83
Kmetijstvo.
Vpliv grašice in ovsene slame na mlečnost krav.
Skušnje   so   pokazale,   da   krave  zgubljajo   mleko, ako se jim daje grašica.   Poleg tega je pa surovo maslo jako trdo po grašici.   Grašica naj se daje kravam samo kadar jih  hočemo   debeliti in  se   torej  želi,   da zgube
mleko. Pa ne le grašično seme, temveč tudi grašična slama prouzročuje, da krave zgubljaja mleko, ako se daje v veliki množini.
Mislilo se je tudi, da ima ovsena slama ravno tak vpliv, a skušnje so pa pokazale, da temu ni tako. Tudi ni res, da bi mleko in surovo maslo bilo grenko, ako se daje kravam ovsena slama. V Šlezviku dajo kravam veliko ovsene slame, a vendar dobivajo jako okusno surovo maslo.
Zato se pa ovsena slama brez skrbi daje kravam. Samo če sb je ovsena slama mokra spravila in vsled tega ugrela, utegne potem imeti mleko zoprn okus. Tudi teleta dobe drisko, če se jim daje tako sprijeno slamo. Sicer pa to ne velja samo za ovseno slamo, temveč za slamo sploh.
Tudi po krivici dolže ovseno slamo, da nareja surovo maslo „lojastoa. Tako na loj spominjajoče surovo maslo dobimo vselej, če kravam dajemo preveč slame, bodi si že katerega koli žita, a malo druge krme. Temu nedostatku se lahko opomore, če se kravam daje debelo zmleti oves, pšenične otrobe, goršične preše itd.
Zdrava pa za živino ni ovsena slama, ako je oves bila napala rja ali snet. Slama naj se v tacih slučajih ne daje kravam drugače, da se zreže in popari, kajti drugače bi utegnila spriditi mleko. To pa zopet ne velja samo za ovseno slamo, temveč za vsako drugačno slamo, ako je bilo žito sneti ji vo ali jo je bila napala rja.
Kar se tiče ovsene slame, je omeniti, da jo navadna živina rajše je, kakor drugo, in je zlasti zdravejša, kakor ječmenova. Zato je noben umen gospodar ne bode zametal, temveč le gledal, da zdravo in suho spravi. Mnoge slabe lastnosti mleka, ki se je pripisovati ovseni slami, pa ima vse druge uzroke, večkrat tudi v raznih boleznih.