot v Križu.
Na osnovni šoli Prosek se pouk začne danes, 21. t. m., ob 8. uri. Zberemo se v šoli.
Didaktično ravnateljstvo iz Doline
obvešča, da se začne redni pouk na vseh osnovnih šolah danes, 21. t. m. Vsa nadaljnja navodila bodo starši prejeli prvi dan pouka.
Učitelji osnovne šole V. Šček sporočajo, da se bo redni pouk pričel danes, 21. t. m., ob 8. uri. Učenci naj pridejo v šolo v spremstvu staršev.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo ter prvim razredom pedagoškega liceja sporoča sledeče:
1.	v šolskem letu 1989/90 bo tajništvo sprejemalo vsak dan izključno od 9. do 11. ure;
2.	prva seja profesorskega zbora bo danes, 21. t. m., ob 8. uri.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu sporoča staršem učencev osnovne šole F. Milčinski na Katinari, naj se zberejo danes, 21. t. m., ob 8.30 pred šolo. Od tod bodo v spremstvu učiteljev odšli v šolo na Melaro.
Učenci vseh razredov osnovne šole F. Bevk z Opčin pričnejo redno s poukom danes, 21. t. m., ob 8.15.
Uprava Občine Zgonik sporoča, da bo šolski avtobus vozil učence osnovnih in nižjih srednjih šol od danes, 21. t. m., dalje po običajnem urniku.
Učitelji COŠ 1. maj 1945 in Lojze Ko-koravec-Gorazd sporočajo, da se bo pouk začel danes, 21. t. m., z urnikom od 8. do 12. ure.
Osnovna šola Jože Srebrnič iz Gabrovca obvešča, da se prične pouk danes, 21. t. m., ob 8.30.
COŠ Šempolaj-Slivno obvešča, da se bo začel reden pouk danes, 21. t. m., ob 8. uri.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu obvešča, da bo začel pouk v lonjer-skem vrtcu v ponedeljek, 25. t. m., ob 9. uri.
Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da bo potekalo vpisovanje novih gojencev in potrditev vpisa v glasbeno šolo za leto 1989/90 v Ricmanj ih - Babna hiša danes, 21., jutri, 22., v ponedeljek, 25., in torek, 26. t. m., od 17. do 19. ure. Možen je vpis v razred trobil-pihal in tonkal ter v eksperimentalni vokalno-inštrumental-ni tečaj za otroke od 4. do 10. leta po sistemih Kodaly-orff.
ZALJUBLJENI V NEMŠČINO
Z GOETHEJEM V SRCU SPOZNAŠ NEMŠKI JEZIK
TEČAJI TUDI ZA OTROKE
TRST — Ul. del Coroneo 15 — Tel. (040) 732057
Vpis v tečaje od 18. do 29. sept. od 16.00 do 19.30 (razen ob sobotah)
Sedeži v Italiji: Firence, Genova, Milan,
Neapelj, Palermo, Rim, Turin, Trst
GOETHE-
INSTITUT
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 24. t. m., avtobusni izlet v Val Pesarino in do koče De Gasperi. Vpisovanje na ZSŠDI, tel. 767304. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače. Informacije nudi Franc Armani (tel. 415318).
mali oglasi
PRODAM yamaho 600 TT letnik '87, prevoženih 6000 km in peugeot 104 letnik '78. Cena po dogovoru. Tel. (0481) 882091.
PRODAM trgovino v središču mesta. Tel. v dopoldanskih urah na št. 731226.
KOMBI fiat 242 v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. (0481) 533497.
HOTELSKEGA tajnika/co z znanjem jezikov, računovodstva in dela s kom-pjuterjem sprejme v službo hotel v Gorici. Pismene ponudbe na upravo Palače hotela, Corso Italia 63 - 34170 Gorica-Gorizia.
HLAVATVJEVE akvarele prodam po ugodni ceni. Tel. po 20. uri na št. 413142.
PRODAM prostorno hišo v središču Lo-njerja. Tel. na št. 228390.
KUPIM stanovanje ali hišo z majhnim vrtom veliko od 75 do 80 kv. m v okolici Trsta. Tel. 813824.
V HRUŠEVJU pri Postojni prodam novo komfortno opremljeno pritlično hišo, 80 kv. m, sončna lega, urejen vrt s sadnim drevjem. Tel. (003861) 551402.
MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003867) 87121.
POUČUJEMO klavir in harmoniko. Pridemo na dom. Tel. (003866) 36101.
PRODAM lada niva letnik 1982 v odličnem stanju. Prevoženih 50.000 km, vedno v garaži, opremljena. Cena po dogovora. Tel. 228201.
SLOVENSKA ustanova išče prostor-skla-dišče v okolici Trsta. Tel. na št. 577941 od 8. do 16. ure (razen sobote).
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 21. septembra 1989
BLAGOSLAV
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.05
-	Dolžina dneva 12.14 - Luna vzide ob
22.34	in zatone ob 13.34.
Jutri, PETEK, 22. septembra 1989
CELIMIR
PLIMOVANJE DANES: ob 2.01 najvišje 8 cm, ob 6.33 najnižje -7 cm, ob 13.00 najvišje 31 cm, ob 20.50 najnižje -30 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,7 stopinje, zračni tlak 1023,9 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 84-odstotna, ne-bojasno, morje mirno, temperatura morja
21,4	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODIL SE JE: Davide Passante Spac-capietra.
UMRLI SO: 64-letna Noelia Gallina vd. Toffolo, 52-letni Paolo Degano, 86-letna Maria Coretti vd. Verbana, 67-letna Vida Čok por. Simčič, 80-letna Maria Delež vd. Verdlik, 59-letni Giorgio Ben-ci, 65-letna Fulvia Dechigi, 91-letna Mar-gherita Della Rossa vd. Colarich, 60-letni Guerrino Savi, 74-letno Rodolfo Iansa, 69-letni Giuseppe Udovicich, 79-letna Angela Bisiacchi vd. Sahar, 90-letni Ni-colo Ciancolo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote,
23. septembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 -MILJE.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 - MILJE.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 - MILJE.
OPČINE - Trg. Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Berite
»Novi Matajur«
razna obvestila
Dekliški zbor Devin sporoča, da je začel na svojem sedežu z rednimi pevskimi vajami. Vaje so ob ponedeljkih in petkih ob 20.30. Dobrodošle nove pevke.
KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 10., in v četrtek, 12. oktobra, tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Cicerone 8/B, od 9. do 12. ure, tel. 360324.
Če ti je všeč lepo petje in rad krožiš po svetu, se nam pridruži! Sprejemamo vsak ponedeljek in četrtek v društvu v Ul. Cerreto 12 ob 20. uri. MPZ Milan Pertot.
Sklad Mitja Čuk obvešča starše otrok, ki so obiskovali poletni center, da lahko dvignejo razne predmete in oblačila svojih otrok na sedežu, Proseška 131. Obenem sporoča, da so že pripravljene fotografije.
KD Fran Venturini od Domja sporoča, da je moški pevski zbor že začel z rednimi vajami ob torkih in četrtkih od 20. do 22. ure v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju.
KD Fran Venturini od Domja sporoča, da bo prva vaja otroškega zbora v soboto, 30. t. m., ob 14.30 v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju.
KD Fran Venturini od Domja obvešča, da bo prva vaja mladinskega pevskega zbora v ponedeljek, 25. t. m., ob 18. uri v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju.
KD Fran Venturini od Domja obvešča, da se bo glasbena šola za klavirsko in diatonično harmoniko začela z organizacijskim sestankom, ki bo v ponedeljek, 25. t. m„ ob 19. uri v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju.
60-letniki z Opčin, Banov in Ferlu-gov pripravljajo družabni večer. Sestanek bo v ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni!
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vse pevce na vajo, ki bo danes, 21. t. m., ob
20.30	v Srenjski hiši.
Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič obvešča, da bo danes, 21. t. m., ob 20. uri generalna vaja za nastop, ki bo v soboto, 23. t. m., v Pordenonu na srečanju z italijanskimi partizani. Iz Bazovice bomo odpotovali z avtobusi ob 10. uri.
Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo ponovno odprta od ponedeljka, 25. t. m., dalje od 9. do 19. ure.
Slovenska zamejska skavtska organizacija in Mladinska sekcija SSk prirejata v nedeljo, 24. t. m., avtobusni izlet na 4. mladinski kulturni festival v Celovcu. Prijave sprejemata za Tržaško Fabio Pahor (tel. 040 208251) in za Goriško Robert Cotič (tel. 0481 20400 ob uri kosila).
razne prireditve
Vaške skupnosti iz Gročane, s Peska in iz Drage prirejajo v sodelovanju z Občino Dolino 2. RAZSTAVO-SEJEM KMETIJSKIH PRIDELKOV KRASA, ki bo v Gročani v soboto, 23., in v nedeljo, 24. t. m.
Program: v soboto, 23. t. m. - ob 15. uri odprtje razstave-sejma. Od 20. ure dalje ples z ansamblom TAIMS. V nedeljo, 24. t. m. - ob 9. uri odprtje razstave-sejma, ob 15. uri pozdravi in nastop skupine godcev na diatoničnih harmonikah GLAS HARMONIKE od Domja ter klepetavih Vanke in Tonce iz Boljunca. Od 19. ure dalje ples z ansamblom HAPPY DAV.
Obiskovalcem bodo na razpolago tipične domače jedi in specialitete na žaru.
Oba dni bodo obiskovalci lahko kupili domače pridelke in kmetijske pripomočke.
KD Lonjer-Katinara in Kolesarski klub Adria prirejata jutri, 22., v soboto, 23., in v nedeljo, 24. t. m., v Lonjerju PRAZNIK GROZDJA. Program: v petek ples z ansamblom BIVŠA KLAPA, v soboto ob 16. uri ex tempore za otroke in zvečer ples z ansamblom BIVŠA KLAPA, v nedeljo ob 10.30 kolesarska dirka za Trofejo Agraria S. Močilnik, ob 17. uri nastop godbe od Korošcev, ob 19. uri ples z ansamblom TAIMS. Vabljeni!
__________prispevki________________
Ob 18. obletnici smrti dragega moža Viktorja Bezina daruje žena Maric®
20.000	lir za Ljudski dom v Križu in
20.000	lir za DPZ Vesna.
-Namesto cvetja na grob Srečka Kariža darujeta Marija in Franc Ščurek 50.000 lir za PD Ivan Grbec iz Skednja.
V spomin na Angela Rolicha darujeta Darija in Gvido Zidarič 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Angela RoliC" ha darujeta Ivo in Mila 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
menjalnica_______________________20.9.1989_
TUJE VALUTE	FIXING MIT.AN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRSI
Ameriški dolar .		 1404,500	1400,—	Japonski jen 		9,287	9,400
Nemška marka .		 721,300	719.-—	Švicarski frank		828,150 828.-102,457 101,80°
Francoski frank		 213,320	211.—	Avstrijski šiling		
Holandski florint ... 639,570		636.—	Norveška krona		197,530 194'
Belgijski frank		 34,427	34,—	Švedska krona		213,110 210.--8,589	8'2°° 11,508	H'20
Funt šterling ..		 2212,400	2190.—	Portugalski eskudo .	
Irski šterling ..		 1923,300	1900,—	Španska peseta 		
Danska krona .		 185,450	182,50	Avstralski dolar		1087,200 lo4° o3o
Grška drahma.			8,316	8.—	Jugoslov. dinar 		
Kanadski dolar		 1184,600	1170,—	ECU			1495,050
				
sklad mitjC cuka	Jelka Cvelbar
Demokracija v družinskem krogu
Kongres ZDA zaščitil vrsto filmov
Petindvajset najboljših
VVASHINGTON Petindvajset umetnin ameriške kinematografije sodi v tisti sklop vrhunskih umetniških dosežkov, ki jih je vredno oteti pozabi in jih zaščititi. Tako je sklenil ameriški kongres, kije po dolgem razpravljanju in izbiranju določil, kateri filmi ameriške kinematografije so res vredni, da se jih proglasi za del »državnega premoženja« in se jih zaupa v varstvo Ameriški državni biblioteki, ki je največja na svetu.
Po poročanju časopisnih agencij je bila izbira ameriških poslancev zelo pretehtana, saj z odločitvijo soglaša velika večina kritikov in ljubiteljev filmske umetnosti. Z redkimi izjemami so vsi ocenili, da so poslanci res izbrali najpomembnejša dela ameriške kinematografije, poleg tega pa so tudi upoštevali različnost žanrov. V izboru je »Citizen Kane« (Ouarto potere), ki ga kritiki ocenjujejo kot najboljše delo v svetovni kinematografiji, Chaplinov »Modern Times« pa tudi zabavni filmi kot »Some Like It Hot« ali politična satira kot »Dr. Strangelove; Or, How I Learned To Stop Worrying and Love The Bomb«.
Izvedenci, kritiki in na splošno ljubitelji filma so nadvse zadovoljni z odločitvijo, ker so omenjeni filmi na ta način zaščiteni in z njimi ne bo mogoče na noben način manipulirati. Prepovedano bo na primer elektronsko poseganje in barvanje, kar je na primer pred nedavnim izzvalo veliko polemiko. In če bi kdo hotel pobarvati enega od zaščitenih filmov, bo moral to jasno navesti v naslovnici, originala, ki bo shranjen v Ameriški državni biblioteki, pa se ne bo smel dotakniti nihče. Zlasti to dejstvo je razveselilo Jamesa Stewarta, zvezdnika, ki se že dolgo let bori proti poseganju v avtorske filme.
Z izbiro so se poslanci ukvarjali dolgo časa, 25 filmov, ki so vključili v vsedržavno premoženje, pa so izbrali med šestdesetirico umetnin. Izbrani filmi so sledeči: The best Years Of Our Lives, William Wyler, 1946; Casablanca, Michael Curtiz, 1942; Citizen
Kane, Orson VVelles, 1941; The Crowd, King Vidor, 1928; Dr. Strangelove Or, How I Learned To Stop Worrying and Love The Bombs, Stanley Kubrick, 1964; The General, Buster Keaton, 1927; Gone With The Wind, Victor Fleming, 1939; The Grapes Of VVrath, John Ford, 1940; High Noon, Fred Zimmermann, 1952; Intolerance, DAV. Griffith, 1916; The Learning Tree, 1969; The Maltese Falcon, John Hus-ton, 1941; Mr. Smith Goes To Was-hington, Frank Capra, 1939; Modern Times, Charlie Chaplin, 1936; Nanoo-ok Of The North, Robert Flaherty, 1922; On The VVaterfront, Elia Kazan, lq954; The Searchers, John Ford, 1956; Singing In The Rain, Stanley Donen in Gene Kelly, 1952; Snow VVhite and The Seven Dwarfs, Walt Disney; Soma Like It Hot, Billy Wilder, 1959; Star Wars, George Lucas, 1977; Sunrise, F.W. Murnau, 1927; Sunset Boulevard, Billy Wilder, 1950; Vertigo, Alfred Hit-chocock, 1958; The VVizard Of Oz, Victor Fleming, 1939.
Sklep, da se zaščiti najboljše ameriške filme, je bil sprejet že pred časom. Naključje pa je hotelo, da so bili filmi dokončno izbrani in zaupani državni biblioteki v času, ko ima film v ZDA spet nov uspeh in ko se ljudje spet postavljajo v vrsto pred kinodvorane. Kaže namreč, da je film v ZDA končno prebredel krizo in da je konec časov, ko so kinodvorane zapirale zaradi preskromnega obiska. Novo zanimanje za film v ZDA pa izvedenci pripisujejo trem dejstvom: ljudje se odlepljajo od televizije, filmske dvorane so bile preurejene in nudijo gledalcu znatno udobje, kakvostno sliko in prav tako kakovostno ozvočenje, ameriška kinematografija si je spet pridobila lastno identiteto. Ameriška filmska industrija skrbi najprej za domačo publiko, da se njenih delih razpoznava, prav to pa ji odpira tudi vrata na mednarodni trg. Splet teh treh vzrokov pa je pripravil ljudi, da spet zahajajo v kino in ne posedajo več tako pogosto doma na fotelju pred malim ekranom.
Kljub temu da smo to temo že obravnavali pred časom, nas razmere, v katerih živimo, znova silijo v poglabljanje tega problema.
Demokracija naj bi tudi v družini uravnavala posameznikom svobodo izražanja misli, želja, pravico do svojega mnenja v skupnosti. Seveda če izhajamo iz prepričanja, da je tudi v družini svoboda boljša od nasilja.
Kajti za to gre. Demokracija v sebi ne zanika kazni, če je potrebna, popolnoma nestrpna pa bi morala biti do nasilja. Priznati pa si moramo, da je tudi med nami korak od pravične kazni do nasilja nad nemočnim zelo majhen.
Lastne izkušnje nam dajo vedeti, da je družinsko živjenje tako za otroke kot za odrasle prijetnejše v vzdušju, ki ga pogojuje svoboda, kot pa družinski vsakdanjik z nagobčnikom in pasjo vrvico. Otroški psihologi pa še poudarjajo, kako svobodnejše okolje tudi pozitivneje vpliva na razvoj otrok.
Pomoč otroku da se osamosvoji
Ker smo starši tisti, ki smo si želeli ustvariti družino, potem si moramo postaviti kar najbolj zgodaj izhodiščno vprašanje. Ali je naš otrok za nas v prvi vrsti objekt, ki ga starši oblačimo, rojevamo, tolažimo, mirimo... vozimo v vrtec, napotimo v šolo, mu pomagamo pri domačih nalogah ali pa gledamo na otroka kot na bistvo, ki bi ne moglo živeti brez nas in nas torej pomoč, ki mu jo nudimo, da bi se osamosvojilo, navaja k prepričanju, da ga moramo že od prvega dne sprejeti in spoštovati.
Kljub temu da zveni filozofsko prepričljivo, še ni dovolj, da tako prepričanje le osvojimo. Znati ga moramo tudi posredovati svojim otrokom. Naši otroci morajo torej od vsega začetka čutiti, da jih jemljemo resno.
Vzemimo za primer praznovanje rojstnega dne v družini, katere član je
tudi štirimesečni otrok. Jasno je, da bo otrok večinoma spal, res pa je tudi, da bo vmes lačen, polulan, žejen, potreben božanja. Če mu bodo družinski člani nudili hrano, pijačo ali ga osna-žili in pobožali, kakor mu gre - torej da bo za vse to v središču njihove pozornosti, in jim ne bo v nadlego - potem bodo tako odrasli kot otrok doživljali družinsko svobodo.
Denimo pa, da so starši z otrokom v gostilni, kjer bi v miru hoteli nekaj spiti. Kar naenkrat se začne dojenček v vozičku dreti, ker ima zopet pomazano pleničko. Mati živčno vzklika, ker ga je malo prej previla. Otrok še glasneje vpije, ni ga več mogoče pomiriti. In vsa stvar se stopnjuje do mere, da starši grobo pokličejo račun, do kraja jezni in nejevoljni, ker so morali »kapitulirati«.
Tako se je dojenček v gostilni naučil, da je njegovo »snaženje« nezaželeno. Da so torej njegove potrebe za odrasle, ki so mu blizu, zanemarljive. V otroškem vozičku doživlja še kot dojenček dobesedno odrinjenost.
Demokracija se začne pri dojenčku
Demokracija v družini se torej začne že pri dojenčku.
V tej dobi se postavljajo namreč temelji za občutek slehernika, o svoji zaželenosti, o tem, ali so ga ostali zares sprejeli. Prav ta sprejetost je ključ do vsake demokracije.
Ne gre za neko politično misel, gre za to, da je potreba po svobodnem izražanju svojega mnenja nekaj človeku prirojenega. In tam, kjer človek tega ne more počenjati, nastopita frustracija ali nasilje, nemalokrat pa celo oba faktorja skupaj.
Nekoč je veljalo pravilo: »Ko odrasli govore, naj otroci molče!« Sedaj je nekoliko drugače. Otroci morajo vedeti, da govor in izražanje mnenja, ni le stvar odraslih. Pa tudi odraslim mora
biti jasno, da novost še ne pomeni, da morajo takoj umolkniti, ko kdo od otrok odpre usta. Tako eni kot drugi morajo dobiti občutek za usklajen pogovor, ki naj bi privedel do cilja svobodnega izražanja svojega mnenja. Kjerkoli so ljudje skupaj, ima vsak pravico povedati svoje mišljenje, ne glede na to, koliko je star ali koliko je odrasel. Čeprav bo morda razlaga trajala pri otrocih več časa, čeprav nam bodo hoteli v eni sapi povedati tudi o svojih doživetjih na dvorišču med igro, jim moramo dati dovolj časa, da se izrazijo. Tako moramo ravnati, kakor naj bi ravnali tudi z nam enakimi - odraslimi: govorečega znati poslušati in mu pustiti, da v miru dokonča, kar je začel.
Roko na srce: morda bi se takega načina pri nas morali začeti ponovno učiti tudi med odraslimi.
Mogoče bi ne bilo slabo, ko bi včasih v svojih družinskih pogovorih bili razumljivejši. Kako bi bilo, ko bi morali dolge ure presedeti na kakem znanstvenem simpoziju, kjer bi udeleženci govorili v ključu visoko strokovnega jezika. Kot kitajščina bi nam zvenelo. Tako je včasih z našimi otroki. Ker morajo biti z nami, so prisiljeni dolge ure poslušati razgovor o stvareh, ki jih ne razumejo dovolj, v jeziku, ki je zanje prava kitajščina. Zato ni čudno, če otrok v takih okoliščinah prevrne poln kozarec pijače, z ropotom zvrne stol, ali naredi karkoli takega, kar bo prekinilo dolgočasno navajanje nerazumljivih dejstev. Zato v družinskem pogovoru z odraslimi, pri katerih mora biti navzoč tudi otrok, skušajmo iskati tudi take teme in tak način govora, pri katerem bo otrok mogel sodelovati. Potemtakem demokracija v družini ne pomeni le, da lahko otrok govori; otrok mora postati sogovornik. Demokracija pomeni, da lahko tudi otrok pove svoje mnenje in da, ker je to mogoče, sodeluje pri družinskih odločitvah.
(se nadaljuje)
RAI 1______________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Dokumentarna oddaja: Tutto Chaplin
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo
13.30	Dnevnik in Srečno poletje!
14.10	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Pippi Calzelunghe
16.30	Risanka: I Gummi
17.00	Atletika: vojaško SP (iz Ostie)
17.55	Aktualno: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Nan.: Santa Barbara
19.10	Nanizanka: E proibito ballare
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Stringi i denti e vai! (vestern, ZDA 1971, r. R. Brooks, i. G. Hac-kman), 22.35 dnevnik
22.45	Glasbena oddaja: Tutti i brividi del mondo
24.00	Dnevnik
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.35 Šport: SP v kotalkanju (iz Roccarasa)
^ RAI 2
7.00	Risanke
8.10	Film: Pazzo per la mušica (kom., Fr. 1936, r. Christian Jague)
9.30	Dok. oddaja: La storia dell'olio d oliva
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
11.00	Glasba: Bianco, rosso e verde
12.00	Nadaljevanka: La quin-ta stagione
13.00	Dnevnik in gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Tutti frutti
15.15	Lassie, nato risanka
16.10	Aktualno: Iz parlamenta
16.14 Dnevnik - kratke vesti
16.20	Film: La figlia dell'am-basciatore (kom., ZDA 1956, r. N. Krasna)
18.00	Videocomic in šport
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: Sound (fant., It. 1988, r. Biagio Proietti, i. Peter Fonda, Ana Obre-gon, 1. del)
21.55	Dnevnik - nocoj
22.05	Fino all ultima idea
22.55	Improvvisando '89
23.35	Nočni dnevnik in vreme
23.55	Film: II pugnale scom-parso (krim., ZDA 1936)
^ RAI 3	|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - La foresta sottomarina
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Telestoria
15.30	SP v kotalkanju (iz Roccarasa)
17.00	Smučanje na vodi (iz Saloja)
17.30	Koncert Simfoničnega Orkestra RAI (iz Terni) a)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Dokumentarna oddaja: Geo Estate
20.30	Film: Revolution (zgod., ZDA 1985, r. Hugh Hudson, i. Al Pacino, Do-nald Sutherland, Nas-tassia Kinski, Joan Plovvright, Dave King, Annie Lennox, Sid Owen, 1. del)
21.25	Dnevnik
21.30	Film: Revolution (2. del)
22.25	Filmske novosti
22.30	Avtorska TV: Enzo Bia-gi - 1943 e dintorni (1983)
23.25	Nočni dnevnik
23.40	Glasbena oddaja: E'an-cora jazz - Noč v New Yorku
Hfcf RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture (3. oddaja)
10.35	Naselbinska kultura na Slovenskem (3. oddaja)
11.10	Po sledeh napredka
11.35	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Poslovne .informacije
16.50	Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture
17.15	Naselbinska kultura na Slovenskem
17.50	Po sledeh napredka (pon.)
18.25	Spored za otroke in mlade: Potovalna agencija, 18.35 nanizanka Pravljičar
19.00	Risanka
19.10	Informativna oddaja za goste iz tujine
19.15	TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Ellis Is-land (5. del)
21.00	Tednik
21.50	Dnevnik in vreme
22.05	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.10	Retrospektiva komedije: Ujetniki svobode (Emil Filipčič)
23.35	Video strani
|1P| TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Golden Juke box
15.30	Dokumentarna, odd.: Čampo base
16.00	Nogomet: tekma nemškega prvenstva (ponovitev)
17.45	Wrestling (komentar Dana Petersona, ponovitev)
18.15	Športna rubrika: Pillole
18.30	VVrestling (komentar Dana Petersona
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Rubrika: Mon-gol-fiera
22.00	TVD Novice
22.10	Rubrika o tenisu
24.30	Rubrika: Sportime Magazine
RTV Ljubljana 2
16.45	Šport: rokomet - mednarodni ženski turnir (iz Varaždina)
18.00	(Beograjski TV spored
19.00	Čas, ki živi: Prva je gorela Rašica
19.30	Pnevnik
20.05	Žarišče
20.35	Mali koncert: Novi ljubljanski godalni kvartet
20.45	Oči kritike
21.15	Alpe-Jadran
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jutranji almanah: Križem po svetu, 9.15 Otroški kotiček: Beli očnjak (4. del); vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Trst, mesto znanosti; 12.40 Slovenski zbori; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Premišljevanja za današnji čas, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja, Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Govorimo angleško; 14.25 Glasba Jugoslovan skih narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Zborovska glasba, 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi;
21.05	Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica,
23.05	Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
CANALE5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
7.30	Nanizanki: Aliče, 8.00 Fantasilandia
9.00	Aktualno: Agenzia mat-rimoniale
9.30	Aktualno: Cerco e offro
10.00	Nanizanka: I cingue del
,	5. piano
10.30	Kviz: Časa mia
12.00	Nanizanki: I Jefferson,
,	12.30 Hotel
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia mat-. rimoniale
(5.30 Aktualno: Cerco e offro
16.00	Nanizanka: Love Boat -La grande sfida
i' 00 Kvizi: Doppio slalom, 17. 30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto. 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra ■)n moglie e marito 0.30 Film: Micki & Maude (kom., ZDA 1984, r. Blake Edwards, i. Dudley Moore, Ann Reinking, Amy
22.40	Aktualno: O filmu Dispe-2-3 0 ratamente Giulia •25 Variete: Maurizio Cos-n tanzo Show •->5 Film, Nick Carter non Perdona (pust., Fr.-It. 1965, r. Henry Decoin, i. 2 Eddie Constantine)
5 Nanizanka: Mannix
8.30	Nanizanki: In časa Law-rence - Un segreto in fa-miglia, 9.30 La grande vallata - Epidemia al ranch
10.30	Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.20 C osi gira il mondo
12.15	Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nadaljevanka: Sentieri
14.45	Nanizanka: California -11 battesimo
15.40	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 16.30 La valle dei pini, 17.30 Febbre d'-amore
18.30	Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Quincy - Un colpo alla testa, un colpo al cuore
20.30	Film: Panico nello stadio (dram., ZDA 1976, r. Lar-ry Peerce, i. Charlton Heston, Martin Balsam, John Cassavetes
22.45	Film: Bad Boys (dram., ZDA 1983, r. Rick Rosen-thal, i. Sean Penn, Reni Santoni)
0.50 Nanizanke: Ironside, 1.50 Agente speciale - Omici-di e veccni merletti, 2.50 - Adam 12 - Colpo sicuro
7.00	Risanke
8.30	Nanizanke: Strega per amore, 9.00 Mork e Min-dy, 9.30 Cannon, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Mag-num P.I. - Cingue bambi-ne per un Gauguin
14.35	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam
16.10	Risanke
18.00	Nanizanke: Arnold - La scuola privata, 18.30 A-Team - Luomo che sban-co Las Vegas, 19.30 I Robinson
20.00	Risanka: Ti voglio bene Denver
20.30	Tv film: Tutti in palestra (kom., i. Jenny Tamburi, Mauro Di Francesco, Teo Teocoli, Pamela Prati, Sabrina Salerno, 1. del)
22.25	Nanizanke: Starsky e Hutch, 23.25 Stazione di polizia - Eredita fantas-ma, 0.25 L uomo da sei milioni di dollari, 1.25 VVonder VVoman
2.25	Glasbena oddaja: Deejay Television (ponovitev)
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nanizanak: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke
15.30	Nad.: Anche i ricchi pi-angono, 16.30 Maria
17.30	Nanizanki: Rituals, 18.00 Lottery
19.30	Risanke
20.00	Nanizanki: Ouattro don-ne in carriere, 20.30 Mis-ter Ed
21.00	Film: II grande perdono (krim., Fr. 1981)
23.00	Film: Gli imboscati del reggimento (kom., Fr.)
TMC
11.00	Nanizanki: Ai confini deli'Arizona, 12.00 II giu-dice
12.30	Nadaljevanka: Anarchi-ci grazie a Dio
13.30	Vesti in šport
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dokumentarna oddaja: Narava prijateljica
15.00	Nanizanka: I predatori delLidolo doro
16.00	Film: Rainbovv (biog., ZDA 1978)
18.00	Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Va nuda per il
mondo (dram., ZDA 1960, r. Ronald MacDougall, i. Gina Lollobrigida, Ernest Borgninel
22.20	Glasbena oddaja: Mon-troeaux Jazz Festival '89 - Modern Jazz Ouartet
23.00	Vesti nocoj in šport
24.00	Film: Sorridi Jenny, stai morendo (krim., ZDA 1984)
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanka: Condo
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Morski športi
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o zdravju
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Anna Ku-liscioff, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il grande te-atro del West
20.30	Nadaljevanka: Mino
22.30	Nanizanka: Chopper One
23.00	Rubrika o kolesarstvu
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem,
17.30	Primorski dnevnik, Aktualna tema;
18.00	Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Dopust v YU; 17.33 Shovv business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Zadnje priprave na letošnjega sejma Flash moda 1989
sobotno odprtje Kovinaiji zvez FIOM in FTM
napovedujejo zaostritev boja
Na razstavišču ob ločniškem mostu hitijo s pripravami za sobotno odprtje modnega sejma Flash moda, ki upravičeno velja za najuspešnejšo sejemsko prireditev na Goriškem in dovolj uveljavljeno v prostoru Alpe-Jadran. Slovesnost ob odprtju bo ob 19. uri, udeležil pa se je bo poslanec Luciano Re-bulla, podtajnik pri ministrstvu za turizem.
Sejem, za katerega vlada veliko zanimanje, bo odprt do nedelje, 1. oktobra. Na njem bodo predvsem predstavili novosti skorajšnje jesensko-zimske in tudi pomladne mode ma področju oblačil in obutve pa tudi na raznih drugih področjih, ki tako ali drugače sodijo v svet mode. Poleg domačih kreatorjev in trgovcev — ob tem velja povedati, da bodo seveda levji delež imeli obrtniki, oziroma mali industrij-ci iz Italije, posebej iz naše dežele — bo na ogled tudi nekaj "tujih" novosti. Med slednje sodi vsekakor prisotnost skupine modnih kreatorjev iz Sovjetske zveze, razmeroma dobro bodo zastopani modni oblikovalci iz Slovenije.
V nedeljo pohod Panoramica Goriziana
Ljubitelji peš hoje se bodo v nedeljo lahko udeležili 6. panoramskega pohoda v Gorici. Prireja ga društvo Marat-hon pod pokroviteljstvom rajonskega sveta za Placuto in Svetogorsko četrt. Prav rajonski svet je bil namreč pred šestimi leti pobudnik rekreativrio-športne manifestacije. Z novogoriške strani sodeluje Zveza telesnokulturnih organizacij . Udeleženci bodo morali prehoditi, oziroma preteči progo dolgo trinajst kilometrov, ki je deloma speljana tudi po jugoslovanskem ozemlju. Sli bodo skozi mejni_ prehod Rafut in se vrnili v Italijo na Škabrijelovi ulici. Za udeležence pripravljajo, poleg nagrad, tudi spominsko darilce: srebrno ploščico z upodobljenim mostom Svete Klare, ki so ga zgradili leta 1858.
Umrla cvetličarka Adriana Mažgon
Na Jazbinah so včeraj dopoldne pokopali Adriano Saule Mažgon, lastnico znane vrtnarije na Livadi. Pred kratkim je dopolnila 48 let. V ponedeljek zjutraj jo je obšla nenadna slabost, ki ji tudi zdravniki niso bili kos. Mažgonova je bila delavna in zelo podjetna ženska. Uspešno je, v glavnem sama, kajti mož je po poklicu šofer, vodila vrtnarijo, bila med pobudniki in sodelavci raznih manifestacij preko katerih naj bi Gorici vrnili nekdanji sloves lepega, prijetnega in urejenega mesta. Poseben odnos je Mažgonova imela s kupci. Z vsakim se je rada pogovorila, mu mimogrede dala koristen nasvet za nego kupljene ali druge rastline. Mažgonova je skrbela za cvetje in cvetlične aranžmane ob vseh pomembnejših prireditvah v Kulturnem domu in drugod.
Sovjeti, ki so tokrat prvič na sejmu Flash moda, pripravljajo bogat defile. Slovenija, pravzaprav Pokrajinski muzej iz Maribora, je iz svoje stalne zbirke oblačil in narodnih noš pripravil zanimivo razstavo o oblačenju v prejšnjem in začetku tega stoletja v raznih krajih dežele.
Zanimanje za goriško sejemsko prireditev pa ne prihaja samo s strani raznih kulturnih in drugih institucij, ampak jo vse bolj upoštevajo tudi gospodarstveniki, zlasti obrtniki v sosednji državi. Izkušnje zadnjih let so pokazale, da je možno uspešno sodelovanje — skupno vlaganje — najlaže izpeljati prav na področju konfekcije. Po drugi strani pa slovenski in jugoslovanski modni kreatorji z zmeraj večjim zanimanjem gledajo na italijansko tržišče.
Čeprav obiskovalcev na sejmu ne bo manjkalo — obisk je prejšnja leta bil višji od pričakovanj — pa so prireditelji poskrbeli za celo vrsto raznih rekreativnih, kulturnih in športnih manifestacij. Prva bo na sporedu že v
Razvoj celotnega novogoriškega območja in dobršnega dela severnoprimorske regije narekuje izgradnjo, in to čimprejšnjo, avtoceste med Razdrtim in državno mejo. Prometnica je posebnega pomena tudi za sosednje območje v Italiji. Avtocesta Razdrto Vrtojba spada med tiste načrtovane posege in gradnje, ki so v tekočem razvojnem načrtu Jugoslavije opredeljene kot skupnega pomena za celo Jugoslavijo.
Te osnovne ugotovitve je bilo slišati na torkovem srečanju predstavnikov novogoriške in ajdovske občine z novinarji, ki je bilo v Novi Gorici.
Ugotovitve je razumeti kot odgovor na izjavo alternativnih gibanj, ki je bila objavljena prejšnji teden in ki se zavzema za odgoditev gradnje avtoceste, dokler ne bodo usklajena različna stališča. Alternativci postavljajo v dvom upravičenost gradnje sodobne prometnice. Tako stališče opravičujejo s pomisleki glede škode ki bi jo cesta povzročila v melioriranih kmetijskih zemljiščih in glede posledic v naravnem okolju.
Na srečanju sta predstavnika obeh občin, Jolanda Slokarjeva in Silvester Premrl v bistvu potrdila že znana stališča, o katerih smo že poročali. Predsednica novogoriškega izvršnega sveta pa je posebej opozorila na nekatera dejstva, ki jih ni mogoče prezreti. Tako je postopek priprave in sprejemanja načrtov ter vključevanje v razvojne plane občin in republike potekal v skladu s predpisi in tudi dovolj dolgo. V tem postopku bi morala na dan tudi drugačna stališča. Mimogrede, prve pobude in načrti za gradnjo avtoceste so stari vsaj dvajset let. Drugo dejstvo, ki ga ni mogoče prezreti, je da so delegati v občinski skupščini stalno opozarjali in zahtevali čimprej-
soboto, 23. t. m., ob 21. uri, ko bo nastopil televizijski napovedovalec in show — man Maurizio Costanzo. Opozoriti velja vsekakor še na priložnostne razstave in razne druge manifestacije, ki se bodo odvijale do nedelje, 1. oktobra.
Cioli pokrajinski tajnik PSDI
Novi pokrajinski tajnik socialdemokratske stranke na Goriškem je Da-rio Cioli. Izvolili so ga na zadnji seji pokrajinskega vodstva stranke, potem ko je Francesco Esposito , ki je tudi deželni tajnik te stranke, podal ostavko.
Cioli je do nedavna opravljal dolžnosti predsednika Konzorcija za industrijski razvoj na Tržiškem še prej pa je bil tudi podpredsednik Goriške hranilnice. V vodstvu te ustanove je še zmeraj.
Cioli je v kratkem nagovoru ob izvolitvi opozoril na izboljšanje odnosov med PSI in PSDI, ki so bili pred nekaj meseci zelo napeti.
šnji začetek gradnje ceste. Slokarjeva je končno omenila tudi ogorčene reakcije, ki jih je pobuda alternativcev povzročila na drugi strani meje.
Poleg načelnih stališč o utemeljenosti gradnje avtoceste sta predsednika izvršnih svetov Ajdovščine in Nove Gorice posredovala tudi precej podatkov glede škode, ki naj bi jo cesta povzročila na zemljiških površinah.
Na odseku med državno mejo in Selom, to je na območju novogoriške občine, trasa avtoceste ni speljana po melioriranih zemljiščih, ker je bila cesta načrtovana pred melioracijami in so to v kasnejši fazi upoštevali. Na odseku med Vipavo in Cesto bo cesta pobrala okrog 80 hektarjev melioriranih zemljišč. Za ta odsek, je pojasnil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ajdovščina, Silvester Premrl,
Sindikalni zvezi kovinarjev FIOM in FIM sta na včerajšnjem srečanju z novinarji sporočili, da se je zaključilo obdobje premirja z družbo Fincantieri in da se obnavlja sindikalni boj za rešitev številnih odprtih vprašanj, na katera so sindikati že opozorili v začetku leta, vendar se medtem ni nič spremenilo. Platforma, ki jo postavljajo sindikati obsega vrsto vprašanj, od varnosti na delovnem mestu, bodisi kar zadeva delovno okolje, kakor različne nezgode, do programa investicij, postopnega odpravljanja dopolnilne blagajne, zaposlovanja itd. Sindikati se zavedajo, da gre za zelo zapletena in težko rešljiva vprašanja, ki jih tudi ni mogoče rešiti takorekoč čez noč. Po drugi strani pa ni mogoče odlašati v nedogled z razreševanjem problematike, ki zavira vsakršno možnost posodabljanja in prestrukturiranj a ladj edelništva.
Če bi se v tržiški ladjedelnici poslu-žili možnosti predčasne upokojitve, bi danes lahko zagotovili nad 300 delovnih mest mlajšim delavcem. Predčasna upokojitev bi po mnenju sindikatov ugodno vplivala tudi na zmanjševanje dopolnilne blagajne.
so izdelali enajst različic trase in od teh izbrali dve, ki naj bi bili s kmetijskega, prostorskega in ekološkega ter ekonomskega vidika najboljši. Obe zdaj preučujejo strokovnjaki Instituta Jožef Stefan in zagrebškega Inštituta za gradbeništvo. Rezultati bodo kmalu znani in jih bodo predstavili v skupščini.
"Polemika" glede avtoceste beleži še en dogodek. Včerajšnje ljubljansko Delo prinaša namreč Izjavo Predsednika Skupščine Občine Ajdovščina Bojana Turka in Predsednika izvršnega sveta skupščine (Silvestra Premrla) v kateri so navedeni podatki o posledicah poseganja v meliorirana kmetijska zemljišča. Izjava izpodbija tudi trditev, da je prometno izolacijo mogoče odpraviti z rekonstrukcijo obstoječe magistralne ceste.
Sestanka, ki je potekal na sedežu sindikata kovinarjev v Ulici Paccinot-ti, so se udeležili predstavniki Fioma (Pizzo, Francovigh, Fedel in Billa) ter Fima (Valenta in Biasioli). Predstavnikov UILM ni bilo. Pred meseci je namreč prišlo do razdora v prej enotni sindikalni organizaciji v ladjedelnici.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v prihodnjem šolskem letu na Goriškem sledeče tečaje
—	dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za prodajalce (tisoč ur)
—	dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za mizarje (1.200 ur)
—	izpopolnjevalni tečaj iz angleščine (2. stopnja - 120 ur)
—	izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur, pogoj za vpis dokončana višja srednja šola)
—	izpopolnjevalni tečaj za operaterje z zunanjo trgovino (120 ur)
—	izpopolnjevalni tečaj za stro-jepis (120 ur)
—	tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov -društev (30 ur)
—	tečaj ažuriranja za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (40 ur)
—	tečaj ažuriranja bančne tehnike (30 ur).
Prijave sprejemajo do 22. septembra na sedežu SDZPI v Križni ulici 3 (tel. 81826) vsak delavnik razen sobote od 9. do 13. ure.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča, da so še prosta mesta za izlet z muzejskim vlakom na Bled v nedeljo, 1. oktobra. Vabljeni so vsi, člani in drugi, ki jih zanima enkratno doživetje. Za otroke do 5. leta je izlet brezplačen, za mladino do 15. leta pa je 25-od-stotni popust. Prijave sprejemajo poverjeniki in na sedežu društva (Ul. Croce 3) samo še DANES, 21. t. m., od 10. do 11. ure.
Občina Doberdob prireja 29. in 30. septembra ter 1. oktobra tradicionalni izlet za upokojence v Assisi, Perugio in Gub-bio. Cena izleta je 233 tisoč lir, od katerih bo občina prispevala 40 tisoč lir. Vpisovanje in pojasnila na občini, še DANES IN JUTRI.
razna obvestila
Uprava slovenskega dijaškega doma v Gorici obvešča, da sprejemajo prijave gojencev za šolsko leto 1989/90. Pojasnila nudijo na sedežu v Ulici Monte Santo 84 in tudi po telefonu 533495.
Godba na pihala Kras iz Doberdoba vabi nove člane v glasbeno šolo. Vpisujeta predsednik godbe Franko Ferfolja (tel. 78077) in član Robert Frandolič.
Začetnikom nudi godba tudi instrumente.
ŠKD VIPAVA obvešča, da se je že pričela dejavnost kotalkanja v novi sezoni. Vadijo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 18. in 20. uro na Peči. V kratkem se bo pričel tudi tečaj kotalkanja za začetnike. Interesenti in njihovi starši naj se zglasijo ob omenjenih dneh na kotalkališču.
Pokrajinski tajnik PSI ni zadovoljen z načinom razrešitve krize na Deželi
Rešitev krize na Deželi ne zadovoljuje socialistov na Goriškem in najbrž bo okrog tega vprašanja še precej razprave znotraj stranke. Tako napoveduje v posebnem poročilu za tisk pokrajinski tajnik PSI za Goriško, Luciano Pini.
Pini ugotavlja, da so spet prevladale koristi posameznih skupin in ne splošne koristi. Izničen je bil, po besedah pokrajinskega tajnika, dogovor, ki je bil dosežen v pripravah na kongres in ki so ga podpisali vplivni predstavniki socialistične stranke. Dogovor predvideva vključitev v deželni odbor edinega svetovalca PSI na Goriškem (Luigija Blasiga). Tak ukrep bi v precejšnji meri nadoknadil dosedanje nesorazmerje glede zastopanosti v deželnem odboru predstavnikov različnih stvarnosti v deželi.
Luciano Pini napoveduje, da bodo v prihodnjih dneh v organih stranke pričeli poglobljeno razpravo o tem vprašanju.
Precej slabe krvi je bilo že lani kmalu po volitvah, ko se je postavljalo isto vprašanje. Zadevo so takrat rešili tako, da so svetovalcu Blasigu dodelili pred-sedništVo komisije za kmetijstvo, v pričakovanju, da se zadeve uredijo in razčistijo.
Stališče Nove Gorice in Ajdovščine glede načrtovane gradnje avtoceste
Vrsta obvez za pokrajinsko upravo glede reševanja problemov okolja
Pokrajinski svet je predsinoči po dolgi razpravi odobril vseh šest resolucij, ki so jih v zadnjih mesecih razne politične skupine predstavile v zvezi z ekološkimi vprašanji. Vse je podprla večina svetovalcev, pri tem pa je zanimivo, da sta resoluciji KD in PSI prejeli manj glasov kot ostale. Odbornik SSk Špacapan je edini glasoval proti resoluciji zelenih za ločeno nabiranje in predelavo pločevink. Zato je bil včeraj med nadaljevanjem seje "žrtev" ironične poteze zelenih, ki so mu na odborniško mizo postavili pločevinko.
O vsebini treh resolucij (SSk glede upepeljevalnika, Zelena lista za nabiranje in predelavo aluminijastih pločevink, misovcev za nadzorstvo nad prodajo neosvinčenega bencina) smo že poročali. Osatale tri resolucije, ki so jih predstavili KPI, KD in PSI so dokaj celovito obravnavale problematiko okolja in naloge Pokrajine na tem področju.
Komunisti so tako predlagali celo vrsto posegov: popis in nadzorstvo nad odplakami, ki se stekajo v vodne tokove, in zmanjšanje stopnje onesnaženosti rek; posredovanje na Deželi za uvedbo sklada za preobrazbo proizvodnje škodljivih snovi; omejevanje uporabe pesticidov in škodljivih gnojil v kmetijstvu s spodbujanjem biološkega kmetijstva; ločeno nabiranje in predelavo odpadkov, določitev kraja in načina uničevanja odpadkov, ki jih ni mogoče predelati; predhodno preverjanje vpliva na okolje, ki ga bodo imeli vsi načrtovani posegi na teritoriju; izvajanje energetske politike, ki naj omogoči čimvečji prihranek energije, uporabo t. i. alternativnih energetskih virov in vsekakor majhnih objektov za proizvodnjo energije.
Predlogi krščanske demokracije so prav tako zelo razčlenjeni. Po vrsti premis o pomenu vprašanj zaščite okolja in potrebi po premostitvi kratkovidnih zgolj ekonomskih
računic, drugačnem vrednotenju naravnega bogastva in kvalitete življenja v odnosu do okolja vsebuje njen dnevni red nekaj konkretnih priporočil glede izvajanja deželnega zakona 65/88, ki je poveril Pokrajinam pristojnosti za reševanje problematike v zvezi z odpadki (ločeno nabiranje in predelava, izbira tehnoloških postopkov za čim manjše onesnaževanje ipd.). Poleg tega resolucija obvezuje upravo k nazdorstvu nad vsakršnim onesnaževanjem in sanaciji že prizadetih območij, posegom za zaščito voda in Jadranskega morja in nadzorstvom nad delovanjem termoelektrarne v Tržiču.
V resoluciji, ki so jo predstavili socialisti, so prav tako podrobno navedeni posegi, ki bi jih morala izvajati Pokrajina za zaščito okolja (zaščita živali in rastlinja, sanacija onesnaženih območij, posegi za zmanjšanje onesnaževanja v prometu, proizvodnji energije, industrijskih in kmetijskih dejavnostih, uničevanju odpadkov, odpravljanje virov onesnaževanja voda in zraka itd.). Poleg tega je v tej resoluciji poudarjena potreba po analitičnem zbiranju podatkov in stalnem informiranju prebivalstva o stanju in posegih glede problemov okolja.
Razprava o teh resolucijah je bila dolga in precej poglobljena, čeprav je bilo zaradi združitve tolikih različnih problemov nemogoče s potrebno izčrpnostjo obravnavati vseh posameznih vprašanj. Svetovalci opozicije, med njimi pa še posebno zavzeto predstavnika zelenih, so pri tem kritično ugotavljali, da so v resolucijah obravnavana domala vsa bolj ali manj obrabljena "ekološka" vprašanja. Hkrati pa so imeli pomisleke glede resnične politične volje uprave za njihovo dosledno reševanje, kar predpostavlja spremembo političnih izbir in dosedanje upravne prakse.
Na Pokrajini
Dve interpelaciji v zvezi z varstvom kulturnega bogastva
Pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetak je vložila interpelacijo v zvezi s požarom, ki je v začetku tega tedna opustošil več kot sto let staro poslopje v Zagraju, ki ga domačini poznajo kot graščino Alimonda. Poslopje je občinska last in pomeni za tamkajšnjo skupnosti pomembno kulturno in zgodovinsko bogastvo. Svetovalka Devetak je ugotovila, da škoda presega prve ocene (za obnovo poslopja naj bi potrebovali vsaj 300 milijonov lir). Občinska uprava v Zagraju je že večkrat zaprosila Deželo za sredstva, ki so predvidena za obnovo zgodovinskih poslopij, a doslej še ni dobila odgovora. Zato je Devetakova posegla pri pokrajinski upravi, da bi posegla sama Pokrajina v okviru svojih pristojnosti oz. da bi posredovala na Deželi.
Ista svetovalka je pred nedavnim tudi opozorila pokrajinsko upravo na potrebo po vzdrževanju in zaščiti kapelic in verskih znamenj, ki .so pomembna pričevanja tukajšnje ljudske kulture, še posebej slovenske. Tudi ko je njihova umetniška vrednost skromna, so znamenja pomembno kulturno pričevanje, ki ga je treba s primernimi posegi zavarovati.
KNJIŽNICA D. FEIGEL bo od 25. t. m. poslovala po sledečem urniku: vsak delavnik (razen ob četrtkih) od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Ob četrtkih od 13. do 17. ure.
kino
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »007 — vendetta pri-vata«.
VERDI 18.00-22.00 »Palombella rossa«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Estate: le gonne volano«. Prepovedan mladini pod 18-letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Sfrenate donne in calore«. Prepovedan mladini pod 18-letom.
Nova Gorica
SOČA - Nova Gorica 18.30 in 20.30 »Princ odkriva Ameriko«.
SVOBODA - Šempeter 20.30 »Trije moški in dojenček«
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino — Verdijev korzo 57 tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale — Trg republike 26 410341.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOB
Lekarna pri Jezeru Vrtna ul. tel. 78300.
Knjiga esejev Draga Jančarja je izšla pri založbi Wieser
Terra incognita: slovenska nezmožnost sprave
Založba Wieser iz Celovca je izdala zbirko kulturnopolitičnih esejev enega osrednjih sodobnih slovenskih pisateljev, dramatikov in mislecev Draga Jančarja in sicer pod naslovom "Terra incognita", zajemajoč avtorjeve objavljene ali prebrane posege med leti 1985-1988. "Terra incognita", t. i. dežele Srednje Evrope, dežele najkrutejših izkušenj preteklosti in sedanjosti, je okvirni naslov, znotraj katerega Drago Jančar med številnimi dogodki in pojmi obravnava predvsem analizo slovenstva, smisel in poslanstvo resnične literature, ter osvetlitev sodobnosti z vso njeno zapletenostjo, prekritostjo, zastrtostjo, ko se slednja kaže predvsem v notranjem nemiru posameznika, dosti manj pa zavestno in pojasnjeno.
Jančar je prostodušno odkrit, do kraja resnicoljuben, istočasno pa premišljen, oborožen z argumenti, verujoč v smisel resnice in življenja, do kraja skeptičen in bojevit do vsakršne družbene in 'politične laži, ki se vleče s človekom in za človekom iz daljne zgodovine do dandanašnjih dni. Velika utvara sodobne ekonomske in politične mašinerije, da živimo v najboljšem možnem času, srečnem in zagotovljenem obdobju, je čista laž, ki jo sestavljajo zainteresirani manipulatorji na eni strani, ter slabotni posameznik s svojo smešno željo po optimistični pravljici na drugi strani. Resnica je čisto nekje drugje, v sebi slutimo nemir, tesnobo, po Jančarju izjemno močan strah dvajsetega stoletja, za večino nepričakovani nasilni zunanji dogodki pa ves čas dokazujejo krhkost družbene laži kakor tudi neprestano nevarnost, ki ždi onstran naše brezskrbne in lahkomiselne vpletenosti ali v svet političnega pritiska ali v izobilje potrošniškega ugodja, lagodnega življenja oziroma "neznosne lahkosti bivanja". Znotraj te in takšne resnice se kaže slovenstvo kot zelo kritična in tudi klavrna postavka: v zgodovini smo uveljavljali svojo identiteto s pomočjo jezika, ker
Zborovanje slavistov
V portoroškem Avditoriju se bo od 5. do 7. oktobra odvijala ena od osrednjih prireditev slovenskih slavistov in sicer zborovanje, ki že po .tradiciji vsako leto zbere slaviste iz vse Slovenije in zamejstva. Letos prirejajo zborovanje Slavistično društvo Slovenije, Slavistično društvo Koper, ki je gostitelj prireditve, in pa Slavistično društvo Trst - soorganizacija tega pomembnega slavističnega dogodka je seveda za naše društvo še posebna čast, pa tudi z izborom osrednje teme smo lahko v našem zamejstvu več kot zadovoljni: »Stikanje med slovenskim jezikom in književnostjo in drugimi jeziki in književnostmi«.
Predstavniki treh društev, ki organizirajo zborovanje, bodo v četrtek ob 10. uri skupaj s predsednikom občine Piran svečano otvorili prireditev, sledila bodo dopoldanska izvajanja: Lučka Abram (Slovenska istrska narečja), Reginald Vospernik (Slovensko-nemška jezikovna stikanja in spod-rivanja v slovenskih srednjih šolah na avstrijskem Koroškem), Salvator Žitko (Slovenska Istra: kulturni in zgodovinski razgled), Lucija Čok (Slo-vensko-italijanska dvojezičnost). Popoldne bodo nastopili Janko Kos (Stikanja med slovenskimi in romanskimi književnostmi), Marjeta Pirjevec (Dante Alighieri in Matija Čop), Matija Skubic (Furlansko in italijansko besedje v slovenščini), Aleksander Skaza (Ana Ahmatova in F. M. Dostojevski), Silvija Borovnik (Slovenski svet v Handkeju). — Zvečer bo literarni večer v Kosmačevi hiši, okrogla miza v Tartinijevi hiši, še prej pa strokovni ogled Pirana.
Dopoldanski program v petek bodo zapolnili: France Žagar (Opis v osnovni šoli), Olga Kunst - Gnamuš (Spoznavanje jezikovnih pojavov v šoli), Silvo Fatur (Slovenska šola v Italiji in slovenščina), Zoltan Jan (Slovenska in italijanska narodnostna skupnost - most med kulturama), Tine Logar (Prenovljeni učni načrt za slovenski jezik in književnost v srednjih šolah), Janez Dular (Slovenistična vprašanja v delu Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje). — Popoldne bosta nastopila še Ada Vidovič-Muha (Pridevniška določnost v slovenskem knjižnem jeziku) in Jože Toporišič (K izrazju v našem besediloslovju), potem pa bo na vrsti Občni zbor SDS s poročiloma predsednika Jožeta Toporišiča, tajnika Velemira Gjurina, urednikov Slavistične revije ter Jezika in slovstva, kakor tudi predsednikov področnih slavističnih društev.
Zadnji dan, v soboto, pa so na vrsti kar trije poučni izleti, od katerih prvega organizira Slavistično društvo Trst. Izbirati je mogoče med naslednjimi možnostmi: I. Portorož-Rižarna-Trst (stari del) — Devin in Štivan -Repen - Portorož, II. Portorož - Hrastovlje - Predloka - Podpeč - Socerb -Portorož, III. Portorož - Soline - Ravenska hiša - Kaštel - Buje - Grožnjan -Portorož.
Slavistično društvo Trst seveda vabi slaviste, da se strokovnega zborovanja udeležijo v čimvečjem številu. Vsi zainteresirani naj se hitro javijo na enega od obeh naslovov: Janez Povše, tel. (0481) 21169 ali Vera Ban Tuta tel. (040) 299632.
JANEZ POVŠE
gradila svoj narod, vendar je bila vedno preganjana z najrazličnejšimi očitki, vse do dandanašnjih dni. Predvsem so bili to očitki, da skuša literatura, se pravi družba pisateljev, prevzeti oblast ali vodenje. Literatura politike niti popravljati ne more, zakaj slabo politiko zamenja samo boljša politika; literatura preprosto ni proizvajalec optimizma, ki je v bistvu slepilo, ne prizna dokončnih rešitev vedno novega zgodovinskega sistema; literatura se točno zaveda, da množice ne ustvarjajo ničesar, da ustvarja samo posameznik; literatura se zaveda resnice, da je osrednji konflikt marsikatere družbe v spopadu med povprečnostjo večine in vizionarskim posameznikom, posebno dandanes, ko je v območju Srednje Evrope zavladal človek-masa; literatura je tudi danes na slovenskem utrla pot borbi za resnično demokracijo in končno literatura ve, da narod ni stranka, ki ga boljše ali slabše vodiš, ampak da je narod živ organizem. Literatura se zaveda, da se Bog in satan borita v vsakem človeku in da politika potvarja življenje, saj so menda na "naši" strani dobri in na "njihovi" strani slabi. Literatura se je vedno borila proti cinizmu zgodovine, ki je zmožen sto zgrešenih let v hipu preusmeriti v drugo smer, češ, dozorel je čaš. Medtem pa teče življenje tudi v nesmisel ali smisel, ki je delen in ni vreden življenja in se vedno poruši, če ne izvira iz tega istega življenja. Literatura je na strani človeka, njegovega nemira, njegovega prestrašenega srca in če kdaj stopi v areno življenja, na politično prizorišče, kot se to dogaja tudi sedaj, potem je to zato, ker je določen politični model odpovedal, ker je aktualna politika izgubila svoj pravi smisel.
In zakaj točno takšno književnost in misel v njej kar po vrsti preganjajo? Ker nasprotne sile operirajo z nasprotnimi argumenti.
JANEZ POVŠE
Škedenjske podobe
Med knjigami in publikacijami, ki so jih predstavili v nedeljo v Skednju, je tudi zbirka iotograiij Skedenjskega etnograiskega muzeja. Posnel jih je Livio Pulsator
nismo imeli državnosti, vendar smo že Trubarja preganjali na smrt kot tudi kasneje vse pomembne može, ki so nas duhovno in narodnostno konstruirali; kot majhen narod smo na žalost večno prisiljeni v potrjevanje samega sebe, kar pomeni danes borbo za svobodno besedo; smo narod, ki enkratno, tako rekoč patološko cepi lastne vrste v ideološko sovražna nasprotja, težko najdeš pod soncem narod, ki ne bi hotel resnične sprave, obnašamo se kot besne srednjeveške sekte, nekoč sovražno razdeljeni med liberalce in klerikalce, še prej med protestante in katolike zdaj med leve in desne, pri čemer očitno vedno vzamemo v uporabo trenutno različnost, da bi z njo neizprosno utrdili dva tabora, ki se dobesedno uničujeta med seboj. To se je med zadnjo vojno potrdilo v bratomorni vojni, dandanes pa v nemožnosti sprave, nemožnosti pomirjenja. Vse to dokazuje notranjo nesvobodo slovenskega naroda, ki se ponaša - logično - z največjo možno stopnjo samomorilstva, z neverjetnim izseljeništvom in izgnanstvom, pri čemer velja omeniti več kot pol milijona (!) Slovencev, ki se je izselila v poslednjih petdesetih letih. Toda vse to nikogar bistveno ne vznemirja in razen naših rojakov v Argentini, ki so se praktično docela ohranili, se vsepovsod Slovenci izgubljajo kot Slovenci, da ne govorimo o tistih na robu v Avstriji in Italiji, kjer številke govorijo porazne stvari, ne da bi kdo vse to jemal primerno resno. Vsak četrti Slovenec živi v tujini in v glavnem izginja, za celo univerzo znanstvenikov imamo raztreščenih po vsem svetu, to pa vse zategadelj, ker še nismo ustvarili domovine, ki bi bila odprta za vse, ker smo vedno v primežu sovražnega izključevanja, naša moč je vedno polovična.
Literatura - tukaj Jančar izvede mojstrsko in poglobljeno obrambo te oblike duhovnega in družbenega delovanja - je edina kontinuirano ohranjala in
Pregarčeve
poezije
v makedonščini
Pri skopski založbi "Misla" je te dni izšel makedonski prevod pesmi našega tržaškega pesnika, dramatika in publicista Aleksija Pregarca. Izbor in prevod je oskrbel pesnik Tome Arsov-ski, velik ljubitelj slovenskega slovstva, zlasti poezije, sicer pa bivši predsednik društva makedonskih pisateljev in zdaj urednik na RTV - Skopje. Tome Arsovski je tudi avtor spremnega besedila.
Dobrih sto strani obsegajoča knjižica nosi naslov "Temelji mojega vrta", ki je tudi naslov ene od petih doslej izšlih pesniških zbirk Aleksija Pregarca (ostale štiri so "Poezije" (v dvojezični izdaji), "Moja pot do tebe", "Duh po apnencu" in "Jadra", ki je dopolnjen izbor. Tome Arsovski je v njej izbral in prevedel 100 Pregarčevih pesmi, v glavnem iz zbirk "Moja pot do tebe", "Temelji mojega vrta" in "Duh po apnencu". Nismo taki poznavalci makedonskega jezika, da bi mogli meritorno oceniti prevode Arsovskega, toda ker je sam pesnik, je že iz tekočega branja razvidno, da je prevajalec težil k ohranitvi Pregarčevega pesniškega sloga in pristopa, se razmeroma strogo držal izvirnika v ritmu in klenosti izraza, ki pa se v pojoči makedonščini svojsko mehča in zaokroža. Pregarčeve pesmi v prevodu Arsovskega imajo zato novo pa čeprav ne drugačno poetično zvočnost.
V daljšem spremnem besedilu Tome Arsovski predstavlja Pregarca in njegovo poezijo makedonski javnosti delno iz lastnega osebnega poznanja in poznanja njegove poezije, delno pa tudi s citiranjem literarnih ocen njegovih dosedanjih zbirk, ki so jih objavili med drugimi Jože Javoršek, Ester Sferco in Josip Tavčar, ki vsi priznavajo Pregarcu ne samo vsebinsko svojskost v slovenski poeziji, marveč tudi svojskot njegovega poetičnega izražanja.
»Izid prevoda mojih pesmi v make-donščino,« komentira Aleksij Pregare, »se mi zdi zlasti v sedanjem trenutku zelo pomemben, dragocen, ker potrjuje, da je jezik poezije, tudi takrat, ko se druge vezi lahko načenjajo, jezik skupne govorice, vezivo med narodi in dobromišlečimi ljudmi, želja po medsebojnem spoznavanju in oplajanju. Slovenci imamo med Makdeonci, zlasti seveda med literarnimi snovalci, mnogo iskrenih prijateljev, in sodim, da je napor, ki ga je Arsovski vložil v svoje prevajanje mojih pesmi in ki ga vlaga tudi kot javni delavec, odraz tega prijateljstva.«
JOŽE KOREN
Consort, concertus, collegium so pojmi, ki krožijo po Evropi že od časov pozne renesanse oziroma zgodnjega baroka. Pomensko imajo svoj izvor v združevanju glasbenikov - vokalistov, instrumentalcev - v majhne skupine, ki se posvečajo gojitvi in, predvsem v dvajsetem stoletju, oživljanju glasbe, poleg sodobne tudi tiste iz preteklih obdobij. Tako je Gallus (ime po znamenitem Slovencu Jakobu) Consort (pojem vezan na švicarsko-srednjeevropske in nemške Predele) delujoči slovenski dedič tega ustvarjalno poustvarjalnega glasbenega dogajanja skozi stoletja. Gre torej za svojevrstno tradicionalno oživljanje glasbenega izročila.
Slovenska skupina glasbenikov Gallus Consort in njeno najmlajše dete - Collegium Mušicam - sta slovenski izraz in del te dolge verige živih glasbenih celic evropskega glasbenega te-fesa. Taki popoldnevi so bili v preteklosti z večinoma last plemiških družin, oziroma bogatejših slojev. Kakor ostale dobrine, tako je tudi glasba Postala danes del široke potrošnje, včasih je na voljo celo zastonj, kot se dogaja na repentabor-skih glasbenih popoldnevih. Odstranjeno gmot-n° opravičilo "potrošnikov" postane res dostop-n° vsakomur. Nekaj drugega je vprašanje privlačnosti oziroma zavesti razumevanja. To vprašanje je zelo pogostoma na ustih tistih, ki so izključeni" iz poklicnega pečanja s glasbo, loda prepad med "tistimi, ki se na glasbo razu-iiiajo" in med "tistimi, ki menijo da je ne", je sad našega (modernega) stoletja, ko se je pojavila sakična glasbena avantgarda v svojih desetleten prelevitvah in disonančnih zaostritvah. Priš-.°,.le celo do netolerančnega razlikovanja med tClsto in uporabno" (Hindemit) glasbo; torej tis-ki je ne ali pa jo razumejo vsi, glasba za sn k-nce (festivale) in glasba za vse. Res je da sodobniki v vseh preteklih obdobjih (in a‘ danes) malce zadržani pred novotarijami v
Collegium Musicum na repentabrskem koncertu
V senci velikih klasikov
glasbi. Novo je pač vedno vir neugodja in strahu. Toda danes bo še najbrž prekmalu izrekati sodbe o "festivalski sodobni glasbi" in posledicah prepada, ki ga je povzročila nenazadnje in pogosto s svojimi polemično-netolerantnimi izjavami in zadržanji v odnosu do vseh ostalih oblik glasbenega izraza. Zato smo lahko veseli, da imamo v našem narodovem telesu tudi take celice, ki skušajo graditi most nad pravkar omenjenim prepadom, nadaljujejo poslanstvo, ki so si ga zadali v imenu/ih. Ta vloga mostu je še posebej pomembna, ker je glasba usodno vezana na poustvarjalni trenutek, za razliko od vseh ostalih zvrsti umetnosti.
Collegium Musicum je - poleg povedanega -viden izraz najnovejših želja in teženj po skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Člani Gallus Consorta (Miloš Pahor, Irena Pahor in Dina Slama) in člani Novega ljubljanskega godalnega kvarteta (Monika Skalar, Franc Avsenek in Stane Demšar) so ob tej priložnosti muzicirali skupaj. Spoj se je - globalno gledano - zelo dobro posrečil in celoten zvočni vtis popoldneva je bil sijajen in privlačen. Prilično dobro jim je uspelo potisniti v ozadje bazično različen odnos do glasbe, namreč: za starobaročni svet občutljivih Tržačanov in stilno neopredeljen nazor Ljubljančanov. Ravno zato (podzavestno morda?) je bila izbira obdobja, avtorjev in programa dobro posrečena, kakor pisana na kožo. Zadnji utrip zanikovalcev poznega baroka, oziroma predstavnikov galantno-ekspresivnega stila so se v nedeljskem programu navezovali na prve
brstiče klasicističnega stila. Vtisa na basu grajene glasbe se ni dalo znebiti celo pri Mozartovem leto mlajšem sodobniku Ignaciju Pleyelju (1757-1831), pa čeprav je graciozna melodičnsot na drobno posejana v preproste in jasne harmonične strukture ta vtis kompozicijsko skoraj prekričala. Motivična igra, pogovor med posameznimi glasovi (flavto, oboo ter godali) je še najbolj zablestela v hitrejših delih skladb. Ravno v teh točkah se je zlitost in uigranost ansambla Collegium Musicum izvšrila na preprost in prepričljiv način. Počasnejši tempi, predvsem pa Cimarosov in Pleyeljev Adagio so omenjeni dvojni pogled malce razgalili. Se večja rahločutnost v vodenju in oblikovanju posameznih (solističnih!) glasov bi lahko dala popoldnevu zamaknjeno magičen lesk, pa čeprav so bile skladbe kompozicijsko v tem oziru manj izrazite. Vse skladbe namreč, od J. Chr. Bachovega Kvinteta v Cduru preko Cimarosovega Kvarteta v Dduru vse do Pleyeljevega tretjega Kvinteta v ESduru, so sicer odlični izdelki inventivno nadarjenih skladateljev, vendar ne napisani z istim zanosom in nego kakor ostala njihova dela. Je pač glasba pisana iz/za razvedrilo/a; kakor nalašč za lep zaključek sončnega nedeljskega popoldneva, majhen oddih na hribu Repentabor in klic k pogledu tudi navznoter, v našo človeško sredico, da bo ostala nežna in živa. To je tudi edino in večno poslanstvo vsake glasbe, tega ali onega stila. Aktivna toleranca je znak bogate in močne osebnosti, tudi v glasbi. Collegium Musicum nas je na vse to diskretno in molče povabil.
Naj si na koncu dovolim še majhen ekskurz na rob popoldneva, ki se mi je ves čas vsiljeval. Znano je, da so številni predstavniki avantgardne glasbe v zadnjem pol stoletju pogosto krčevito zagovarjali politično in družbeno "angažiranost" glasbe. Nedeljska izbira avtorjev in programa je to tezo ovrgla, če jo je bilo sploh kdaj treba ovreči. D. Cimarosa je bil na smrt obsojen in skoraj usmrčen zaradi svojih (naprednih) političnih prepričanj in zavzemanj. J. Chr. Bach in I. Pleyel pa sta bila nasprotno do političnih prepričanj tako indiferentna, da sta brez zadržkov služila tej ali oni nazorski struji v valovih takratne revolucionarne Evrope, ne da bi ju ta ali oni tok osebnostno pogoltnil. J. Ch. Bach je sicer umrl na predvečer francoske revolucije, toda tudi pripravljalni tokovi se ga niso dotaknili. Glasba je - podobno kakor osebna vera - osmiš-ljevalka človekovih dejanj, tudi političnih ali družbenih, odraz je človekove sredine, kjer se spajajo vse človekove zmožnosti: čustva tako kot um, čuti tako kot nagon. Šele skladnost vseh komponent stori osebnost skladno in glasba -vsaka - ima v njej svoj izvir. Mislim, da je prišel trenutek, ko lahko družujemo celostno, občujemo ne več po kosih. In v tej točki je poslanstvo glasbe najbolj občutljivo, ker se dotika same sredice človekove osebnosti. V njej je ohranje-valka in gojiteljica živega, kakor talna voda -brez barve vonja in okusa - vendar usodna po-gojevalka vsega živega. Njena politično-ideo-loška neuporabnost jo peha v območje navidez nekoristnih dejavnosti. Toda kaj bi bil kraški svet brez vode? Gallus Consort, Collegium Musicum tokrat in številni ostali kulturni delavci skrbijo, da bi te vode nikoli ne zmanjkalo. Pozornost in spoštovanje je najmanj kar si zaslužijo s svojim trdim skritim delom.
IVAN FLORJANC
Sinoči na prijateljski tekmi v Ceseni
Italija v znamenju Baggia
Prijateljska nogometna tekma proti Grčiji
Osim računa na mlade
Italija - Bolgarija	4:0 (2:0)
STRELCI: Baggio v 19' (11-metrov-ka) in v 35', Carnevale v 46', Ilijev v 53' (avtogol).
ITALIJA: Zenga, Bergomi (v 76' Ferrara), Maldini (v 61' De Agostini), Ba-resi, Ferri, Marocchi (v 68' Crippa), Baggio, De Napoli, Vialli, Giannini, Carnevale.
BOLGARIJA: Valov, Dimitrov, Ivanov, Dojčev, Ilijev, Bankov, Petkov (v 83' Simeonov), Stojčkov, Penev, Jordanov (v 46' Kostadinov), Balakov.
SODNIK: Constantin (Belgija). KOTI: 3:2 za Bolgarijo. OPOMIN: Ilijev in Ivanov. GLEDALCEV: 25 tisoč.
CESENA Italija je tokrat dokazala, da se bliža zadovoljivi formi, s katero naj bi bila ena izmed favoritov za zmago na vse bližjem svetovnem prvenstvu. Predvsem pa je dobila novega talenta, ki je še manjkal v enajsterici, v kateri je dosti "tekačev" in malo genijev. To je mladi igralec Fiorentine Baggio: dosegel je dva gola (drugi je bil izreden, saj je Baggio preigral vse nasprotnikove branilce in še vratarja) ter dal obe odločujoči podaji, po katerih so Italijani dosegli zadetek. Poleg
tega je bil Baggio izreden graditelj igre, tako da se mu Vicini res ne bo mogel več odpovedati.
Ekipa sama je delovala zelo uigrano, vendar ne smemo pozabiti, da so bili igralci Bolgarije tokrat zelo povprečni in netočni. Takoj na začetku tekme so namreč zadeli drog ter nato popustili na vsej črti.
Izenačenje mlade Italije
FOGGIA Mlada italijanska reprezentanca izpod 21 let še zdaleč ni bila proti vrstnikom iz Bolgarije tako uspešna kot članska. S težavo je namreč izenačila z 1:1 (0:0). Gola sta dosegla v 49' Stajanov (avtogol) in v 51’ Mihtarski.
Kvalifikacije za SP
NEUCHATEL, REVKJAVIK Na kvalifikacijski tekmi za nogometno SP (sk. 7) je sinoči Portugalska premagala Švico z 2:1 (0:1). LESTVICA: Belgija 10 točk (6 tekem), ČSSR in Portugalska 7
(5)	, Švica 2 (5), Luksemburg 0 (5). V sk. 3 pa je Islandija doma premagala Turčijo z 2:1 (0:0). LESTVICA: SZ 9 (6), Avstrija 7 (6), Islandija 6 (8), Turčija 5
(6)	, NDR 5 (6).
JUGOSLAVIJA - GRČIJA 3:0
(2:0)
STRELCI: D. Brnovič v 8', Prosineč-ki v 16' in Pančev v 82'.
JUGOSLAVIJA: Ivkovič (Lekovič), P. Brnovič, Spasič (Panadič), Vujovič, Jozič (Petrič), Vujačič, Prosinečki, D. Brnovič (Mijatovič), Pančev, Stojkovič (Stanojkovič), Jakovljevič.
GRČIJA: Plecis, Apostotakis, Agro-janis (Aleksiu), Madridis, Vagalopulos, Micibonas, Saravakos, Stamatis, Ma-vagos, Savidiš (Kazadjordjiju), Kosidis (Adamopulos).
SODNIK: Prosek (Madž.); GLEDALCEV: 7 tisoč.
NOVI SAD »Tekma je padla v nepravem času,« je po srečanju izjavil jugoslovanski trener Osim, ki je bil sicer zadovoljen z rezultatom, ne pa s prikazano igro. »Pravzaprav nam to srečanje ni bilo niti potrebno,« je še pristavil, »morali bi bili iskati močnejšega nasprotnika in na to bomo v prihodnje morali paziti. Hitro smo dali gol, a zaradi tega ni bilo več niti prave igre. Mladim igralcem ne zamerim, saj niso imeli več pravega razloga, da bi pokazali, kaj znajo.«
Selektor grške reprezentance Geor-gijadis je bil jedrnat: »Več sem priča-
koval od jugoslovanske reprezentance, a tudi od svoje. Razočaran sem nad igro teh, ki sem jih izbral.«
Jugoslavija bi že po 45 minutah lahko vodila z več kot dvema goloma razlike, saj je prav v zadnji minuti grški vratar ubranil Stojkovičev udarec z bele točke. A tudi gostje niso bili brez priložnosti, še naj večji sta se jim ponudili v 40. in 42. minuti, vendar je Ivkovič ubranil udarca Saravakosa in Kosidisa. V drugem polčasu je Osim dal priložnost mladim »upom«, s čimer je pravzaprav začel preverjanje celotne reprezentance. Na igrišče so stopili Lekovič, Petrič, Mijatovič, Stanojkovič in Panadič, ki so se dobro držali pred bolj izkušenimi nasprotniki na sredini terena in uspeli ubraniti prednost. V napadu so Grki sicer pogosteje kot v 1. polčasu prihajali pred jugoslovanska vrata, vendar brez uspeha. Tako je mlada jugoslovanska generacija pred koncem dosegla tretji zadetek. Vsekakor, z izjemo začetka, ko so domačini povsem dominirali, in konca, je bilo vse ostalo v stilu dobre trening tekme.
Velja še zabeležiti, da je bil gol Dra-goljuba Brnoviča tisoči zadetek v 70-letni zgodovini jugoslovanske nogometne reprezentance.
kratke vesti
Disciplinski ukrepi
MILAN Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je bila tokrat kar prizanesljiva, saj je diskvalificirala le enega igralca. Za eno kolo je namreč dobil prepoved igranja Terra-cenere (Bari), v B ligi pa sta bila za dve koli diskvalificirana Cornacchia (Cagliari) in Pergolizzi (Reggina), za eno kolo Corcia (Foggia), Marulla (Co-senza), Pasa (Padova) in Zangara (Foggia).
VVilander ”out“
LOS ANGELES — Lanskoletna štev. ena svetovnega tenisa Mats VVilander se očitno nahaja v hudi tehnični krizi, saj je v nekaj mesecih zdrknil s prvega na dvanajsto mesto skupne razpredelnice. Na turnirju Volvo, ki se odvija te dni v Los Angelesu, je izpadel že v prvem kolu, ko ga je premagal povprečni Američan italijanskega porekla Derrick Rostagno. Šveda je premagal s 6:7, 7:5 in 6:2.
Nijdam presenetil
BRUSELJ Mladi nizozemski kolesar Jelle Nijdam je presenetljivo osvojil 96. klasično dirko od Pariza do Bruslja. V končnem naletu je prehitel Belgijca Bomansa in Zahodnega Nemca VVusta, medtem ko je bil Italijan Baffi četrti. Dirka je bila še kar nezanimiva, poživil pa jo je le Rene Mar-tens, ki je pobegnil 60 km pred ciljem, a so ga pravočasno dohiteli.
Na atletskem mitingu v Delhiju
Poraz Lewisa
Šport na Primorskem
Začeli so tudi rokometaši
DELHI Včerajšnji atletski miting v Delhiju ne bo šel v zgodovino športa zaradi tehničnih rezultatov, temveč zaradi neverjetnega poraza olimpijskega zmagovalca teka na 100 m Carla Lewisa, katerega je na tej razdalji sicer le za stotinko sekunde (10 "46) premagal malo znani Avstrijec Andreas Berger.
Lewis je zelo športno prenesel poraz, vendar je dodal, da je bil zelo utrujen, saj je bil le pol ure pred tekmo še na letalu, poleg tega pa mu je nagajal startni blok. Od ostalih tekem bi omenili tek na 1500 m, katerega je rutinsko osvojil Maročan Aouita.
Podelili prvi naslov na kotaikarskem SP
ROCCARASO (L AOUILA) - Včeraj so v Roccarasu v Abrucih podelili prvi naslov na svetovnem kotaikarskem prvenstvu, katerega se skupno udeležuje 165 tekmovalcev iz 23 držav. Prvi naslov je osvojila Američanka Lynn Suwinsky v obveznih likih. Prehitela je bivšo svetovno prvakinjo, Zahodno Nemko Florentinovo in Italijanko Sabrino Versallijevo. S petim mestom pa je razočarala Italijanka Sabrina Del Vinaccio, ki ima za sabo vrsto svetovnih naslovov. Prvenstva se udeležuje tudi Poletov kotalkar Samo Kokorovec.
Športna jesen na Primorskem postaja vse bolj živahna. S tekmovanji so pričeli tudi rokometaši in rokometašice v obeh slovenskih ligah. Že na startu v moški ligi je bil na sporedu primorski derbi med Ajdovščino in izolsko Ferrotehno v Ajdovščini, ki so ga dobili gostitelji s 24:21. Izolanke so bile poražene v Novem mestu.
Koprski nogometaši so dosegli tretjo zmago v prvenstvu medrepubliške lige in tudi tokrat z 1:0. V slovenskem derbiju je bil njihov tekmec Maribor Branik. Slabo sta se tokrat odrezala predstavnika v slovenski nogometni ligi. Izola je klonila v Domžalah (1:2), novogoriška Vozila pa doma proti trboveljskemu Rudarju (0:1). V območni ligi je Primorje iz Ajdovščine tretjič zapored zmagalo in vodi na lestvici. Na lestvici primorske lige so trenutno prva Brda, ki so nazadnje zmagala v Mirnu.
Še nekaj iz nastopov primorskih športnikov: v Celju je bilo republiško atletsko prvenstvo za pionirje, na katerem so primorski upi osvojili kar 15 medalj, od tega 7 zlatih. Na reki Soči v Solkanu so se na zadnjem tekmovanju za pionirski pokal Slovenije pomerili kajakaši in kanuisti, največ uspeha pa so imeli prav solkanski športniki.
Tudi konec tega tedna bo bogat s športnimi dogodki. Pričenjajo se tekmovanja v namiznem tenisu, med drugim v 2. zvezni ligi za ženske, kjer natopata Primex Vrtojba in Semedela. Zanimiv dogodek se obeta ljubiteljem šaha - v Novi Gorici bosta v soboto in nedeljo odigrala prijateljski dvoboj državni prvak Kožul in slovenski prvak, Novogoričan Grosar. (DK)
Teniški turnir TKB
TRST — Tržaška kreditna banka prireja ob 30. obletnici svojega delovanja teniški turnir za moške posameznike, in sicer na igriščih Gaje na Padričah. Turnirja, ki se je začel v ponedeljek, se udeležuje kar 62 uslužbencev 15 bančnih zavodov s Tržaškega in Goriškega, kar je vsekakor spodbudno in zadovoljivo število. Tenisači so do sedaj prikazali visok tehnični nivo. Tekme so na sporedu vsak dan od 17.30 dalje, finalna tekma pa bo v soboto ob 15. uri.
domače vesti - domače vesti - domače vesti
Naši mali odbojkarji v Lignanu
V	okviru že tradicionalnega srečanja odbojkarskih delavcev F-JK sta bila v nedeljo v Lignanu tudi dva turnirja v mali odbojki. Turnirja "Minivol-Iey in piazza for UNICEF" se je udeležilo 8 ekip v ženski in prav toliko v moški konkurenci. Pri dekletih so imele pravico do nastopa tiste postave, ki so v prvenstvu minivolleya osvojile pokrajinski naslov, pri fantih pa sta bila povabljena po dva predstavnika iz vsake pokrajine, kajti ustreznega prvenstva ni bilo niti v Trstu. Pri dekletih slovenska društva niso imela svojega predstavnika, medtem ko so bile pri fantih vpisane kar tri ekipe: z Goriškega Soča, a Bor iz Trsta je poslal dve postavi. Končnih zmagovalcev v tej kategoriji ni bilo, zato tudi ni nobenih lestvic. Vsekakor velja poudariti, da sta Borovi ekipi prvič nastopili na kakem uradnem tekmovanju in je bil zanje po 10 dneh (toliko je trajal prvi tečaj, na katerem so se spoznali z odbojko) nastop vsekakor pozitiven, saj so premagali ekipo, ki trenira več kot dve leti, ostalim pa so bili enakovredni.
Uspel nogometni turnir na Vrhu
V	soboto se je na odprtem igrišču športno-kul-turnega središča na Vrhu zaključil turnir v malem nogometu za 4. memorial Flavia Grilla. Turnir prireja rekreacijski športni odsek kulturnega društva Danica. V petek so bili ogorčeni polfinalni boji. V prvem polfinalu je ekipa iz Renč visoko odpravila Kocktail bar, v drugem polfinalu pa je Portuale pregazil požrtvovalne Steverjance. V soboto malega finala niso odigrali, ker se Števrejanci niso predstavili na igrišču, a v velikem finalu so zmagale Renče. Turnir je znova potrdil vse večje zanimanje za mali nogomet, saj se ga je udeležilo kar 16 ekip.
POLFINALE: Renče - Kocktail bar 9:2, Portuali -Števerjan 8:1; FINALE ZA 3. MESTO: Kocktail bar -Števerjan 2:0 (b. b.); FINALE ZA 1. MESTO: Renče -Portuali 5:2.
Naraščajniki Juventine Carnice zadovoljili SAN MICHELE - JUVENTINA CARNICA 2:2 (1:0)
STRELEC: Devetak.
JUVENTINA: Peric, Marko Peteani, Bais, Šuligoj, Florenin, Marussi, Pisk, Kobal, Devetak, Marino Peteani, Marvin.
V soboto se je na Goriškem pričelo nogometno prvenstvo naraščajnikov, v katerem nastopa tudi slovenska združena ekipa Juventina Carnica. V uvodnem srečanju so belo-rdeči zasluženo remizirali. V prvem polčasu so Ferfoglievi varovanci zamudili nekaj lepih priložnosti, nakar so domačini povedli. V začetku 2. polčasa so domačini podvojili zaradi napake v obrambi Juventine. Vse je že kazalo, da bodo naši ostali praznih rok, ko so v zadnjih 10 minutah po zaslugi Devetaka kar dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Tokrat si pohvalo zaslužijo prav vsi igralci. (M. M.)
Društveni zbornik Obalnega PD Koper
Obalno planinsko društvo Koper je ob 40-letnici svojega delovanja izdalo društveni zbornik. V uvodnem delu so predstavljene osebnosti, ki so se s svojim življenjem in delom zapisale v planinsko zgodovino na nacionalni in krajevni ravni. Osrednje mesto pa v zborniku zavzema predstavitev Slavnika in njegove okolice. To so strokovni članki o geološki zgradbi, rastlinskem in živalskem svetu Slavnika ter o pomembnejših jamah v bližini. V zadnjem, pretežno potopisnem delu, se planinci s spomini vračajo na delček prehojene poti po naših in tujih gorah. Zbornik se zaključuje s kronološkim prikazom delovanja društva od ustanovitve sem.
Predstavitev zbornika širši javnosti (prisotni bodo tudi avtorji prispevkov) bo danes ob 17. uri v Osrednji knjižnici »Srečko Vilhar« v Kopru.
V soboto pričetek košarkarskega prvenstva v italijanski B-2 ligi
Pomlajeni Jadran čaka težka preizkušnja
V soboto bo Jadran začel svoje nastope v italijanski B-2 ligi. Naši košarkarji bodo prvo tekmo odigrali pred svojim občinstvom v tržaški športni palači, in sicer ob 21. uri proti novincu v ligi, Vulcalu iz Ozzana Emilie.
Na dlani je, da čaka Jadranove igralce, trenerje in odbornike nelahka naloga. Dva dosedanja »simbola« Jadranovega moštva, Marko Ban in Klavdij Starc, sta menjala košarkarsko sredino. Po več kot desetih letih igranja v naši združeni ekipi sta si »spremembo« tudi več kot zaslužila. In vendar je treba hrabro iti naprej po začrtani poti, po poti pomladitve. Sedaj je seveda prepozno, da bi tarnali za storjene napake, ali bolje, da nismo uspeli za igralce, kot sta Ban in Starc, dobiti vsaj približno enakovredne zamenjave. Vsi košarkarski delavci in trenerji bodo morali odslej krepko zavihati rokave, da bomo lahko uspeli obdržati trenutne košarkarske pozicije. In seveda najbolj prestižna je prav Jadranova, to je nastopanje v B-2 ligi.
Verjetno bo odveč, da zapišemo, kaj pomeni Jadran ne samo za naše košarkarske delavce in za naše košarkarske navijače, temveč za vso našo narodnostno skupnost. Naša združena ekipa, ki nastopa v B-2 ligi, in to v središču mesta, je v ponos nas vseh, zato ji moramo prav v teh težkih trenutkih tudi pomagati. (Jan)
Prvo mesto na finalnem turnirju Alpe-Adria drugoligašev v Nabrežini, drugo mesto na turnirju AA v Repnu in tretje mesto na turnirju Del Negro v Trstu: to je rezultatski obračun predprvenstvenih priprav Jadranovega moštva, ki bo tudi letos nastopilo v italijanski košarkarski B-2 ligi.
Prenovljena ekipa
Glede na lansko sestavo je, kot znano, pri Jadranu prišlo do korenitih sprememb. Novi trener Vatovec je ostal brez Bana, Starca, Persija, Manzana in Gobba. Petim igralcem lanske ekipe (Sosič, Rau-ber, Daneu, Čuk, Corsi) so se pridružili Oberdan, Pregare, Battini, Martin Pertot in nekateri Sokolovi in Kontovelovi mladinci. Fantje so trenirali skoraj vsak dan, nekateri celo dvakrat dnevno. Trener Vatovec in njegov pomočnik Krečič sta s prizadevnostjo, požrtvovalnostjo, pridnostjo svojih varovancev vsekakor zadovoljna. Tudi na raznih turnirjih, prijateljskih in trening tekmah so jadranovci dali vse od sebe.
Jasno pa je (in o tem so prepričani vsi Jadranovi navijači), da je moštvo ogrom-
VValter Vatovec
no izgubilo z odhodom Marka Bana in Klavdija Starca. Ta igralca sta bila marsikdaj sama odločilna za zmago naše ekipe, ko sta se razigrala, ni bilo nasprotnika v tej ligi, da bi ju lahko zaustavil.
Tudi brez Daneua
Sedaj pa je ekipa ostala še brez Roberta Daneua, ki ima poškodovano koleno (meniskus). Kot kaže, bo nujna operacija, to pa pomeni, da »Čite« ne bo na igrišče več kot mesec dni. Trener Vatovec bo tako ostal brez treh ključnih košarkarjev glede na lansko prvo peterko.
»Predvsem pod košema smo zelo tesni, šibki in odsotnost Roberta Daneua pri lovljenju odbitih žog bo zelo huda. Večkrat sem si ogledal video posnetke z zadnjih naših nastopov na turnirjih Alpe-Adria in Del Negro. V bistvu sta Mauro Čuk in Sandi Raubar sama polovila vse odbite žoge. To pa pove vse...« se je potožil trener Vatovec.
Brez skoka pa si je težko zamisliti katerokoli akcijo, posebno protinapade. Pod silo razmer je zato trener Vatovec tudi nekoliko spremenil igro ekipe. Tako v obrambi kot v napadu bo moralo sodelovati vseh pet igralcev. Temeljito zapiranje prostora pod košem bo ob pomanjkanju visokih in korpulentnih igralcev verjetno odločilno za vsako odbito žogo. V tem prvenstvu bo Jadran večkrat igral consko obrambo, da bi se izognil osebnim napakam. Letos verjetno tudi ne bomo priča vrtoglavemu tempu, ki ga je še lani nasprotniku vsilil predvsem Klavdij Starc. Skrbno in pridno si bo treba poiskati prostor za met iz ugodnega položaja. Izkoristiti bo treba vsako priložnost za številčno premoč v napadu itd. Skratka, verjetno bomo priča povsem novi Jadranovi igri, taki, kot jo pač zmorejo košarkarji sedanje Jadranove garniture.
Huda konkurenca
Čeprav bo, kot že nekaj let doslej, treba počakati vsaj 5 kol, da bomo pretehtali moč posameznih ekip, je že sedaj jasno, da bo konkurenca v B-2 ligi letos zares huda. Vse ekipe so se precej ojačile, tudi z igralci višjih kategorij. Vseeno pa mislimo, da so za prestop v višjo ligo predvsem kandidati Electrolux Porde-non, Malaguti S. Lazzaro in Virtus Padova. Jadranovci so sicer že premagali Por-denončane na turnirju Alpe-Adria v Nabrežini. To moštvo, ki je lani izpadlo iz B-l lige, pa vendarle ima take igralce (Delle Vedove, Turel...) in predvsem pridnega trenerja, kot je Janez Drvarič, da je eden glavnih favoritov za povratek v B-l ligo. Enako velja tudi za Malaguti, ki se mu je lani za las izmuznilo napredovanje v višjo ligo. Med favorite smo uvrstili tudi Virtus iz Padove, ki je lani odigral vodilno vlogo v tej ligi. Kot v minulem prvenstvu so sicer možna tudi presenečenja. Oderzo je bil po več kolih na samem vrhu lestvice...
Naši navijači lahko odločilni
Vsa ta leta smo se pohvalili, da ni društva v B-2 ligi, ki bi imelo tolikšno število navdušenih in korektnih navijačev, kot jih ima Jadran. To so nam priznali tudi ostali italijanski mediji širom po Italiji. Prepričani smo, da bo tudi letos tako. Še posebno letos, ko naši igralci zares potrebujejo pomoč, zanosno navijanje, spodbujanje. To velja predvsem za nove in mlade Jadranove igralce, ki se bodo prvič soočali s težavami v tej zahtevni ligi. Jadranovo vodstvo je tudi sprožilo akcijo, da bi zajelo čimvečje število mladih navijačev in je zato zanje (od 10. do 18. leta starosti) v prodaji mladinski abonma po zelo ugodni ceni (15 tekem za 30 tisoč lir). In tudi ni naključno, da bo Jadran svoje domače tekme igral ob sobotah. Jadranovo vodstvo namreč meni, tudi po izkušnjah iz prejšnjih let, da se zbere največ navijačev prav ob sobotah zvečer. (Jan)
GIMNASTIČNI ODSEK
ŠD KONTOVEL
sporoča, da se bodo treningi pričeli danes, 21. t. m., ob 16. uri za mlajše in ob 17. uri za starejše skupine na društvenem športnem igrišču.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
sporoča, da so treningi minibasketa za najmlajše (letnik 1982/83) ob 14.45 in za starejše (letniki 1978/79/80/81) ob 15.45 ob sredah in petkih v Prosvetnem domu na Opčinah, v primeru slabega vremena pa v "balonu" na Poletovem kotalkališču.
BALETNI ODSEK ŠD MLADINA sporoča, da bo potekalo vpisovanje oziroma potrditev vpisa gojenk za novo sezono 1989/90 danes, 21., in jutri, 22. t. m., od 16. do 18. ure v rekreacijskih prostorih bivšega otroškega vrtca pri osnovni šoli A. Sirk v Križu.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ DOM sporoča, da bodo treningi minibasketa ob torkih in petkih od 15. do 16. ure.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane in simpatizerje na prvi redni sestanek po poletnih počitnicah, ki bo jutri, 22. t. m., ob 20.30 na sedežu odseka (Ul. Carducci 8/2. nad.)-Osrednja točka sestanka bo predavanje zamejskega alpinista Petra Regenta na temo: "Jadralno padalstvo: nova veja alpinizma". Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi.
SMUČARSKI KLUB BRDINA
sporoča, da bo rekreacijsko-predsmj1' čarska telovadba ob sredah in petki od 19.30 do 21. ure v sežanski telovadnici.
SEKCIJA ZA RITMIKO	^
IN ORODNO TELOVADBO ŠZ DOM sporoča, da bo prvi trening jutri, 22. • m., ob 16. uri v telovadnici Kulturneg doma.
ZSŠDI	=
obvešča, da bo jutri, 22. t. m., ob 20. u na sedežu ZSŠDI v Trstu seja smuča« ske komisije. Dnevni red: 1. imeno nje načelnika komisije: 2. situacija t movalnega smučanja; 3. razno.
TPK SIRENA	,0
vabi svoje člane na klubsko reg v optimistov, ki bo v nedeljo, 24. t. m« Barkovljah. Start bo ob 10. uri.
OD 21. DO 23. SEPTEMBRA

DREVORED XX. SEPTEMBER ■ TRST
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waitritsch
H'
zveze časopisnih založnikov FIEG
21. septembra 1989
Poljski primas ne pristaja na ženevski dogovor
Kardinal Jožef Glemp vztraja da morajo karmeličanke ostati
Po smrtni nesreči pri gradnji stadiona
Številne kršitve pri oddaji podzakupnih del
JERUZALEM — Po pisanju Jerusalem Posta se poljski primas Jožef Glemp ne strinja, da bi karmeličanke zapustile Auschwitz. V intervjuju uglednemu jeruzalemskemu dnevniku, naj bi kardinal Glemp v Bristolu izjavil, da je »nesprejemljiva« uresničitev ženevske deklaracije o izgradnji informacijskega centra, namenjenega stikom, dialogu in molitvi med Židi in kristjani. Kardinali, ki so se v Ženevi pogajali, se niso posvetovali s poljsko družbo o umestnosti premestitve samostana karmeličank, trdi poljski primas.
Po vsem sodeč bo Glemp še povzročil glavobole Vatikanu. Sveta stolica ja namreč 'prav predvčerajšnjim podprla ženevski sporazum in izrazila pripravljenost finančno podpreti uresničitev celotnega načrta. Včerajšnje Glempove izjave nedvomno rušijo težki ekumenski dialog katoliške cerkve z židovstvom. Če pa dodamo, da je Glemp v Bristolu izjavil, kako so židovske protestne manifestacije »žalile čustva in ponos žensk, ki so Bogu posvetile svoje življenje«, je lahko vsakomur jasno, da se bo poljska Cerkev le s težavo otresla preživelih stereotipov, da so Židje kot »bogamorilci« od Kristusa »prekleto ljudstvo«. Glemp namreč vztraja, da Auschwitz ni simbol židovskega holokausta, ker so v njem umrli tudi Poljaki. Prisotnost karmeličank po njegovem ne bi smela torej žaliti nikogar, če pa se jih bo premestilo, bodo prikrajšane za svoje neodtujljive pravice.
Povsem drugačne vsebine pa so bili včerajšnji članki v poljskem časopisju. Vsi so pozdravili Vatikanski sklep, »ki je presekal vozel polemik o samostanu karmeličank«. Iz partijskega glasila Trybuna ludu pa preveva slabo prikrito zadovoljstvo, da ga je Glemp polomil, ko je preočitno pokazal svoja protižidovska čustva. Druge časopise pa moti, da je vsa polemika dvignila toliko prahu in da je vrgla sence na vlogo Poljakov pri »končni rešitvi židovskega vprašanja«.
Karmeličanke so v Auschvvitzu s postavitvijo krščanskih simbolov dodatno žalile čustva Židov	(Telefoto AP)
TURIN — Ob torkovi tragični smrti 20-letnega delavca Vincenza Petronija na gradbišču novega nogometnega stadiona v Turinu so že prvi rezultati preiskave pokazali, da so bili kršeni številni predpisi. Podjetje, ki je v podzakupu opravljalo dela pri izkopu jame za kolektor kanalizacije pri stadionu in za katerega je delal nesrečni mladenič, namreč ni imelo občinskega soglasja.
Poleg tega so ugotovili tudi hude kršitve predpisov varnosti pri delu, saj jama, v kateri je Petroni delal, ni bila zaščitena, prav tako pa niso ogradili zemlje na robovih jame. Vse to naj bi pripomoglo, da je prišlo do zemeljskega usada, ki je pod seboj pokopal Petronija.
Občinski odbornik za javna dela pri turinski Občini je tudi povedal, da je podjetje Edil 4, ki je imelo v zakupu dela ob nogometnem stadionu, zaprosilo Občino za soglasje pri oddaji nekaterih del v podzakup podjetju, ki ga je vodil Angelo Talarico. Pozitivno mnenje so izdali le dan pred nesrečo, vendar pa soglasje še ni bilo izdano. V preiskavi je bilo tudi ugotovljeno, da Petroni v bistvu ni bil zaposlen pri Talaricovem podjetju, ki naj bi opravljalo dela v podzakupu, temveč pri podjetju BM, ki ni »prisotno« v nobeni prošnji ali pogodbi o gradbenih delih na stadionu. Po trditvah sindikatov to podjetje ni niti na spisku posebnih gradbenih podjetij, ki v skladu s predpisi lahko opravljajo podzakupna dela. Zato so sindikati tudi ostro kritizirali občinsko upravo zaradi premajhnega nadzora nad podjetji, ki opravljajo podzakupna dela.
Po 182 dneh poletnega v nedeljo zimski čas
RIM — Čez tri dni, v nedeljo, 24. septembra, ob 3. uri zjutraj bi morali kazalce na urah pomakniti za 60 minut nazaj. Kot vedno bomo to storili že v soboto zvečer. Končalo se je torej 182 dni dolgo obdobje poletnega časa. V noči na nedeljo bomo tako pridobili tisto uro spanja, ki smo jo »izgubili« 26. marca.
Prehod iz poletnega v zimski čas navadno povzroča manj zapletov, kot prehod iz zimskega v poletni. Navsezadnje smo se že vsi navadili, da dvakrat letno malenkost spremenimo naš biološki ritem, konec koncev pa ena ura ne predstavlja takšnih razlik in povzroči težave le redkim. Kljub temu pa nekateri trdijo, da bi lahko poletni čas podaljšali preko vsega leta.
Skupaj z Italijo ima tak dvojni čas še kakih 40 držav. V Evropi sta izjemi Irska in Velika Britanija, kjer bo trajal poletni čas vse do 29. oktobra.
Kot vedno nimamo podatkov, koliko smo prihranili z letošnjim poletnim časom. Nesporno je le dejstvo, da to blagodejno vpliva na turizem. V Italiji pa niso zadovoljni z letošnjo turistično bero. Muhasto vreme, predvsem pa bohotenje alg v Jadranskem morju, sta bržkone izničila prednosti poletnega časa. V Italiji je v rabi zgrešen termin legalna in sončna ura. V resnici pa ima vsak kraj svojo sončno uro, tako da sta »legalna« tako zimski kot poletni čas.
V nedeljo bodo stopili v veljavo tudi zimski vozni redi vlakov, avtobusov in letal.
Vse nared za dirko
Tri žabe, na katere Judith skrbno pazi, se bodo zdajci podale v dir, da bi zadostile radovednosti turistov v avstralskem naravnem parku	(AP)
»Black out« za trojno ugrabitev pri Liegeu
LIEGE — V Tillfu v bližini Lie-gea banditi že peti dan držijo kot talke neko žensko in njuni dve hčerki, po zavrnitvi približno milijarde lir odkupnine in helikopterja za beg v zameno za izpustitev obeh deklic pa so včeraj ugrabitelji spet obnovili stike s policijo. Toda pogovori niso dali konkretnih rezultatov in banditi ostajajo s svojimi ujetnicami še naprej zabarikadirani v vili v Tillfu.
Zato pa so sodne oblasti včeraj zaprosile novinarje, da ne posredujejo več slik s posnetki vseh varnostnih ukrepov, ki so jih uvedle policijske sile okoli zasedene vile. Predstavnik sodstva je ob tej zahtevi še zanikal, da bi načrtovali nasilen poseg za osvoboditev treh talk.
Vse tri naj bi bile dobrega zdravja in niso zahtevale ne pomirjeval ne drugih zdravil. Z njimi sta se pogovarjala dva psihologa, ki sta vključena v posebni žendarmerijski oddelek.
Skrb za konje mu je prinesla bajno dediščino
LONDON Neka 90-letna plemkinja francoskega porekla je vse svoje premoženje zapustila veterinarju, ki je zadnja leta skrbel za njene ljubljene konje. Gospodična Marguerite De Beaumont je umrla pred dnevi na svojem posestvu v južni Angliji, ko pa so prebrali njen testament, je skoraj vsem zastal dih. Čudovito vilo, poln hlev čistokrvnih konj in približno 160 hektarjev zemlje je namreč zapustila 44-letnemu veterinarju Philipu Pockoku iz Hunger-forda. Da bi vse to lažje vzdrževal, mu je dobrotnica zapustila še svoje bančne prihranke, ki znašajo približno pet milijard lir.
Sorodniki stare gospodične so takoj pohiteli z izjavami, da stara Marguerite ni bila več prisebna, ko je sestavljala svojo poslednjo voljo, vendar pa sodnik ni bil tega mnenja in je razsodil, da je bila stara plemkinja popolnoma razsodna, ko je za dediča določila krajevnega veterinarja.
Zahteve po mezdnih poviških botrujejo stavki v avtomobilski tovarni Peugeot
PARIZ Stavka Peugeotovih delavcev, ki se je v začetku tega meseca razvnela v Mulhousu (kjer je 12.000 zaposlenih) ter nato razširila na glavno tovarno francoskega avtomobilskega koncerna v Sochauxu (23.000 delavcev), po svojih razsežnostih že spominja na velike socialne konflikte, ki so v obdobju 1983/84 pretresali Talboto-vo tovarno v Poissyju, povrh vsega pa se najnovejši delavski protest odvija v močno kočljivem času.
Za danes je namreč napovedano srečanje Michela Rocarda s predstavniki najpomembnejših sindikalnih organizacij, na katerem bo francoski ministrski predsednik predstavil svoj "pakt za gospodarsko rast", po katerem naj bi plodove sedanje ekonomske konjunkture (3,5 odstotka letne ekspanzije) po tretjinah razdelili na povečanje kupne moči, zaposlovanje in investicije ter tako pripravili francosko gospodarstvo za izzive, ki jih prinaša leto 1992, ko se bo - med drugim -povečala tudi notranja konkurenca med članicami Evropske skupnosti.
V sindikalnih organizacijah so z mešanimi občutki sprejeli previdno politiko Michela Rocarda, ki nasprotuje takojšnjemu razdeljevanju sadov dobrega gospodarjenja, ker pač ne želi ponoviti napak, ki jih je storil prvi
Mitterrandov ministrski predsednik Pierre Mauroy, ko je takoj po socialistični zmagi leta 1981 pričel uveljavljati socialno obarvano gospodarsko politiko, preveliki skok plač in socialnih dajatev pa je skupaj s tihim bojkotom poslovnih krogov in uhajanjem denarja v tujino povzročil neugodne ekonomske kazalce in socialisti so leta 1986 izgubili parlamentarne volitve.
Toda delavcem v Mulhouseju, ki so se včeraj odločili za zaostritev stavke, kajti dopoldne so na vse dohode v tovarno postavili barikade (na sliki AP) ter tako popolnoma paralizirali proizvodnjo vozil, ki je zadnje dni padla na 15 do 20 odstotkov, omogočali pa so jo začasno zaposleni, pač ne more biti jasno, da v obdobju izjemno dobrih poslovnih rezultatov Peugeota (lani 8,8 milijarde frankov dobička, letos bo še bolje) rast plač omejujejo na 2,7 odstotka, kar je skoraj odstotek pod načrtovano stopnjo inflacije v Franciji. Šef koncerna PSA (ki poleg Peugeota združuje še firmo Citroen) Jacgues Calvet, ki je v ponedeljek zavrnil pogajanja z delavci, ti so s posebnim vlakom dopotovali v Pariz, med razlogi za omejevanje naraščanja plač omenja podobne razloge kot premier Rocard. Francoska avtomobilska industrija se mora, zatrjuje Calvet, pripraviti na
nov naskok japonskih in južnokorej-skih tekmecev, ki se ponašajo z nizkimi izdatki za plače, zato je nujno kljub lepim dobičkom začrtati dolgoročno tržno strategijo, ta pa ne dopušča odjuge plač. Direkcija Peugeota pa očitno kalkulira tudi z neenotnostjo sindikalnih organizacij, ki so resda solidarno podprle stavkovno akcijo, a postavljajo močno neenake zahteve. Komunistični sindikat CGT zahteva povečanje plač za 1.500 frankov, socialistični CFDT bi se zadovoljil s 500 franki mesečnega dodatka, Force ou-vriere pa celo z 250 franki. V Peugeotu so delavce, ki zaslužijo neto 6.541 frankov (visokokvalificirani delavci) ali 5.333 frankov (kvalificirani), letos obljubili skupno 2,7-odstotno povečanje plač, a v dveh obrokih (marca so plače povečali za 1,2 odstotka, od 1. oktobra pa naj bi poskočile še za poldrugi odstotek).
Konkurenčni Renault, ki je za razliko od delničarskega koncerna PSA v državnih rokah, je pri priči pohitel z demontažo delavskega nezadovoljstva v svojih tovarnah; napovedano povečanje plač za pol odstotka v oktobru in decembru so sklenili uveljaviti že mesec dni prej. A Raymond Levy, ki načeluje Renaultu, mrko gleda sedanji stavkovni val pri tekmecih. Delavsko nezadovoljstvo bo po njegovem mnenju koristilo predvsem tujim proizvajalcem, ki so si že sicer pridobili več kot 40-odstotni delež na francoskem trgu avtomobilov. Kljub temu da Renaultove tovarne obratujejo s polno zmogljivostjo, utegne podaljšanje stavke pri Peugeotu povzročiti pomanjkanje avtomobilov v Franciji in kupci se bodo obrnili k tujim proizvajalcem, predvsem zahodnonemškim.
Za Jacguesa Calveta je stavka, ki je zajela dve glavni Peugeotovi tovarni, še trpkejša, ker se je razvnela v poslovno zelo občutljivem času. Pred dobrim tednom je Peugeot z velikim pompom pričel izdelovati svoj novi voz visokega razreda - z oznako 605 -ki naj bi v Franciji in po svetu konkuriral mercedesom ter višji kategorij1 beemvejev. Ustavljena proizvodnja v Mulhousu ter morebiti tudi v Sochau-xu, kjer bodo delavci danes popoldne odločali o blokiranju dostopov v tovarno, utegne spriditi skrbno nartova-no marketinško ofenzivo novega PeP) geotovega vozila. In hkrati še zagret1 socialno jesen v Franciji.
BOŽO MAŠANOVIČ
slikovna križanka z voščilom
Dragi minikrižkraževci,
že tretje šolsko leto smo z vami. Kljub velikim, predvsem finančnim težavam, s katerimi se je moral naš in vaš dnevnik zadnje čase soočati, pa smo sklenili, da s prvo številko priloge Minikriž-kraž izidemo v mesecu, ko se začne šolski pouk.
Upamo, da boste tudi z letošnjo prilogo zadovoljni. V minulem šolskem letu vam je bil očitno Mi-nikrižkraž všeč, saj je bil odziv vaših prispevkov (risbic) zelo velik.
Žal še ne vemo, če bomo v tem šolskem letu zmogli objave priloge Otroci rišejo, v kateri smo objavljali vaše risbice. Finančne težave pač ...
Za sedaj pa želimo vsem mi-nikrižkraževcem uspešno šolsko leto. In na naslovni strani te priloge smo vam tudi posvetili slikovno križanko z voščilom, ki ga boste dobili v sivih poljih, seveda če boste pravilno v lik razporedili vse risbicam odgovarjajoče besede ob in pod likom.
NAVPIČNO
¥


■■■!»
0iopsb
08 * *m
/\ylerncbilskA.	S&rstjlVA,
it
VODORAVNO
MIŠ BČ£Z VOKALA
fjl
'tftgčrcfcri 'pkoUvik
V^oLsmobittJuk,
toOruŽkaj

kvizi ie- uganke ur rebusi •*- križanke §*■ anagrami iw- puzzle slikovne križanke w
naši in drugi slikovni kvizi
V katerem moštvu A-1 lige igra bivši
jadranovec Marko Ban?
□	Irge Desio
□	VVismara Cantu
□	Benetton Treviso
Katero je glavno mesto Bolivije?
□	Lima
□	Caracas
□	La Paz
Ime sedanjega predsednika ZDA Busha?
□	George
□	Jim
□	Ronald
Ime slavnega	□ John
in že umrlega	D Paul
pevca Beatlesov Lennona?	_	□ Jack
Ime bazovskega (letos
sedemdesetletnika) župnika Živca?
6
□	Josip
□	Marjan
□	Lucijan
Dobitnik letošnje etapne dirke po Franciji?
□	Fignon
□	Lemond
□	Delgado
Kdor je pravilno odgovoril na vseh šest vprašanj, si zasluži oceno odlično, kdor na 5 vprašanj je njegova ocena 8, kdor na 4 vprašanja -7, kdor na 3 vprašanja 6. Točen odgovor na samo 2 vprašanji, pa je ocena nezadostna.
slikovna križanka za minipoliglote
1 B		2	u	3	4
5	V			A	S
6	E		0		
L		P		7	
8	A		s		
S pomočjo že vpisanih črk in črnih polj razporedi v lik slikam odgovarjajoče besede v italijanščini, oziroma v angleščini, kot je navedeno v oklepaju.
slikovna križanka
GLAVNO
MESTO
ETIOPIJE
LETOPIS
VOŽNJA Z BICIKLOM
ITALIJANSKI
NOG.
DRUGOLIGAŠ
VZKLILO
ŽITO
ANATOLIJ
KARPOV
DEŽELA
ILIROV
OSEBNI
ZAIMEK
OCVIRK
VASJA
slovarček
ALKAR — udeleženec viteške igre v Sinju.
ALTO — občina v Piemontu (Cu-neo) s približno 150 prebivalci.
AMADIS — junak viteških romanov; znamenit roman v prozi (razni pisatelji XV. stoletja, v francoščini in španščini). Junak tega romana, Amadis, je postal označba za stanovitnega zaljubljenca in bodočega viteza.
ASTOR — angleški politik.‘(Nan-cy)
ATANAZIJ — aleksandrijski škof; eden najhujših nasprotnikov arianizma. (Okoli 295 - 373)
CLAVORA — naš beneški družbenopolitični delavec. (Ferruc-cio)
ČOVINEK — čuk in piščalka za klicanje sov.
ELEAT — privrženec grške filozofske šole; po starogrškem mestu Eleji v južni Italiji.
IRIDIJ — kemijska prvina, težko taljiva, platini sorodna kovina sivkasto bele barve.
KATALIZA — kemična sprememba reakcijske hitrosti.
NARAN — mongolsko mesto.
RENI — italijanski slikar, avtor čustvenih religioznih ter mitoloških fresk in slik (Guido).
ROLETA — okenska navojnica.
SPLEEN (BERI SPLIN) — čudaštvo, muhavost, zdolgočasenost.
TIERI — italijanski filmski in predvsem gledališki igralec. (Aroldo)
3x4 3x4 3x4 3x4 3x4
ADELE	OTISK
ALKAR	RAČKA
ASTOR	REDAR
ATOLI	SORTA
KAČUR	TIERI
MARAT	ULAGA
		Č		
		E		
č	E	D	A	D
		A		
		D		
S pomočjo že vpisanih dveh krajev naše dežele v likih razporedi v vse tri spodnje besede. Če jih boš pravilno razporedil, boš dobil še en kraj Furlanije - Julijske krajine na sliki.

slikovna križanka
kombinacijska križanka
S pomočjo črnih polj in z izpisanima črkama AU razporedi v lik vodoravno in navpično vse spodnje besede. Če jih boš pravilno razporedil, boš v sivih poljih dobil ime kraš-kega kraja na sliki.
2	črki:	AS, IL, NI, TN, ZE, ŽO
3	črke:	AKI, ANA, AVA, ELA, ERA, PAV, SKI
4	črke:	LATO, AMEN, REMI, SEAD
5	črk:	IVICA, MANIN, NARAN, NEMIR, OPICA
6	črk:	EREVAN, SPLEEN, SPRINT
7	črk:	ČOVINEK, EDALINI
8	črk:	IVO DANEU, KATALIZA, PREPOROD
								
								
								
■								
								
								
■								
i							A	U
gallus za vas
PREMIKALNICA
SMETIŠČE
NAMIGOVANJE
MARTINOVKA
PROPELER
Gornje črke premikaj drugo na drugo tako, da boš v štirih zaporednih navpičnih kolonah dobil štiri moška osebna imena.
DVA PREDLOGA - DVE REKI
_____reki lep čoln potuje,
_____njej se ribič huduje.
Gornja verza dopolni z dvema predlogoma, ki manjkata na mestih, kjer so črtice. Oba predloga sta hkrati imeni dveh velikih svetovnih rek. Katerih dveh?
uganke	
1.	2.
Pogledaš me v obraz pa meniš,	Skriva se tu in tam v grmu
da sem noč	majhen je, oster in črn,
al’ črna vendar nisem	zlobnež le pikal bi, zbadal,
kot zamor’c, čeprav podnevi tebi	pravimo mu pa ...
temo delam, dokler zvezde meni ne svetijo	3.
in me mesec ne razsvetli.	Črni čolni, težki, polni, glejte, k nam veslajo, tam v trebuhih, po dneh suhih vodo nam peljajo.
SLOVNIČNA UGANKA
Središče zahodnega Krasa v drugi sklon postavi, pa se gorenjska planota pred tabo pojavi!


", r-


s-
Srli I
■s-
igra z računalnikom
-
10 A=49152
£0 B =0 s FORT® ATO A. + 29 s READC s POKET, C : B=B + C *- NEXT 30 IFB< >31 19THENPR INT"jSHMAPAKA V DATA" : END 35 B=INT<A/256>:C=A-B*256 40 POKEA +2, C + 13 :POKEA +7 , B 45 SVSA
1000 DATA 120,169,13,141,20 1005 DATA 3,169,32,141,21 1010 DATA 3,88,96,165,19?
1015 DATA 201,64,240,8,141 1020 DATA 32,208,105,1,141 1025 DATA 33,208,76,49,234 READV.
1	P3KE53280,0 JP0KE53231,0
2	A=RND( 1 > #999 s POKE1024+A,46
3	P0KE55236+A,A/4
4	PR INT:GOTO 1 READV.
8 B~49 152 : B 1 =5B + 18
10 POR K =0 TO 62:READA:POKEB+K,A
20 X=X+A:NEXT:IFX<>7153 THENPRINT"NAPAKA V DATA":END 30 B2=INT <B1/256 >:B3=B1-B2*256 40 POKE 251,B3:P0KE252 ,B2 50 SVSB
1000 DATA 169,10,141,24,212,120,165,251,141,20,3 1010 DATA 165,252,141,21,3,88,96,165,197,201,64 1020 DATA 240,36,133,2,169,0,141,4,212,141,5 1030 DATA 212,141,6,212,169,25,141,5,212,169,0 1040 DATA 141,6,212,169,17,141,4,212,165,2,141 1050 DATA 1,212,141,0,212,76,49,234 READV.
Igri je pripravil
MITJA MALALAN in to za
COMMODORE 64
immknžkraž
naš nogometaš
V liku že imaš črna in siva polja ter več izpisanih črk. V siva polja izpiši črko, tako da boš v vsaki vodoravni vrstici lahko bral priimek znanega nogometaša, ki nastopa v enem od evropskih prvenstev. Če boš pravilno v siva polja razporedil vse črke, boš v /e-teh dobil ime in priimek našega nogometaša na sliki.
c	M	0	L	
R D	A	T	E	
0	S	S	1	
0	E	M	A	N
L	S	E	N	
	O	R	0	
1	E	F	T	
L	O	1	S	1
A	R	E	S	1
■ l	E	M	A	O
0	M	A	N	O
zemljepisna izpopolnjevanka
Spodnjim državam poišči odgovarjajoča glavna mesta. Začetnice le-teh ti dajo naziv prestolnice evropske države (na sliki).
ŠPANIJA
NORVEŠKA
ŠVEDSKA
DANSKA
POLJSKA
TURČIJA
kaj se bo prikazalo
kako ptiček do gnezda
nogometna črkovna igra
11 VDALLI
3 DE AGOSTINI
I
6 CDLOMBO
10 FONDOLAN
5 BAREDI
1 ZEDGA
4 VIE
9 DEVI D IS
-iCH □ WOD
2 BDRGOMI
8 ANCDLOTTI
7 DOnADONI
7 FDNNA
2 FE DR AR A
4 BOD 8 VERDA
5 MAND
9 LORENDO
ETTI
DRLINI
1 DISTAZZONI
6 DANFREDONIA
10 BAGGDO
3 BERDATTO
11 SEREND
mlnikrižkraž
I

Zgoraj imaš nogometno igrišče, na katerem so napisane številke in več črk, ki sestavljajo priimek nogometaša. Priimku pa manjka ena črka in namesto le-te je okvirkek. V okvir,ček izpiši črko, tako da bošdoboil priimek italijanskega nogometaša. Te črke nato prenesi v kvadratke pod slikama na tvoji desni. Če boš pravilno izpisal vse črke (z levega igrišča pod zgornjo sliko, z desnega pa pod spodnjo sliko), boš dobil ime in priimek lanskega (zgoraj) in sedanjega (spodaj) trenerja Udineseja.
rešitve iz te številke
NASLOVNA STRAN Slikovna križanka z voščilom
DT —; vol - v novem - EA - vlak - LP - Ira -šolskem — o - ato - i - pav - uho - jesen - oje -p - SA - letu - E - mehur - maškara. Rešitev = Veliko uspeha v novem šolskem letu.
STRAN 2
Naši in drugi slikovni kvizi
1. Irge Desio, 2. La Paz, 3. George, 4. John, 5. Marjan, 6. Lemond.
Slikovna križanka za minipoliglote 1. bulls, 2.V lupo, 2. N lamps, 3. panni, 4. osso, 5. uva, 6. lemons, 7. no, 8. sassi.
STRAN 3 Slikovna kržanka
Pokora - ekonom - tabela - era - ED - ril - ti - V
-	bon - SAS - Adis Abeba - Torino - slad -Ilirija - oni - Kid - komar - Anita - volk - najem
-	nia. Na slikah = Vatikan, volk.
3x4 3x4 3x4
1.	lik: Kačur - Adele - Čedad - Ulaga - redar.
2.	lik: Astor - sorta - Tržič - otisk - račka. 3. lik: Marat - atoli - Ronke - alkar - Tieri. Rešitev = Tržič.
STRAN 4 Slikovna križanka
Raketa - ropar - rez - p - ena - in - da - ure.
Kombinacijska križanka Sprint - ski - Erevan - pav - nemir - Alto -opica - Sead - ŽO - Ana - Ela - era - Manin -čovinek - ZE - Edalini - AU. Rešitev = Senožeče.
Gallus za vas
SLOVNIČNA UGANKA = Komen, Komna. PREMIKALNICA = Mate, Emil, Tine, Igor.
DVA PREDLOGA T DVE REKI = Po (velika italijanska reka) in Ob (veletok v Sibiriji).
Uganke
1. megla, 2. trn, 3. oblak.
STRAN 6 Naš nogometaš
Demol - Abate - Rossi - Koeman - Olsen -Škoro - Kieft - Aloisi - Baresi - Alemao - Romano. Rešitev = Darko Škabar.
Zemljepisna izpopolnjevanka
Madrid - Oslo - Stockholm - Kopenhagen -Varšava - Ankara. Rešitev = Moskva.
STRAN 7
Nogometna črkovna igra Ekipa A: 1 Zenga, 2 Bergomi, 3 De Agostini, 4 Vierchovvod, 5 Baresi, 6 Colombo, 7 Donadoni, 8 Ancelotti, 9 De Vitis, 10 Fontolan, 11 Vialli. -Ekipa B: 1 Bistazzoni, 2 Ferrara, 3 Beruatto, 4 Bonetti, 5 Mandorlini, 6 Manfredonia, 7 Fanna, 8 Verza, 9 Lorenze, 10 Baggio, 11 Serena. Rešitev: Nedo Sonetti, Bruno Mazzia.
STRAN 8
Slikovna križanka - ob 200-letnici ...
FR - Repen - Nobile - avenija - amoret - nos -kot - Pan - VE - Clavora - ora - AR - ou - El -nalepek - scena - ave - Ali - kila - Ezio - Reni -ajd - llion - Tajo - A. A. - Kajn - etan. Na slikah = Francoska revolucija, Napoleon Bonaparte.
MINIKRIŽKRAŽEVI
SODELAVCI
IZ tej številki so sodelovali: Mario Magajna Mitja Malalan Aleksander Mužina Ilustrator: Liana Drašček
r
mimkrižkraž

slikovna križanka — ob 200-letnici...