Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
in
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 26.
VI Ljubljani, 3. oktobra 1921.
Leto I.
Izhaja vsak pondeljek zjutraj
Celoletna na* ročnina 120 K, mesečna 10 „ Posamezne številke se ra-čunijo po 2 K.
Inseratl se računajo: pol str. 800 K, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 1 K.
Najnovejše.
Protičeva akcija.
Dr. M. (radikalec):
Tako pojde!
2'agreb, 2. oktobra. Protičeva akcija uspešno napreduje. Zlasti v Vojvodini pridobiva Protič vedno več pristašev.
V hrvaških političnih krogih u^o. da bo njegovo posvetovanje s hrvaškimi politiki v Zagrebu rodilo ugoden uspeh.
Razmerje med radikalci in demokrati.
Zagreb, 2. oktobra. Razmerje med radikalci -in demokrati postaja od dne do dne neugodnejše. Struja v radikal-
nem klubu, ki zahteva brezpogojen odstop ministra notranjih zadev Sv. Pri-bjčeviča, postaja vedno močnejša.
Nove volitve?
Zagreb, 2. oktobra. V političnih krogih se močno opaža dejstvo, da radikalni listi ne nehajo pisati o novih volitvah. To si razlagajo tako, da sma-
trajo radikalci splošen položaj za dovolj ugoden, da pri volitvah zmagajo nad demokrati.
Finančni položaj Jugoslavije.
Dopisniku „Neue Freie Presse“ je narisal dr. Kostrenčič, pomočnik finan-nega ministra, ki se mudi na Dunaju zaradi ureditve trgovskih odnošajev med Jugoslavijo in Avstrijo, naš finačni položaj na sledeč način: ..Finančni položaj v Jugoslaviji se boljša od dne do dne. Svota letos vplačanih davkov prekaša večkrat davčne zneske prejšnjih let. To je znak gospodarskega procvita. Trgovina in industrija se dvigata. Prct metne razmere se boljšajo. Prvo notranje posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev je določeno za povzdigo prometa. Uspeli posojila v znesku 500 milijonov dinarjev je prevzel v celoti neki bančni sindikat, ki bo 1. oktobra t. 1. finančne-
mu ministru dal na razpolago celo vsoto. Posojilo je tudi za zasebnike dobič-kanosno, ker se obrestuje s 7 odstotki. Tudi bančni sindikat bo napravil s posojilom dobro kupčijo. — Pridnost prebivalstva bo naš gospodarski položaj znatno dvignila. V državnem proračunu se dohodki krijejo s stroški. Za ta ugodni finančni položaj smo hvalo dolžni našemu finančnemu ministru.
Tako dr. Kostreiiič. S to izjavo je treba primerjati ekspoze finančnega ministra dr. Kumanudija. Sodba o obeh možeh ni težka: Dr. Kosta Kumanudi je pošten, dr. Kostrenovič je pa — diplomat, velik diplomat!
Avstrija — angleško-francoska kolonija.
Dunaj, 2. oktobra. Angleški in francoski kapitalisti so zahtevali od držav-
nega kancelarja, da mora avstrijski parlament takoj skleniti zakon, na podlagi katerega bo angleškim in francoskim kapitalistom mogoče prevzeti v svojo upravo dve največji dunajski banki, vsled česar pride vse gospodarsko življenje Avstrije pod angleško-francosko
kontrolo. To pomeni z drugimi besedami: Avstrija izgubi svojo gospoda*rsko neodvisnost in postane angieško-fran-coska kolnija. Svojo zahtevo so kapitalisti podprli s tem, da so Avstriji zagrozili, da ji tako dolgo ne dovolijo nobenih kreditov, dokler se njihovi zahtevi ne uda.
Dnevne vesti.
Glavno glasilo slovenskih radikalcev je zaenkrat radikalni list „Srbija“, ki izhaja v Mitroviči, dokler ne dobe svojega glasila v Ljubljani ali pa v Kočevju. V eni zadnjih številk „Srbija“ ljuto napada postajenačelnika v Kočevju, čeprav je vse Kočevje radikalno. Tako vsaj konštatira „Srbija“ na podlagi poročil njenega ljubljanskega dopisnika. — G. Repovž naj pazi; če pridejo i’a vlado radikalci...
Junak. Na kongresu srednješolskih profesorjev v Zagrebu so razpravljali tudi o ureditvi profesorskih plač. Za-hetvali so seveda povišanje, kar je ob današnji draginji umevno. Med razpravo pa se je oglasil neki znani gospod iz Kranja: „Kaj bo pa rekel minister Pri-bičevič, če zve, kako se kregamo! On nam je storil vendar že toliko dobrega!“ — Včasih so se gospodje, ki so imeli upogljive hrbte, preplašeni spraševali:	„Was wird denn der liohe
Landes-schulrat sagen!“ — Kaj bo vendar rekel visoki deželni šolski svet!“ Danes je isto. To je dokaz, da smo še vedno ostali, kar smo bili. Gospodu prof. M. pa svetujemo, naj priglasi svoj pristop k radikalni stranki, da mu bo ta naravnala od strahu pred demokrati upognjeno hrbtenico.
V	pojasnilo. V sobotnem „Napreju“ piše njegov belgrajski dopisnik z ozirom na notico v zadnji številki „Avto-nomista“ glede „tajnega" Peskovega akta, kakor da mu hoče „Avtonomist“ podtakniti napačno poročanje. Prosimo gospoda dopisnika, naj prečita vse tozadevne notice še enkrat, o katerih go-
Ljubljanske županske volitve so
razčistile ozračje. Po štiridesetih letih prevzema vodstvo slovenske prestolice nova sila. Ta izvolitev ljubljanskega župana je v zgodovini našega naroda nad vse važen dogodek.
Zadnie županske volitve so bile soglasen protest_ vseh, ki v naši javnosti pošteno mislijo, proti samopašju in kli-karskemu nasilju.
Liberalizem je bil — tako lahko rečemo in mi gledamo samo še njegov poslednji razkroj. Na vse strani lezejo narazen te tri črke JDS. Najspretnejši in najurnejši se rešujejo med radikale, ostanek pa bije tih, a oster boj med seboj: mladini in starini.
Tudi politični polom liberalizma se vrši po načinu znanega Agromerkurja. Vse je zbegano, ne ve kam bi in samo nekaterniki še brizgajo okrog sebe poslednji strti’' in smrad.
Taka je usoda vsakega breznačelja. Imeli so program na zunaj, a prodajah
so ga za vsako ceno. Agrarna reforma, široka volilna pravica je bila na pra-porju liberalstva, a danes se o agrarni reformi niti ne menijo, pač pa napovedujejo najreakcionarjšo volilno reformo, ki naj bi jih rešila pogina ter jim izročila še za nekaj časa naše ljudstvo v teptanje.
Kdo bi bil pričakoval takega konca?
Pa do tega je moralo priti in slovenski narod bo v svežem zdravju vedno na enak način obračunal z brezna-čelniki in koristolovci.
Par ljudi se je hotelo usesati slovenskemu narodu za vrat in živeti na račun svojega bližnjega.
Slovenski narod je pa rastel in živel v težkem boju dolga stoletja in ima okaljene mišice. Namestnikov ne bo nosil nikdar.
To so pokazale ljubljanske županske volitve.
Pred prazno blagajno.
vori „Avtonomist“ in upamo, da se bo uveril, da smo sc trudili zgolj citirati in primerjati vsaj navidezno si nasprotujoča poročila brez ozira na verodostojnost posameznih virov. Gospodu dopisniku „Napreja" čisto gotovo nismo hoteli očitati ničesar in če je on kako besedo slučajno razumel drugače kot smo jo hoteli napisati, naj blagovoli vzeti na znanje, da namen naših vrst ni bil njega osebno žaliti s kakim podtikanjem, ampak samo primerjati tejavo z izjavo in besedilo z besedilom in nič več. O stvari sami naj pa razpravljajo sodniki in advokatje pri vzklicni obravnavi.
Nečloveško postopanje. „Obzor*‘ javlja: „Nedavno so belgrajski listi priobčevali težke obtožbe proti belgrajski policiji zaradi nečloveškega postopanja z aretiranci. Pritožbe so bile naperjene zlasti proti upravi mesta Bclgrada. Te pritožbe objavlja sedaj tudi pariški tednik „Progres civique“ v članku pod naslovom: „Beli teror v Jugoslaviji traja predolgo.” V članku obtožuje redar-stveno oblast v Belgradu nečuvenih surovosti. List se čudi, kako se morejo take stvari dogajati v demokratični in svobodoumni Srbiji. Slične obtožbe so izšle tudi v drugih listih, ki sicer simpatično pišejo o nas. Zaradi tega poziva belgrajska „Tribuna“ pristojno oblast, da skliče anketo, ki naj celo zadevo preišče in ugotovi, ali so te vesti resnične ali ne.
Skupni delovni odbor ljubljanske občinske večine je sklenil takoj staviti predlog glede ustanovitve kom. banke.
V kabinetu finančnega ministra so se zbrali visoki gospodje, člani „finan-sijsko-privrednog komiteta“. V kabinetu stoji minister in prazna državna blagajna.
„Kje je denar?" — vprašuje komi-
tet.
„ »Nema ga više," “ odgovarja minister.
„Kjc so knjige?" — vpraša komitet.
„ „V vodo so padle, ko smo bežali preko Albanije." “
„Koliko je dolgov?"
„ „Neznam — prilično več kot dovolj." "
*
V tem žanru so sc gospodje pogovarjali. Minister si končno ni znal več pomagati. S tužnim pogledom na zijajočo praznino v blagajni, za katero ni bilo treba nobene vojaške straže več, je začel govoriti svoj opravičevalni govor, svoj ekspoze, kakor pravijo. V resnici pa je govoril minister strašno obtožbo nad samim seboj in nad sedanjim režimom, nad sedanjo vlado. Pogled na prazno blagajno mu je izsilil resnico iz ust.
Minister dr. Kosta Kumanudi je priznal uradno, da v našem gospodarstvu ni reda. „Niko nežna, ni ko pije, ni ko plača." Knjig ni, zapisnikov ni, tako da je vsaka točna ugotovitev premoženjskega stanja nemogoča. Potrdil je, da ljudje plačujejo davke, plača jih Slovenija, plača Hrvatska. A koliko? Kam gre ta denar? Mi v Sloveniji imamo knjige, mi vemo, kaj plačamo, vemo tudi, kam gre vse. Zato bi radi vedeli, kako stoje te stvari tudi drugod, ker tega vendar največji centralist ne bo zahteval, naj plača Slovenija vse, kar more in mora, drugi pa malo ali nič!
Minister dr. Kosta Kumanudi je priznal uradno, da v Srbiji še danes nimajo zemljiške knjige, ki je neobhodno potrebna za pravično odmero zemljiškega davka. Mi bi tej ugotovitvi lahko še dodali, da tudi ni urejenih davkarij, da ni finančnih nadzornikov, da z eno besedo ni potrebnega uradnega aparata, ki državne davke pravično uredi, razpiše in pobira.
Minister dr. Kosta Kumanudi je priznal uradno, da ne pozna višino državnih dolgov, ker ni več zapisnikov. Mi bi dodejali, da bi utegnili dati različna pojasnila o knjigah, ki so se ..izgubile" med vojno na zelo lahek način in iz razumljivih vzrokov, zelo visoki gospodje različnih ministrstev — zakaj jih ne pokliče pred sodišče? Zakaj ne ugotovi
premoženjskega stanja raznih gospodov pred vojno in sedaj po vojni?
♦
O gospodarskih posledicah ministrovih ugotovitev govorimo na drugem mestu. Naj omenimo le še nekaj o politični strani njegovega ekspozeja.
Če žive trije ali štirje bratje v skupnem gospodarstvu, morajo vsi za kritje skupnih stroškov nekaj plačati in sicer vsak po svoji moči, če so pravični in res bratje, kajti lahko se zgodi, da je en brat slaboten in temu bodo drugi priskočili na pomoč. V tem slučaju si bodo seveda plačujoči bratje izgovorili in pridržali tudi pravico odiočuti o vodstvu gospodarstva, ker vendar ne gre, da bi plačnik samo molčal. Vodstvo gospodarstva bodo dalje poverili enemu. Če bo ta slabo gospodaril, ga bodo dali pod kontrolo ali pa šli narazen vsak svoja pota.
Tako je z našim državnim gospodarstvom. Slovenci in Hrvatje plačujejo svoj del, to je minister sam uradno priznal. Zakaj ga Srbi ne bi? Oni pravijo, da so v vojski trpeli. To vemo in na žalost je to res! Toda ne vsi! Mi smo zato, da se pomore onim, ki so res trpeli, odločno pa moramo zahtevati, naj tudi oni, ki so si za časa vojske nagrabili milijone, svoj delež pošteno plačajo, in če so desetkrat Srbi! Tisto govorjenje o vojni škodi vendar ne more in ne sme veljati za milijonarje in v Belgradu samem jih mrgoli!
Če pa nočejo? Kaj bo posledica? Posledica bo ta, da bodo rekli Slovenci in Hrvatje lepega dne: Dragi nam bratje, tako ne gre! Mi se bomo enkrat vse-dli okrog mize in določili pošteno, kaj more in mora vsak plačati. Svoje deleže bomo iztirjali in oddali vsak za sebe! Kdor ga ne more ali noče iztirjati, naj se zadolži na svojo pest in za svoje premoženje, ker to ne gre, da eden plača, drugi pa ne. Ako pa ne — !?
Sledila bo gesta, ki pomeni: Razidimo sc!
To je politična stran slabega državnega gospodarstva. Če pojde v tem toku dalje,.jadramo z odprtimi jadri, ne v federalizem in v avtonomijo, ampak v razkroj in razpad.
Če do tega pride, kdo bo kriv? Ali tisti, ki o pravem času opozarjajo na pretečo nevarnost, ali slabi krmarji državne ladje, ki jo vodijo naravnost v pečine?
Ministru dr. Kumanudiju pa moramo biti hvaležni. On je pošten.
Pred dobrim tednom se je ''ršil v Gorlitzu v Nemčiji letošnji strankarski zbor nemške socijalne demokracije. Ta zbor je bil velikega pomena za vso srednjo Evropo. Nemški socijalni de-mokratje so se že dolgo pripravljali, da revidirajo svoj program. Splošno se je naglasalo, da je doslej veljavni, tako-zvani „erfurtski“ program zastarel, da nekatere „znanstveno“ — teoretične podlage marksizma ne drže več. Duševni vodje stranke so že lanko leto izdali knjigo: „Das Prograrnm der Sozial-demokratie — Vorschlage fur seine Er-neuerung“, v kateri dokazujejo nevzdrž-nost nekaterih načelnih odstavkov svojega strankinega programa. V tej knjigi je zastopanih nič manj kot 26 socialističnih teoretikov, ki vsi se izjavljajo za spremembo strankinega programa. Med njimi najdemo sledeča imena: Braun, Vorlander, Bernstein, Cunov, Schmidt, Miiller, Hirsch, Lindemann (komunalni političar), Quark itd. Strankarski zbor v Gorlitzu je res sprejel z velikansko večino novi revidirani program. Kaj porečejo nato ostale svetovne socijalno demokratične stranke, ki več ali manj še temelje na starem erfurtskem programu? Kdo ima sedaj prav: revidirana nemška socijalna demokracija ali pa „stare“, še nerevidirane soc. demokratične stranke? Sedaj prihaja šele ločitev duhov! Kaj bo pri nas v Jugoslaviji s socijalističnimi strankami? Ali bodo kopirale novi nemški program ali pa ostale pri dosedanjem, erfurtskem? Morda bodo erfurtski program revidirale tudi druge stranke in sicer morda bolj — na levo, ali pa še bolj — na desno. Vsekakor pa ti svetovno važni dogodki ne bodo ostali tudi pri nas brez posledic. Omembe vredno je tudi, da so se nemški socijalni demokratje na tem svojem zboru jasno in brez prikrivanja izrekli za sodelovanje v vladi s „centrumom“, to je z izborno organiziranimi nemškimi katoliki. Edino v tej zvezi, so povdarjali govorniki, je mogoče rešiti sedanjo nemško republiko.
Centralni
Centralna vlada v Belgradu oziroma ministrstvo za socijalno politiko je izdelalo nov zakonski narčt glede soci-jalnega zavarovanja, bolniških blagajn itd. Zakon naj bi veljal za celo državo.
Za danes se v podrobna določila tega zakona ne bomo spuščali; to je predmet za sebe. Kdor se zanima zanj, lahko najde obširno kritiko o njem v soci-jalističnem dnevniku „Napreju'‘. Ta kritika je za zakon vse prej kakor ugodna.
Zakon o socijalni preskrbi ima namreč eno veliko hibo, ki je tehtnejša kot vse druge:: on je centralističen in hoče čez noč Izenačiti to, kar se niti v 100 letih izenačiti ne da!
Bivša AVstrija je imela že prav lepo socijalno zakonodajo. Nočemo trditi, da je stala na višini časa in da je zadovoljila popolnoma zahteve delovnega ljudstva. Še je ostalo mnogo problemov nerešenih ali neizvršenih, toda ravno sramovati se pa Avstriji ni bilo treba pred svetom zaradi njene socijalne za-
' LISTEK.
Prof. dr. Alfred Šerko:
Kaj sem počel...
Od zaupne strani sem zvedel, da zbirajo moji dobri prijatelji podatke iz mojega življenja, da me ž njimi proslave v javnosti. Ker nočem, da bi ostalo to interesantno gradivo okrnjeno, sem sc odločil napisati sledečo avtobiografijo, ki bo vsem, ki sc zanimajo za moje privatno življenje vsekakor dobrodošla.
Torej:
Ko sem bil pred 42 leti nekega lepega julijskega dne nič let star, sem se rodil v Cerknici, tik ob sedanji meji Julijske Benečije. Takoj nato sem začel rasti in sem srečno dorasel do 4. leta. Takrat se je pa izkazalo, da tiči v meni nekaj nenavadno-posebnega. Prastarega kineškega pokoljenja, sem si ohranil v svojih instinktih nekaj naturnih potez. Začutil sem v sebi nagnenje po zauživa-njti suhih kurjih odpadkov, ki so ležali v velikih množinah v velikem kurniku na domačem „borjaču“. Dve leti pozneje, ko sem bil že v 2. razredu osnovne
Nobene druge stranke ni v Nemčiji, je izrekel ta zbor, ki bi mogla socijalna demokracija ž njo sodelovati pri ustvarjanju temeljev nove nemške države. Sploh je bil ta zbor veliko — presenečenje. Naš list zanima predvsem stališče nemške socijalne demokracije na-pram ustavnemu vprašanju. Strankarski zbor je soglašal v tem pogledu z
E.	Bernsteinom, ki pravi:
„Povdariti je treba priznanje k enotni republiki na podlagi d e-mokratično in orgnnično urejenega federalizma. Ne okostenela enotna država, ne sama sebi dopadljiva samovolja dežef in občin ne bi odgovarjala zahtevam časa, ki se morajo izpolniti v dobi velikih prometnih sredstev in velikega mednarodnega izmenjavanja vrednot, da se doseže kar največji višek vzajemnosti vsporedno z onim svobode, katera je neobhodno potrebni atribut demokracije našega časa. Cilj socijalne demokracije glede izzidave republike je organična federacija samoupravnih teles z eno zakonodajno in izvršilno oblastjo za vsem skupne naloge in i n t e r e s e.“
Kakor nemška ljudska stranka, se je sedaj tudi nemška socijalna demokracija postavila glede države na jasno federalistično stališče. Podobno kakor velika ruska sovjetska federativna republika!
Cel svet gre za federalizacijo, to je vsakemu svoje. Mi smo zgolj ponižni ..avtonomisti", pa še to se nam hudo ze-ineri. Zdi se nam, da je vedno bliže doba, ko bo tiK1* ri nas za avtonomijo prepozno ... Centralizem je posnetek starih fevdalnih in strogo kapitalističnih držav. S socijalnim napredkom pa raste tudi federalistično hotenje. Kaj pri nas ljudje res ne vidijo več preko okrnjenih državnih mej?
Zlasti socijalistično delavstvo naj bi
o	tem resnejše premišljalo ...
blagoslovi.
konodaje. Če drugega ne bi bilo, je ustvarjal avstrijski zakon za delovno ljudstvo vsaj trdno in solidno podlago, na kateri bi se bilo dalo graditi dalje.
Avstrijsko socijalno zakonodajo je z ostalimi avstrijskimi zakoni vred prevzela tudi prva „narodna vlada za Slovenijo" in jo po svojih skromnih močeh tudi izpopolnila.
Srbija in Črna gora nista imeli pred vojno skoro nobene socijalne zakonodaje. V obeh slučajih je cvetelo brezmejno kapitalistično izkoriščanje. Srbski delavec je torej po vojski zahteval kot nekaj idealnega šele to, kar je slovenski delavec imel že pred 30 leti!
Razlika med obema deloma države je torej v tem oziru ogromna. Jasno je, da sc da taka razlika izenačiti le sčasoma in polagoma, ker mora srbski delavec doseči najprej višino slovenskega delavstva ali pa mora pasti slovenski delavec nazaj. Če smemo verjeti kritiku „Napreja“, je novi zakon prikrojen
šole, — svoje študije sem začel narmeč že v starosti petih let, — sem se seznanil z jako nadarjenim, toda žal tuberkuloznim pekom, ki je zelo blagodejno uplival name. Prepričal me je ta blagi prijatelj, da so najdelikatnejša jed namočene muhe in še danes se z veseljem spominjam onih lepih dni, ko sem sedel v pekariji in jedel z žličko raz krožnik te lične žuželke, kakor da bi bile prave javorniške maline. Tiste čase sem začel že tudi pušiti viržinke in pokušati šnops, — takrat še poceni, 6 krajcarjev frakcij. Tako mi je potekal čas v zadovoljstvu in bogaboječnosti vse do devetega leta ko me je poslal oče najprej k birmi, potem pa v gimnazijo v Ljubljano. Da se mi ne bo očitalo nepopolnosti v mojih podatkih, omenjam še, da sem zagrešil
v	svoji mladosti nekaj tatvin in da sem bil že s šestimi leti heteroseksualno zaljubljen.
Z vstopom v gimnazijo je zadobilo moje življenje vse drugo smer in novo vsebino, začela se je namreč doba političnega udejstvovanja. 2e v prvem razredu sem organiziral politično-pre-tepaški odsek, ki sc je boril z lesenimi klinci proti klerikalizmu in pri „kofctu“
na srbske razmere in bo slovensko delavstvo, zlasti kar se tiče raznih zava-lovanj, silno mnogo izgubilo. Drugače tudi ni mogoče.
če bi pa obdržala Slovenija svojo socijalno zakonodajo in jo v modernem dulm razvijala še dalje, bi imelo korist slovensko in srbsko delavstvo, ker bi temu bila dana prilika, da pri nas izobrazi potrebno število za izvrševanje socijalne zakonodaje usposobljenih ljudi in tako povzpne vsaj na našo višino, ne pa da mora slovensko delavstvo nazaj za nekaj desetletij! Razvoj naše današnje socijalne zakonodaje je pa mogoč !e v avtonomni Sloveniji, dočiiu bo posledica nameravanega centralističnega zakona padec našega delavstva, ki ga naj delavstvo prišteje med ostale blagoslove centralizma.!
Mi smo že v eni prvih številk „Av-tonomista“ opozarjali na nevarnost, ki preti našemu delavnemu ljudstvu od te strani. Takrat so se nam smejali in če se ne motimo, nas je ravno „Naprej“ prav trdo prijemal zaradi našega avtonomističnega stališča. Gospodje naj danes govore s strokovnjaki delavskih zavarovalnic in bolniških blagajn in ti raj povedo, kdo je imel prav.
Eno opazko še mimogrede. V Sloveniji razpolagajo delavski zavodi s prav lepimi, dobro upravljanimi fondi. Ali ni čudno, da novi zakon zahteva, naj se fondi in naše dobro založene blagajne preneso v belgrajsko centralo? Ali mora res zadnji sold iz Slovenije ven?
#
Drug centralni blagoslov nam obeta v belgrajski „Epohi“ prof. Dragiša Lapcevič. Po mnenju tega gospoda mora država skrbeti za to, da dobimo „je-dan jezik od Ljubljane do Bitolja". Ta jezik seveda ne more biti drugi kakor srbski; slovenščina in bolgarščina naj izgineta. Obeta nam torej pravi jezikovni boj.
Poglejmo, kaj pravi ta gospod:
... „Z bolgarskim in slovenskim jezikom stoji stvar nekoliko drugače (kakor s srbohrvaškim, ki je en jezik). Njihova jezika se slovnično nekoliko razločujeta (od srbskega), toda ta razlika je zelo majhna, tako da se da s sodelovanjem države, šole in književnosti prav lahko odpraviti. Ti jeziki imajo sicer svojo književnost, a ta še ni dosegla svoje klasične zrelosti, ki bi jo mogla doseči, če se zlijeta v edinstveno, splošno-jugo-slovansko književnost z enim jezikom in pravopisom. To more biti in mora biti... Zakaj ne bi vsi Jugoslovani imeli danes isti književni jezik, ko so ujedi-njeni? Nič ne de, če obstoje med slovenskim in bolgarskim jezikom liapram srbščini neke razlike, ker to ni nič nevarnega, to naj izgladi vpliv države, šole in književnosti... Kateri jezik pa naj bo skupen jugoslovanski jezik? Sr-bohrvalski! Že zaradi njihovega števila... Pa tudi zato, ker so Srbohrvati kulturno sploh najbolj razviti... Zgodovina nam kaže, da se sprejema jezik in običaji od kulturno najmočnejšega." Tako gre dalje.
Po mišljenju g. prof. Lapčeviča naj vplivata na Slovence in Bolgare predvsem država in šola, da opuste svoj jezik. Mi vemo iz zgodovine avstrijskih
na Gradu sem jahal izključno na klerikalnih hrbtih. Pozneje sem postal agresivnejši in nacijonalnejši: izpihaval sem kurja jajca in jih polnil s črnilom za atake na škofijsko palačo in kazino v zvezdi, plezal sem s takimi jajci v žepu z ljubljanskega gradu na strehe hiš mestnega trga, sondirajoč teren za napad na turnferajnovce, ki so nameravali svečan obhod po mestu. Ko sem se seznanil z logaritmi, sem računal, kako hi se dalo s „peklensko mašino“ razrušiti nemško gledališče, za slučaj da bi ga Nemci zgradili, vmes sem pa premišljal, ali bi ne kazalo iz nacijonalnih ozirov umoriti takratnega deželnega predsednika Hajna. Tako sem rastel in dorastel svoje 18. leto, nakar sem pri maturi dokazal, da sem dozorel. Na univerzi sem se na novo orientiral in se udal krokariji in prelivanju krvi. Da sem uganjal tudi še druge stvari, ne tajim, ne spominjam se pa več točno, da bi bil kdaj zagrešil kako dejanje v smislu § 129. kaz. zak. Ko sem odklonil radikalni program, ki se je bil pojavil takrat med dijaštvom, sem dal slovo politiki in se udal z nova zauživanju muh kakor nekdaj v zorni mladosti. Za de-
narodnih bojev, na kakšen način vplivata država in šola na narodnost. Ta dva faktorja izvršujeta svoj posel po navadi s silo. Sila in pritisk pa rodita odpor. Kjer pa moramo računati z odporom, tam ni miru v deželi!
S svoje strani pa ima mož prav in je čisto dosleden. Centralizem ne more drugače. Kakšno važnost ima za centralistično državo en sam državni jezik, je vedel cesar Jožef ll„ ki ga lahko smatramo za prvega početnika nasilne germanizacije v bivši monarhiji. Mož je pa prezrl, da sc noben jezik, tudi državni rte, nikdar in z nobenimi sredstvi ne da umetno ustvarjati. Jezikovni razvoj ima svoja pota brez države. Ta pota je določila narava, ki je močnejša od vseh držav. Če bo torej posegla država preko šole v naš jezikovni razvoj, ne bo to rodilo dobrih sadov. Zakaj ne prepuščati naravnih stvari naravnemu razvoju? Če bodo Slovenci res kedaj opustili svoj jezik in se „pretopili“ s Hrvato-srbi in Bolgari v en sam „jugoslovenski narod", se bo dalo to doseči le naravnim potom brez vpliva države in šole. Če se bo pa v ta razvoj — ki gre v resnici v čisto drugi smeri! — vtikala država, se bo z vso svojo oblastjo in močjo vred nesmrtno blamirala. Da se pa bo vtikala, zato nam jamči centralizem.
Ena tolažba nam pa pri vsem tem le še ostane. G. profesor zahteva en jezik od Ljubljane do Bitolja. Oni, ki bodo še hoteli govoriti slovenski, se bodo še vedno lahko preselili v Št. Vid nad Ljubljano ali pa v Kranj. V avtonomno slovensko ozemlje pod Italijo kljub zahtevi centralistov po enem jeziku, torej še ne bo treba iti.
*
Še en slučaj, ki se tiče pravosod-stva. V nekem belgrajskem listu čitamo sledečo mično dogodbico:
Uredništvo lista je prejelo pismo svojega naročnika, naj mu ne pošiljajo lista več na njegov dosedanji naslov: J. I. (ime), krčmar v X., ampak v Prizren, ker je imenovan za sodnika pri „prvostepenom sudu“ (višje sodišče)!
Belgrajski list, iz katerega smo posneli to notico, pristavlja: „Čudno, da minister za pravosodje ni imenoval gospoda krčmarja kar za predsednika sodišča!"
Kadar bo pravosodstvo izenačeno, utegne pravosodni minister tudi za Slovenijo imenovati kakega gospoda z gostilniško strokovno izobrazbo za sodnika. Nimamo nič proti gostilničarjem; oni so vsega spoštovanja vreden stan, ampak tudi gospodje gostilničarji bodo priznali, da se pravica ne da zalivati z vodo. Prošt Zupan je sicer ugotovil, da pomeni latinska beseda „jus“ tudi slovensko „juha“, ki spada v gostilniški resor, toda med jusom-juha in jusom-pravo je le velika razlika!
Zato je naše mnenje to: Ne da se preskočiti preko vseh mej naenkrat na centralizem. Kdor je centralist, mora biti najprej avtonomist, če ne celo federalist. Šele preko avtonomij vodi pot od federalizma do tiste stopinje centralizma, ki je v današnjih časih sploh še mogoča in ne narobe. Kdaj bodo spoznali to resnico naši centralisti? Menda nikdar!
zert so mi služile zlate ribice, ki sem jih pil žive iz šampanjskih kozarcev. V razvedrilo sem hodil bos po Dunaju, plezal na kandelabre in jezdil v voz vprežene fijakerske konje. Od časa do časa sem v tihi noči zapel s hrinavim glasom podoknico Ivanu Cankarju. Tako mi je potekal čas v premišljevanju in dozorevanju, ko sem nekega dne poveznil klobuk doktorja teoretične filozofije na glavo. Kako je šlo notem naprej, se ne spominjam več jasno, zdi se mi pa, da nisem nikoli zatajil svoje sta-rokineške krvi vse do takrat, ko sem postal diplomiran psihiater. Še dandanes, kadar mi leže sentimentalnost na dušo, požiram stare avstrijske papirnate krone, inače sem pa bogaboječ in soliden. kar izpričuje že dejstvo, da sem s Šmalcem in Plečnikom ustanovil protialkoholno udruženje, kakor je to sporočil javnosti moj prijatelj dr. Nož1) v „Pondeljku“ od zadnjega pondeljka.
*) Vulgo dr. Mehmed Nož reete Spaho-po domače „2erjavi letč.“ (Op. ur.).
Boljševizem
O	boljševizmu oziroma komunizmu trde, da je njegov glavni nauk odprava privatne lastnine. Kar je na svetu vrednot, naravnih ali že pridelanih in izdelanih, je last vsega človeštva in ne privatnih oseb.
Ta nauk je za kapitaliste oziroma za vse, ki kaj imajo, jako nevaren. Zato je razumljiv trdovraten odpor vseh, ki stoje na stališču privatne lastnine, proti komunizmu in njegovim naukom.
Za komunizem se vnemajo pred vsem tisti, ki nič nimajo razen svojega golega življenja in svoje delovne moči. Razširjajo ga pa tudi vlade same, tudi naša.
V	preteklem mescu so podpisovali pri nas državno posojilo. Stvar ni tekla tako gladko kakor so pričakovali. Zato je posegla vmes tudi vlada, toda ne z inserati ali na shodih itd., ampak s sredstvi, ki jih imenujemo prav lahko z besedo: boljševizem od zgoraj.
Vlada najložje kontrolira dohodke svojih nameščencev. Vlada ve dobro, da dohodki njenih uradnikov niso baš sijajni. Kljub temu je povabila uradništvo na podpis posojila. Dotlej je stvar v redu.
Ni pa v redu dostavek k vladnemu povabilu na uradništvo, „naj se napravijo seznami onih uradnikov, ki bodo podpisali in da bodo poslali te sezname na centralne urade v Belgrad.
Ta dostavek je nezakonit pritisk in ne pomeni nič več in nič manj kakor zaplembo privatnega premoženja — torej to, kar hočejo komunisti.
Le zamislimo se v položaj malega (tudi višjega) uradnika. Plača je skromna, otrok mnogo. Nekatere tlačijo še
Dnevne
Našim naročnikom in prijateljem.
Jesensko delo se bliža svojemu koncu. Ljudje na deželi bodo po končanem težkem letnem in jesenskem delu dobili čas za potrebni jim telesni odmor in počitek. Dolgi jesenski in zimski večeri so pa kakor vstvarjeni za čitanje. Poleti kmet nima mnogo časa odveč za čitanje časopisov in za učenje. To lahko nadomesti na jesen in na zimo. Zato se obračamo na vse naše prijatelje in naročnike z vljudno prošnjo, naj to ugodno priliko izkoristijo in naj poskuša vsak pridobiti našemu listu vsaj enega novega naročnika. To gotovo ni pretežko. Kdor smatra naš list za dober in potreben, naj nam stori to prijateljsko uslugo. Naš list ne razpolaga z nobenimi fondi in z nikakimi posebnimi podporami, ampak se mora vzdrževati sam od svojih dohodkov, katerih glavni del tvori naročnina. Zato pa list lahko piše popolnoma neodvisno. Kolikor večje bo število naročnikov, toliko boljši in obsežnejši bo list. Svojo dobro voljo za povečanjem lista smo pokazali že opeto-vano s tem, da smo posameznim številkam priložili prilogo, kakor hitro so nam denarna sredstva to dopuščala. Zato prosimo svoje prijatelje, naj pokažejo tudi oni svojo dobro voljo nam nasproti in naj nas kolikor mogoče krepko pod-pro, da bo list vedno boljše odgvarjal svojemu namenu.
V	radikalno stranko vstopa čim dalje več članov. Prijave za vstop so se množile zlasti v zadnjem času. Ker ne moremo navajati vseh imen, javljamo na kratko:	V radikalno stranko je že
vstopilo tri četrtine JDS; četrta četrtina sledi v eni prihodnjih številk.
Odprto vprašanje na pokrajinsko npravo. Ali je pokrajinska uprava že kaj ukrenila glede znanega učiteljskega osobja v ptujskem okraju in kaj?
Vprašanje štipendij za one dijake, ki študirajo v inozemstvu, je še vedno nerešeno. Doslej so dobivali dijaki iz Srbije povprečno štirikrat večjo državno podporo kot njihovi prečanski tovariši, ker so prejemali podporo v dinarjih, drugi pa, katerim so nakazovale podporo pokrajinske vlade, so dobivali isto število kron. Minister prosvete je sicer nameraval podpore za vse dijake-šti-pendiste izenačiti, toda finančni minister je edgovoril, da ni denarja. Razun tega so dobile nekatere pokrajinske vlade še manjše kredite v to svrho kot lansko leto. Mi nimamo nič proti temu, če bcl-grajska vlada dovoljuje dijakom iz Srbije izdatno podporo, da so siti in oblečeni, mislimo pa, da ne bi bilo krivično,
od zgoraj.
stari ali pa že novi dolgovi. V hiši vlada beda in na mizo prihaja mnogo več krompirja kot mesa. Tak mož komaj čaka na skromno povišanje in na še skromnejše povišanje dohodkov. Toda pretekel ga bo njegov tovariš, ki ga je slučajno rodila premožna mati ali pa, ki ima bogato ženo. Ta bo podpisal posojilo in postal bo vladni svetnik, dvorni svetnik, on bo pa ostal „sluga pokoran" vse svoje žive dni, če ne podpiše in ne pride v seznam. On si mora torej pritegniti pas okoli trebuha še za 2 ali 3 luknje, samo da bo podpisal, prišel v seznam in tudi avanziral, on mora!
Tak pritisk je izvajala bivša avstrijska uprava na svoje nameščence za časa vojne, torej v izrednih razmerah. Danes pa živimo v miru, torej v dobi, ko ne bi smel več odločevati pritisk, ampak svobodna volja in zaupanje.
Uradniška plača je uradnikova privatna last, s katero sme in more razpolagati edinole on sam in nihče drugi. Tudi država ne. Ona je prejela od uradnika delo, uradnik od nje plačilo. Kam uradnik nese svojo plačo, ali v oštarije ali pa svoji ženi, to državo nič ne briga.
Državna oblast pa komandira, kam naj obrne uradnik svoje krajcarje. Ne direktno, tega poguma država nima, vsaj povsod ne (v Vojvodini n. pr. ga je imela). Toda indirekten pritisk spada v isto moralno kategorijo kakor direkten. Posledica enega in drugega je konfiskacija privatne lasti, izvršena nad najrevnejšimi med revnimi. In to ni prav.
Ali državni oblastniki ne vedo, kaj pomeni za državo zadovoljno uradništvo? Ali mislijo, da bodo uradniki na tako postopanje zadovoljni?
vesti.
če bi tudi dobili vsaj to, kar dobe njihovi tovariši iz Srbije, tudi sinovi onih „prečanov“, ki po lastni izjavi finančnega ministra več davka plačajo drža-
vi	kakor ostali davkoplačevalci. Zakaj tukaj ne velja princip enakopravnosti in edinosti?
Srbska šola v Bojancih. „Narodna Prosveta", glasilo učiteljskega društva, piše: „Pod sinjim nebom Slovenije, obdano od gozdov, je mala vas Bojanci. Prebivalci so vsi čisti pravoslavni Srbi, še bolj navdušeni Srbi od Šumadincev. Pravijo, da so potomci treh hajdukov, ki so „uskočili“ v Slovenijo 1. 1450. od bregov reke Bojane, po kateri so imenovali tudi svojo vas. Njihove navade so patrijarlialne; imajo tri bratstva: Vrlinič, Radojčič in Kordič. Slavijo tri „slave“. Govore pravilno srbski in prepevajo lepe srbske pesmi. So zelo prijazni in dobrodušni ljudje, bistri in inteligentni, pravi Podrinci, od katerih se niti po noši ne razlikujejo. Ti so prosili nedavno ministra prosvete za srbskega učitelja. Gospod E. Gangl je takoj predlagal, da se jim pošlje pravoslavnega učitelja. Izpolnitev te njihove želje je dobre ljudi silno razveselilo.1* — Iz te notice je razvidno, da ima radikalna stranka v Sloveniji gotovost vsaj na
1	mandat.
Izborna učna knjiga za ljudske šole.
„Vsi, ki živimo v eni državi, smo njeni sinovi ali državljani, država je naša domovina, ali naša mati. Svojo domovino moramo vsi ljubiti Naša mila domovina se imenuje Ogrska. Na čelu države stoji kot vrhovni poglavar in njen gospodar. Njegovo Veličanstvo naš kralj. On se zove Karl IV. Svojemu kralju moramo biti vsi udani in zvesti." — Tako stoji zapisano v čitankah, iz katerih se uče srbski otroci v Vojvodini. Čitanki je naslov „Srpska čitanka za IV. razred osnovnih škola." Spodaj pa: »Ministar-stvo Prosvete kraljevstva Srba, Hrvata
i	Slovenaca odobrilo je ovu knjigu pod Slovenaca odobrilo je ovu knjigu pod br. 1413/1919. za učbenik u osnovnim školama." — Dober referent je moral to biti, ki je knjigo predložil ministru na odobrenje. (Gospod P. F. se je oddahnil, ker vidi, da ne gre za kakšno njegovo knjigo).
Kaj se čuje? JDS: Novi ljubljanski župan dr. Perič ne bo potrjen! Publika: Zakaj pa zopet ta ne? JDS: Ker je v svoji mladosti na ljubljanskih „šancah večkrat z drugimi moškimi individuji „rihtarja“ bili
Državno
Podpisovanje državnega posojila je zaključeno. Končalo je, kakor je bilo lahko predvideti, z jako skromnim uspehom (da se milo izrazimo), čeprav je bila agitacija velika in je vlada izvrševala tam, kjer je mogla, jako občuten pritisk, o čegar zakonitosti bi se dalo precej govoriti.
Državne blagajne so prazne, državne potrebe pa silno velike. Mi hočemo zadovoljiti nebroj gospodarskih potreb, hočemo urediti promet, hočemo graditi nove železnice, hočemo oborožiti in preskrbeti armado. Vse to veija mnogo denarja. — Ogromnih svot, ki jih zahteva izvršitev tako velikih in obsežnih načrtov, pa tudi najbogatejša država ne krije iz rednih davčnih dohodkov, ampak s posojili. Na to pot je morala kreniti tudi naša država.
Naša državna uprava je razpisala v svrho kritja potreb za ureditev prometa notranje posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev (2 miljardi kron). Veliki denarni zavodi so to vsoto prevzeli na sebe. Država bo torej denar dobila. Ker pa veliki denarni zavodi potrebujejo veliko gotovine, da zadovolje dnevne potrebe trgovskih in sploh gospodarskih krogov, zato morajo obveznice državnega posojila ali razprodati med ljudi, ali pa pri Narodni banki zastaviti, da dobe zopet gotovino v svoje blagajne.
Ljudje so se pozivu državnih oblasti in vabilom bank prav slabo odzvali. Zakaj? Obrestna mera je razmeroma visoka — 7 odstotkov —, obveznice so davka proste, skratka država je dovolila velikim kapitalistom in malim hranilcem vse mogoče ugodnosti, a enega jim ni znala vliti, in to je najvažnejše: zaupanja! Brez zaupanja pa ni posojila!
Mi imamo vsak dan priliko občudovati famozni red v našem državnem gospodarstvu. Pred malo dnevi je imel finančni minister dr. Komanudi pred finančnim komitejem svoj ekspoze, ki mora navdati vsakega, kdor razpolaga le z najmanjšim prihrankom, naravnost s strahom in ki presega vse, kar so doslej pisali opozicijonalni listi o gospodarskem neredu. Finančni minister je izjavil uradno, da so se računske knjige „izgubile“, da nihče ne ve, koliko smo dolžni v inozemstvu, da nam raši dobri zavezniki zaračunijo včasih eno in isto stvar dvakrat in trikrat in še nekaj takih podobnih primerov!! To je grozna slika našega finančnega stanja. To vse je moral priznati sam finančni minister in ta finančni minister stopa pred računajočo javnost s prošnjo za — posojilo! Kdo ga bo dal?
Narodna banka izkazuje v svojih računih, ki jih od časa do časa objavlja, da je denarja med ljudmi okoli 16 miljard kron. Denarja je torej dovolj in vsota od 2 miljard ni prevelika z ozirom na množino krožečega denarja. Toda če ljudje vidijo, kako država gospodari, ji ne bodo posodili nič, najsi imajo še toliko denarja na razpolago. Ljudje drže svoj denar rajši doma. Nočemo trditi., da je to pametnejše, ampak samo ugotavljamo, da je tako.
F.den izmed vzrokov rezerviranosti, da ne rečemo tihe odpornosti ljudstva proti podpisovanju državnega posojila oziroma nakupovanju obveznic je tudi okolnosi, da je zlasti »prečanski" svet silno mnogo izgubil na vojnih posojilih. Mi smo o tem poglavju že večkrat pisali in »državotvorni patrijotje" so se nam smejali, ker niso hoteli uvideti, da se pri denarju vsaka šala neha, Mi ostanemo mirno pri svoji trditvi in pravimo, da je bila popolna odklonitev vsaj delnega prevzetja vojnih posojil velika napaka. Vojna posojila so bili državni papirji in jamstvo za njih izplačilo je prevzela velika država (ime te države je postranska stvar). Ta država je propadla in na njeno mesto je stopila druga država (ime te druge države je tudi postranska stvar). Naš svet je pa že tak, da je smatral državo za nekaj večnega; za tako večno, kakor smatra zemljo za večno in dolg, ki ga intabu-lira na zemljo, za neizgubljiv. Zemlja, ki je obremenjena s hipotekarnim dolgom, lahko poljubno menja svojega lastnika, dolg le ostane in neha šele takrat, kadar je izplačan. Za tako posestvo nekako je smatral naš človek tudi državo. Prejšnja država je padla in na njeno mesto jc stopila druga, a glej: dolgovi te države so kar naenkrat izginili, tako
posojilo.
kakor da bi mogli izginiti tudi na travnike in njive intabulirani dolgovi, če menjajo lastnika! Taka procedura je za naše ljudske možgane nekaj neverjetnega! Ali je potem čudno, če je svet izgubil zaupanje v državo kot tako? Prej je imel pred seboj veliko in močno državo, pa je propadla in ž njo vred tudi njegov denar. Danes ima pred seboj zopet državo, pa si misli: Tudi ta država lahko propade in ž njo vred tudi moj denar — ergo no dam ga! To je tako jasno in logično, da nihče ne more zameriti masi, ki tako misli in računa. Če bi bila pa država obveznosti prejšnje države vsaj deloma priznala (kolikor se tičejo te obveznosti vsaj naših državljanov), bi bila s tem obvarovala stari in v kapitalistični družbi neupogljivi privat-no-pravni princip, „da grunt plača in ne gruntar" in ljudje bi dali tudi novi državi v trdnem prepričanju, da je to, kar dajo „državi“ (katerikoli državi!), neiz-gubljivo!
Druga točka, ki prihaja prav resno v poštev, je nezadovoljnost s sedanjim vladnim režimom. Politično razpoloženje mas v naši državi je znano. Če bi pri nas vladal res parlamentarni sistem in ga ne bi zlorabili, bi morali smatrati vlado za identično z državo. Pri nas pa tega ni in to je največje politično zlo. Ogromna večina ljudstva je prepričana, da sedanja vlada ni izraz njegove volje, ampak izraz volje neke klike, in tej kliki je ljudstvo izreklo svoje nezaupanje s tem, da je zadrgnilo svoj denarni mošnjiček. Ali sedanja vlada te govorice ne razume?
Ljudski odpor proti podpisovanju državnega posojila bo imel težke posledice. Ker banke ne bodo mogle razprodati svojih obveznic, bodo prisiljene nositi jih v Narodno banko. Ta bo rekla: Državne obveznice so prvovrsten državni papir. Na ta papir dam lahko posojilo, ker je vreden toliko kot zlato. Tiskali bomo torej z ozirom na to ,,zlato" podlago nov papirnat denar — ali ni to stara avstrijska praktika iz dobe vojnih posojil? In v svet se bodo valile rTove mase papirnatih tisočakov in stotakov, do zneska dveh milijard. Tako-le enkrat meseca oktobra pa bomo brali v izkazu Narodne banke, da znaša množina papirnatega denarja 5 milijard dinarjev mesto 4 in pol. To bodo brali tudi bor-zijanci in ti bodo rekli: 1 krona ni več vredna 2 in pol švicarskega franka ampak samo 1 frank ali pa pol franka itd. Rezultat bo: Kila sladkorja 80 do 100 kron, kila moke 25—30 kron. Živeli bomo torej ceneje kakor nikdar pred vojno... Le tako naprej!
Take so posledice nereda v državnem 'ospodarstvu. In tu prihajajo ljudje nam oznanjat, da bomo našli le v centralizmu svojo srečo in zadovoljnost in v centralistični ustavi! V Belgradu se koljejo in bijejo na žive in mrtve, kateri stranki da bo pripadel kakšen „sre-ski pisar", nikomur pa ne pade na um, da bi se lotil resnega dela, pogledal račune in tukaj napravil red. Vsaj poskušali naj bi. Svet bi že dobro voljo honoriral. Mi pa ne vidimo niti te! Zato pa naj nosijo odgovornost tisti, ki tako delajo. Mi smo povedali svoje mnenje že neštetokrat, da tako ne gre in zato si peremo roke. Zgodovina državnega posojila je resen opomin za vse, ki hočejo državi res dobro.
Sloveska Socilalna Matica. Zadružnikom Slovenske Socialne Matice podajam v vednost naslednje poročilo:	Na	pritožbo
predsednika, podpredsenika in tajnika proti sklepu občnega zbora z dne 28. junija t. 1. slede računskega zaključka in bilance je uvidelo deželno kot trgovsko sodišeo v Ljnb-gljani z dne 16. julija t. 1. (Firm. 1877, Zadr. VI. 145/12), da načelstvo za preteklo poslovno leto ni predložilo občnemu zboru niti računskega zaključka niti bilance ter da Je med posameznimi člani nesporazumljenje o tem, ali je zadružno gospodarstvo aktivno ali pasivno; zato jc odredilo sodišče izred-. no revizijo zadruge, sestavo računskega zaključka in bilance ter razpis novega občnega zbora v svrho razpravljanja in sklepanja
o	tem. Izredno revizijo je izvršila »Zveza slov. zadrug" v Ljubljani v dneh 16. do 18. avgusta in podala dne 25. avgusta glede računov sledeče poročilo: Upravni svet ni sestavil In predložil pravočasno, t. i. vsai 14
dni pred občnim zborom računov In bllancc za I. 1920 nadzorstvu v pregled, ampak šele
1	uro pred občnim zborom. Nadzorstvo sploh tii vršilo svojili dolžnosti, ker ni imelo niti ene seje in ni skrbelo, da se knjigovodstvo vodi pravilno ter da se računski zaključek pravočasno in pravilno sestavi. Knjigovodstvo se vodi zelo malomarno In površno; v žurnalu je vse polno stornacij, pre
črtanih in radlranih številk, sploh se na prvi pogled vidi, da so bile vse postavke vpisane 'lajbrže šele zadnji dan pred občnim zborom.
Računski zaključek za upravno leto 1920., ki ie bil potrjen na občnem zboru dne 28. junija t. 1., ni bil niti formalno niti gospodarsko pravilno sestavljen. Gospodarski položaj zadruge je dokaj zadovoljiv. V celoti je dosedanje delovanje zadruge ustreglo v vsakem
oziru namenom in ciljem svoječasne ustanovitve.
*
Ker je bil na občnem zboru dne 28. junija t. 1. izvoljen nov upravni svet, je začel ta poslovati. Njegova naloga bo, da sestavi računski zaključek in bilanco ter jo predloži novo sklicanemu občnemu zboru zadružnikov. S tem je vprašanje Slovenske
Socialne Matice za bivši odbor rešeno.*) —
V	Ljubljani, dne 22. septembra. 1921. — Dr. Lončar.
'"J Kaj pravi na to č. g. „posIanec“ Zvonimir Bernot, zadružni revizor in sestav-ljatelj „bilance“, ki je nikoli'ni bilo. Grom in peklo naj pogrezne tega kdor... kravar!! (Op. ured.)
Podružnica V Murski Soboti in Doljnji Lendavi.
čistih brez odbitka _	  rentnega	davka.
Marijin »rgr 8 Wolfova ulica 1
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanov, septembra 1919.	CVK&S'*
Prometa v lanskem letu nad 128,000.000 kron
Neposredno pod državnim nadzorstvom
'"Tiskarna je spopolnjena z mo-* dernimi novimi stavnimi in tiskarskimi stroji ter z raznovrstnimi novimi črkami In okraski In izvršuje vsa tiskarska dela: časopise, knjige, vaMla, račune, tabele, letake, lepake, vizitke, kuverte, trgovski papir itd. itd. lično, okusno in poceni.
m Oblačilnica za Slovenijo
reg. z. z o. z. v	u	ui	jan	j
uljudno naznanja, da je prejela od znane brnske tvrdke Stiasny &	Schlesinger,
bogato zalogo volnenega ženskega blaga	za zimo,
ki se lahko ogleda	vsak dan v njenem glavnem skladišču v Ljubljani, Šolski drevored 2./I.	Cene	za	prvo
 - ^vrstno blago kar najugodnejše.	samo	na	debelo
Zadružna gospodarska banka d. d
Telefon st. 2i. Lj&afoSjaaia, Dimsajska cesta št» 38/1« Telefon at. 21.
(začasno v prostorih Zadružne zveze).	/
Podružnice: Djjakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko
Kapital in re&erve skupno z afilijacijami čez BC 50.0C0.000.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Vplačana d?ln glavnica K 30,000.000 -
SLOVENSKA BANKA
immm, Krebov trg 10, nasproti ..Mestnega 1101113“.
Telefon št. 567. Geli. račun št. IZ ZDS
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem račnnn.
Ima posebni amerikanski oddelek in prvo-vrstne zveze z inozemskimi bankami.
Uh
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
J
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Naročajte in širite „AVT0N0M1STA“!
Zvezna Marna