GLAS LJUDSTVA Pozno da, kdor čaka, da ga poprosijo. Portugalski pregovor r. L‘ Številka 2 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150,- ŠIT) petek, 16. januarja 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Urad ni vrata, na katera se potrka, kadar zmanjka denarja. Državna sekretarka Mihaela Logar Veliko odlikovanje Mihu Dolinšku Koroški reklamni oskar za Miho Dolinška (desno), na katerega je lahko upravičeno ponosen. Letošnji Tischlerjev nagrajenec Miha Dolinšek pospravlja priznanja tudi v širši koroški javnosti. Preteklo sredo je bil na TVVISTERJU 98 odlikovan kot prejemnik prve nagrade za oblikovanje lepaka Deutsch/slovvenisch za Film Mladje, za reklamni spot za podjetje Laas v Velikovcu pa je bil uvrščen med prve tri. S Tvvisterjem koroška gospodarska zbornica nagrajuje najinovativ-nejše in najkreativnejše ideje na področju reklame in tržne komunikacije. Dolinšek je zmagal kot David proti Goljatu, saj je kot novinec na reklamnem področju - šele jeseni preteklega leta je začel z lastno reklamno agencijo - odnesel zmago pred naj-priznanejšimi reklamnimi agencijami Koroške. Uspeh mu je zagotovila strokovna žirija, ki je bila tokrat zasedena z vrhunskimi predstavniki na čelu s prof. Fritzem Karmasinom z Dunajske univerze kot predsednikom. To vsekakor potrjuje dobro izbiro NSKS in KKZ za dobitnika letošnje Tischlerjeve nagrade. Miha Dolinšek v pravem pomenu besede dela „rekla-mo“ za Koroške Slovence in si zato zasluži priznanje kot „profet v lastni deželi". Podelitev je naslednji petek, 23. januarja 1998 ob 19. uri v Slomškovem domu. Danes Frlec pri Schiisslu Slovenski zunanji minister Boris Frlec se je danes, v petek na Dunaju srečal z avstrijskim kolegom Schusslom. Že včeraj, v četrtek, pa je Frlec sprejel delegacijo koroških Slovencev (NSKS, EL, ZSO in SGZ), medtem ko je Schussel preteklo sredo imel krajši pogovor s predsednikom NSKS Nantijem Olipom, podpredsednikom mag. Vladimirjem Smrtnikom in predsednikom EL Andrejem VVakounigom. Teme pogovora so bile skupno neposredno izvoljeno zastopstvo, zajamčeni mandat, temeljni manjšinski zakon in financiranje privatnega radia Korotan/AGORA. Po zadnjih podatkih bi privatni radio potreboval subvencije v višini 15 mio. šilingov: Schussel je obljubil, da bo se bo v tej zadevi povezal s kanclerjem Klimo. Sliki: Fritz 2 Politika petek, 16. januarja 1998 Politika 3 Komentar Kako dolgo še? ..Trenutno je v Sloveniji javno mnenje o Slovencih na Koroškem in v Italiji pozitivno. Skrbi pa me, da bi se to spremenilo." Tako Mihaela Logar, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu, v novoletnem pogovoru za NAŠ TEDNIK. Zaskrbljenost predstavnice slovenske vlade, pristojne za zamejske Slovence, je vse drugo kakor iz trte zvita. Je predvsem izraz nove slovenske realnosti - realnosti, ki je značilna za vse države s parlamentarno demokracijo. Tudi za slovenske državnozborske poslance in vladne politike velja zlato pravilo: v prvi vrsti se je treba ozirati na interese volilk in volilcev. Časi, ko je bilo mogoče dajati zamejskim Slovencem širokogrudne finančne podpore, ne da bi za to bilo potrebno osnovno soglasje »širokih ljudskih množic", so dokončno minili, kar je tudi prav in pošteno. Poleg tega gospodarski problemi v Sloveniji niso ravno majhni. Tudi za slovenski parlament in vlado velja zahteva EU in mednarodnega denarnega sklada, da morata vztrajati na znižanju proračunskega primanjkljaja - torej varčevati. Na Žalost v zamejstvu tega še vedno nismo prav dojeli, kaj šele, da bi se odločili za ustrezne konsekvence. Te so lahko samo čim doslednejše prizadevanje za ohranitev in plodni razvoj narodne skupnosti - ob čimbolj smiselni uporabi javnih finančnih podpor. Kakšna je glede tega trenutna realnost, je znano. Zaradi manjkajočega skupnega zastopstva nastopamo nasproti Dunaju, Celovcu in Ljubljani neučinkovito, vrhu tega pa se ubadamo z velikimi finančnimi problemi. Hkrati pa upamo, da bodo to slovenski davkoplačevalci še naprej širokogrudno podpirali. Vprašanje je le, kako dolgo še? Janko Kulmesch Osnova dobrega soelovanja so korektni odnosi Državna sekretarka Mihaela Logar je pri slovenski vladi pristojna za zamejske Slovence.V pogovoru za NAŠ TEDNIK poudarja potrebo skupnega zastopstva in dosledne finančne kontrole. Po besedah podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika naj bi o dodeljevanju proračunskih sredstev za leto 1999, namenjenih zamejskim Slovencem, že odločalo skupno neposredno izvoljeno zastopstvo. Nasprotniki skupnega neposredno izvoljenega zastopstva so vam nato očitali, da njegovo stališče ni usklajeno s slovenskim zunanjim ministrom Borisom Frlecem. Drži to? Mihaela Logar: Ne. Naše stališče je usklajeno. V čem vidite svojo naj-glavnejšo nalogo za to leto? Prvič - krepitev slovenske zavesti v slovenskih manjšinah. Pobude za to prepuščam manjšinam samim. Drugič - prizadevanje za večjo gospodarsko moč manjšin. Tretjič - želja po enotnem nastopanju manjšin navzven je generalna in je ne poudarjamo samo na Koroškem. Podpirajo jo tudi —„ Slovenci v Italiji in na Madžarskem in se v tej smeri uspešno pogovarjamo naprej. Četrtič - dana mora biti kompletna transparenca uporabe sredstev iz slovenskega proračuna. To sem dolžna slovenskim davkoplačevalcem. Pomeni to, da boste v prihodnje še posebej natančno kontrolirali uporabo proračunskih sredstev? Kontrola je izredno pomembna, ker vemo, da se finančna situacija zaostruje. Če zagovarjam finančne podpore, moram njihovo potrebo utemeljiti z dobrimi argumenti. Pri tem je treba tudi upoštevati, ali je to v skladu s slovensko ustavo, Resolucijo slovenskega državnega zbora o zamejskih Slovencih (1996) in s slovensko zunanjo politiko oz. dobrososedskimi odnosi. Slovenska vlada je zelo jasno formulirala željo glede Slovensko javno mnenje o Slovencih na Koroškem in v Italiji je pozitivno. Skrbi pa me, da bi se to spremenilo. Državna sekretarka MIHAELA LOGAR skupnega neposredno izvoljenega zastopstva. Kako naprej? S strani Slovenije je bila dana smer, ki jo želimo, manjšina pa naj najde najprimernejšo obliko, kako doseči ta cilj. Slovenija priznava vso notranjo pluralnost manjšine, vendar je enotno nastopanje navzven nujno potrebno. Pričakujem, da je manjšina sposobna poiskati nacionalni skupni imenovalec. In če ga ne bo našla? Ne bi želela odgovoriti na to vprašanje. Je prezgodaj za odgovor, ker mislim, da ga je treba skupno poiskati. Predsednik ZSO dr. Sturm je prizadevanja slovenske vlade za skupno neposredno izvoljeno zastopstvo primerjal s petokolonaštvom. Pojem „peta kolona" povezuje- mo s Hitlerjevo Nemčijo, ki je nemške manjšine v jugovzhodnih deželah (npr. v Sloveniji) zlorabljala kot instrument svoje okupacijske politike. Kaj pravite na očitek petokolonaštva? Take izjave sprejemam kot zelo negativno tolmačenje vseh naporov in energije, da bi našli skupno pot iz dosti nemogoče situacije, v kateri se nahaja slovenska narodna skupnost. Slovenija ima ustavno pravico, da skrbi za svoje manjšine. To slovenska vlada po svojih močeh tudi počne, pri tem pa ne more biti uspešna, če se del manjšine tem naporom upira. Kako ocenjujete odnos slovenskih državljank in državljanov do zamejstva? Slovensko javno mnenje o Slovencih v zamejstvu je pozitivno. Skrbi pa me, da bi se to spremenilo. Polemika po časopisih prikazuje samo negativne odzive na prizadevanja slovenske vlade za rešitev notranjih problemov manjšine. In odnos slovenskega parlamenta? Parlament je enoten v podpori slovenski manjšini. To enotnost in podporo želimo naprej obdržati - kar pa je v veliki meri odvisno od manjšine same. Doslej je bilo tako, da so si na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu manjšinske ustanove in organizacije tako rekoč dnevno podajale kljuko. Urad ni vrata, na katera se potrka, kadar zmanjka denarja. Programi bodo usklajeni na začetku leta in jih mora uskladiti manjšina sama s soglasjem urada. Ni potrebno, da vsaka organizacija posebej hodi na urad in se marsikdaj neprijazno obnaša tako do ljudi v uradu kakor do drugih manjšinskih organizacij. Osnova dobrega sodelovanja so korektni odnosi. Obljubljam, da se bomo s strani urada tudi korektno obnašali. Hvala za pogovor. Janko Kulmesch v. sv. dr. Valentin Inzko je lmož-politik z dušo in tele-I—^ som. Politika mu je bila že položena v zibeljko - saj izhaja iz Preglijeve rodbine, znane predvsem tudi po Andreju Einspielerju, očetu Koroških Slovencev. Bil je med prvimi sodelavci NSKS; od leta 1952 do 1958 mu je služil kot tajnik, od leta 1960 do 1968 kot predsednik, od 1972 do 1973 pa kot podpredsednik. Bil je prvi odgovorni, od 1960 do 1968 pa tudi glavni urednik NAŠEGA TEDNIKA. Imel je politično odgovornost v času izrazito agresivnega nemškega nacionalizma ter uničujočih ideoloških konfliktov znotraj manjšine. Tudi finančne razmere, v katerih sta delovala NSKS in NAŠ TEDNIK, so bile vse drugo kakor zavidljive. Inzko kljub temu ni obupal, temveč je vztrajno in požrtvovalno izpolnjeval svoje dolžnosti. Potrebni optimizem je črpal predvsem iz trdne povezanosti s Cerkvijo in njenim poslanst- Prisrčne čestitke zvestemu sodelavcu Dv. sv. dr. Valentin Inzko bo v četrtek, 22. januarja, praznoval svoj 75. življenjski jubilej. vom. Še več: od leta 1971 je vse svoje moči posvetil delovanju koroške in avstrijske katoliške sinode, kot sopredsednik nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije pa bo brezdvomno šel v zgodovino. Velike zasluge ima tudi kot soizdajatelj dvojezičnih publikacij „Skupna Koroška - Das gemeinsame Karnten". Prav tako je že štiri desetletja vodilni sodelavec Mohorjeve družbe -od 1958 do 1992 kot njen odbornik, sedaj kot predsednik častnega sosveta. Dr. Valentin Inzko pa je tudi znan kot mož velikih zaslug za dvojezično šolstvo. Bil je med prvimi profesorji Slovenske gimnazije, nato celih 24 let, do upo- kojitve leta 1988, deželni šolski nadzornik za pouk slovenščine na srednjih in višjih šolah ter za Slovensko gimnazijo. V zadnjih petih letih svojega poklicnega udejstvovanja je bil tudi vodja manjšinskega šolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu. Nenazadnje pa je dr. Valentin Inzko predvsem mož velike prijaznosti, dobrotljivosti ter globokega sočutja. Rad išče prijeten pogovor, slej ko prej zelo budno spremlja vsestranska dogajanja v naši narodni skupnosti - in če ga uredništvo NAŠEGA TEDNIKA prosi za kak prispevek, rade volje ustreže prošnji. Prihodnji četrtek, 22. januarja, bo dr. Valentin Inzko praznoval 75. življenjski jubilej. NSKS in SKUPNO NEPOSREDNO IZVOLJENO ZASTOPSTVO Enotno stališče SSk, NSKS in EL V Kanalski dolini so se srečali Slovenci iz Italije in s Koroškega. Vodstvo Slovenske skupno-sti (SSk), edine slovenske stranke v Italiji, se je preteklo soboto (10. 1.) srečalo v Žab-nicah s predsednikom NSKS Nantijem Olipom, predsednikom EL Andrejem VVakouni-gom in predsednikom CAN ma9' Marjanom Pippom. V skupnem stališču so poudarili, da J® treba pri obeh slovenskih manjšinah čimprej priti do skupnega demokratično izvoljenega predstavništva. Enako velja za zajamčen manjšinski mandat v zakonodajnih telesih. Po oceni SSk (zastopali so jo predsednik Bernard Špacapan, deželni tajnik Martin Brecelj, podtajnik Ivo Jevnikar in član deželnega vodstva Pavel Goriup - ta naj bi v prihodnje bil pristojen za delovanje SSk v Benečiji) je ■.pri Slovencih v Italiji treba proces v smer skupnega de- MIRO MOZETIČ Miro Mozetič „Cestitam k skupnemu političnemu nastopanju" K aktualnim dogajanjem pri zamejskih Slovencih je zavzel stališče tudi predsednik poslanskega kluba SKD Miro Mozetič. V pismu NSKS in EL poudarja: ..Čestitkam k zamisli, da ste se politične organizacije SSk, NSKS in EL sestale v Kanalski dolini in se še bolj povezujete v skupnem političnem zastopanju. Poslanci SKD bomo v državnem zboru dosledno podpirali skupno in demokratično izvoljeno zastopstvo slovenske manjšine v Avstriji in Italiji, ker je po našem prepričanju to najboljša pot za učinkovito zastopanje manjšine." NAŠ TEDNIK mu želita obilo Božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in predvsem zdravja. Prisrčno se mu zahvaljujeta za ves trud in zvestobo, ki ju je izkazoval in ju slej ko prej izkazuje prizadevanjem za čimbolj ploden razvoj slovenske narodne skupnosti. Ad multos annos! Janko Kulmesch GLAS IZ LJUDSTVA mokratično izvoljenega zastopstva na novo sprožiti, saj so se vsi dosedanji poskusi izjalovili". Posveta so se udeležili tudi predstavniki Slovencev v Kanalski dolini (Gabriel Moschitz - predsednik združenja Mario Černut, podžupan Aleksander Oman iz Ukov, župnik Mario Gariup in dolgoletni organist v Žabnicah Hanzi Moschitz). Po besedah Gabriela Moschitza bodo Slovenci v Kanalski dolini imeli odslej možnost pouka slovenščine tudi v javnih ljudskih šolah. Nadalje so predstavniki Kanalskih Slovencev izrazili željo po čim tesnejšem sodelovanju s Koroškimi Slovenci na kulturnem področju. Prav tako pa tudi pričakujejo da bi SSk postala v Kanalski dolini in Benečiji bolj zasidrana. -Kuj- FRLOZEV LUKA Zvezni kancler Viktor Klima je oklical leto 1998 za leto dela. Za šmenta, kaj pa so socialisti doslej delali? 4 Gospodarstvo Aktualni intervju Ob napredku stabilizacija Slovensko zadružništvo na Koroškem v letu 1997. Pogovarjali smo se z glavnim poslovodjo Zveze-Bank v Celovcu dipl. trg. J. Habernikom. Kakšni so prvi podatki poslovanja Posojilnic-Bank, Zveze Bank in Zadrug Market? Leto 1997 je potekalo v znamenju umirjene rasti in stabilizacije poslovanja. Bilančna vsota naših denarnih ustanov je porasla za kakih 4%, hranilne vloge za 6%, krediti pa za 7%. Skupna nekonsolidirana bilančna vsota je znašala okoli 6,3 milijarde šilingov, kar je za okoli 250 mio. šilingov več kot v prejšnjem letu. Torej se je zaupanje v naše denarne ustanove še naprej večalo, saj smo upravljali v letu 1997 več kot 4 mrd. šilingov primarnih vlog občanov in podjetij. Zaposlovali smo okoli 300 sodelavcev, kar je enako število kot v letu 1996. Pri hranilnih vlogah je treba pripomniti, da so se v letu 1997 v celi Avstriji zmanjšale za več kot 20 milijard šilingov, kar je predvsem posledica takozvanega varčevalnega paketa. Zadruge Market so blagovni promet nekoliko povečale, kar je samo po sebi že uspeh, ker je promet na tem sektorju v Avstriji v letu 1997 nazadoval. Pri dveh zadrugah smo imeli probleme z donosnostjo in sta poslovali z večjo izgubo, kar bo treba v letošnjem letu spremeniti. Avstrija je članica EU. S 1.1. 1999 pride z uvedbo Evra denarna unija. S Slovenijo se bodo pričela pogajanja o članstvu v EU. Kakšno bodočnost vidite pri tem za slovensko zadružništvo na Koroškem? Zdaj imamo Zvezo-Bank, 7 Poso-jilnic-Bank s 14 podružnicami, 4 Zadruge Market z 8 podružnicami, živinorejsko zadrugo Pliberk in Zadrugo Market - Center-Trade, ki oskrbuje Zadruge Market - skupaj torej 35 zadružnih mest na Koroškem. V zadnjih letih smo že bolj koncentrirali svoje delovanje. Tudi razmeroma majhne enote bodo v skupni Evropi lahko imele svoje mesto, če se bodo specializirale in si našle svoje tržne niše. Pri tem pa predpostavljam, da mora biti njihova tehnična opremljenost zelo dobra. Isto velja za organiziranost in angažiranost, ker moramo konkurirati - predvsem na blagovnem področju z velikimi sistemi kot so to Billa, Hofer ali Spar. Na bančnem področju ostaja naša prednost povezanost s člani. Prednost ostaja tudi poslovanje naših zadružnih bank v Sloveniji in na Hrvaškem. Konkretno pa se pogovarjamo - vsaj Zveza- Bank - tudi o sodelovanju ali povezovanju s kakim partnerjem ali s partnerji tako na denarnem kot na blagovnem področju. Iščemo partnerje v pravem pomenu besede, s katerimi bi sodelovali in tako na vseh področjih bolj racionalno poslovali, pri tem pa kljub temu ohranili našo identiteto in posebnost. Najraje bi našli v novi Republiki Sloveniji partnerje, ki bi imeli interes nastopati na avstrijskem tržišču in bi jim lahko ponudili pri tem naše izkušnje in povezave. Lahko bi bilo vse skupaj oddati in se nato lagodno vsesti za mizo, samo da bi bilo potem našega samostojnega zadružništva po 125 letih konec. Prilagajati pa moramo način našega poslovanja novim potrebam. Do danes smo se trudili za naš obstoj: vse smo zgradili na novo ali modernizirali. Zdaj gre za dolgoročno ohranitev naše posebnosti na poslovni podlagi. Trudil se bom za to, da bi naše zadružništvo ostalo samostojno in še naprej vršilo nalogo kot doslej. Samostojno pa bo ostalo, če bo tudi gospodarsko uspešno. Poglejte, kaj se je zgodilo na Tržaškem in Goriškem. Največja zamejska banka je zabredla v težave, druga največja pa ima po ukazu Banke Italije neslovenca na vrhu. Na Koroškem smo bili dolgo brez svojih gospodarskih šol. Zdaj jih imamo in ne bi bilo prav, če zdaj med nami ne bi našli sposobnih ljudi, ker bodo ti najbolje vedeli, za kaj gre in se nadpovprečno angažirali. Kaj še ostaja in kaj bo še ostalo v prihodnje od zadružnih načel, kot so to solidarnost, vzajemnost, samouprava in sa-moodgovornost? Prepričan sem, da naše zadružništvo ne bi obstajalo več, če ne bi veljala več ta načela. Samo v skupnosti je pri nas moč. Marsikatere pretrese v zgodovini ne bi preživeli in bi nas že davno prevzeli drugi. Tudi ZVEZA BANK kot deželna zveza slovenskega zadružništva na Koroškem, ki je v lasti Posojilnic-Bank in Zadrug-Market (njihovi lastniki pa so več kot 5000 članov), ni sama sebi namenjena. Tudi danes pospešuje gospodarstvo svojih članov - lastnikov in mora v prvi vrsti vplivati na to, da tudi člani dobro gospodarijo. Seveda pa mora najprej sama dobro poslovati in imeti gospodarsko moč, sicer svojega namena ne more izvrševati. Tako je na primer Zveza-Bank v zadnjih 12 letih pospeševala gospodarstvo članov na razne načine. Solidarnost je izvajala na primer tudi tako, da je v vseh teh letih prispevala Posojilnicam-Bank in Zadrug-am-Market okoli 200 mio. šilingov raznih pospeševanj kot so to solidarni prispevki pri raznih težavah in druge pomoči, kot na primer pri reklami, izobraževanju in šolanju. Zato imajo za naše zadružništvo ta načela tudi v bodoče odločujoč pomen. Treba pa bo pri tem vedno bolj poudarjati tudi samoodgovor-nost članov. Na račun slovenskega zadružništva na Koroškem je slišati tudi razne kritike in pripombe: Boroveljski problem pred več ko 10 leti, propad samostojnosti in malverzacije pri Posojilnici-Bank Celovec, nedovoljene spekulacije sodelavcev Zveze-Bank z vrednostnimi papirji, izgube pri nekaterih blagovnih zadrugah. Kaj pravite k vsemu temu? Kdor dela ali dobro dela, dela tudi napake. Kdor nič ne dela, temu se tudi ne more kaj zgoditi. Posojilnice, Zadruge in Zveza-Bank so v zadnjih petnajstih letih nadpovprečno, včasih skokovito rasle, ker so morale nadoknaditi to, kar je bilo prej zamujenega. Spet in spet so morale prilagajati svoje organizacijske strukture. Tehnika in poslovanje sta se vedno spreminjali. Danes je tako, da se znanje o stvareh vsake štiri leta podvoji. Fakti so danes naslednji: Vse Posojilnice in Zadruge - seveda tudi Zveza - so modernizirane, prenovljene ali nove. Stranke, člani in poslovni partnerji ja vse to vidijo. Vse se je napravilo v zadnjih nekaj letih. Imamo solidna lastna sredstva. Večkrat smo povečali promet in lastna sredstva. V južnokoroški javnosti imamo kar dobro ime. Morali bi biti bolj zadovoljni, pa nismo. Treba je, da rastemo še naprej, pa čeprav z zmanjšano hitrostjo, da ohranimo in stabiliziramo tisto, kar smo dosegli. Kar ne raste, umre, pravi pregovor. Neljube stvari so se dogajale tudi pri nas. Slovenci nismo nobeni svetniki ali mnogo boljši od drugih. Tudi med nami so lahkomiselneži, neposlovni ljudje ali celo kriminalci. Poštenosti se ne da naučiti. Treba pa je, da si naši sodelavci pridobijo še več izkustva, da se še bolj izobražujejo in kažejo še večji angažma pri poslovanju. Vzporedno pa morajo postati tisti, ki poslovanje spremljajo in ga Direktor Zveze Bank dipl. trg. Joža Habernik kontrolirajo, še boljši od tistih, ki posle opravljajo. Ne gre pa vse od danes na jutri. Svojih gospodarskih šol še nimamo dolgo in tudi ne velike izbire pri vodilnih kadrih. Če vse prej navedeno upoštevamo, je gospodarsko stanje v našem zadružništvu kar v redu. Zdaj pa še bolj privatno vprašanje. Poleg vašega poklicnega dela ste še predsednik Deželnega gremija za zunanjo trgovino pri Koroški gospodarski zbornici, podžupan v občini Žitara vas ter predsednik Združenja staršev na Dvojezični TAK v Celovcu. Ali to ni preveč funkcij? Po zaključku študija sem pač poleg poklica zagrabil tudi za drugo delo, ki je za preživetje narodne skupnosti potrebno. Poleg kulturnega dela - nad 20 let sem pel tudi pri pevskem zboru Danica - je važno tudi predvsem delo v gospodarstvu. Razočaran sem bil nad propadom večine mešanih podjetij na Koroškem (kot nadomestilo do danes ni nastalo nobeno novo podjetje s kapitalom iz Slovenije). Zadružno gospodarstvo pa se je v tem času kljub mnogim težavam le moglo bolj razviti. Bil sem vedno pristaš samostojnih gibanj in struktur, ki se lahko povezujejo s partnerji. Leta 1984 sem postal odbornik Po-sojilnice-Bank Železna Kapla, kjer sem danes podpredsednik upravnega odbora, 1986 pa sem postal poslovodja Zveze-Bank. V gospodarsko zbornico sem bil izvoljen v času, ko smo imeli še mnogo trgovskih firm na Koroškem. Nekaterih funkcij sem se branil, toda vedno je bilo rečeno: ti znaš, ti moraš, ti si šolan. In sem se dal prepričati. Problem v naši narodni skupnosti je, da ima malo ljudi preveč funkcij. Morali bi delo bol razdeliti, kar pa seveda odvisno od pripravljenosti posameznih oseb, da delo prevzamejo, ker imaš potem za vse drugo premalo časa: na primer za družino. Janko Kuimesch Šolstvo 5 Kot ravnateljica je Irena Žele polagala veliko važnost na delo v teamu. To še posebno velja za dvojezični pouk, ki predpostavlja, da se učitelji angažirajo. Čim bolj se učitelji izboražujejo in čim bolj se angažirajo, tem bolj so motivirani tudi otroci. Kakovost dvojezičnega pouka je odvisna od izobrazbe učiteljev Ravnateljica LŠ Božji grob Irena Žele je v 80-tih letih na Koroškem pričela poleg poučevanja in vodenju šole z dodatnim izobraževanjem dvojezičnih učiteljic in učiteljev. Iz te izobraževalne dejavnosti se je razvila na Pedagoškem inštitutu (Pl) v Celovcu stalna izbobraževalna dejavnost, ki jo vodi glavnopoklicni uradnik. Irena Žele, ki je izdala tudi dve šolski knjigi in je bila dolga leta sodelavka Mladega roda, je pred kratkim šla v pokoj. Z njo se je o dvojezičnem šolstvu pogovarjal Silvo Kumer. NT: Je bilo slovo iz poklicnega življenja težko? Irena Žele: Odkrito rečeno zelo težko, ker sem zelo rada poučevala in sem imela s šolo še precej načrtov. Toda zdravje mi tega ne dopušča več. Bili ste 26 let v učiteljski službi, od tega 10 let kot ravnateljica. Poleg službe ste se zelo trudili za izobraževanje učiteljev in za izdelavo novih didaktičnih pripomočkov za dvojezični pouk. Zakaj ste se prizadevali poleg šole na tem področju? Ker sem čutila potrebo, da gremo na področju dvojezičnega pouka novo pot in da se mora kakovost dvojezičnega pouka izboljšati. Sredi 80-tih let smo imeli zelo malo didaktičnih pripomočkov ali zastarele knjige. Zaradi tega je bilo nujno potrebno, da smo se dvojezični učitelji postavili na lastne noge. V sodelovanju s tedanjo vodkinjo Pl dr. Gundi Schmolzer sem ponudila kolegicam in kolegom kompaktne seminarje na Baškem jezeru in v Tinjah. Ob strokovnem vodstvu referentov iz Slovenije in Koroške smo začeli izdelovati nove učne pripomočke. Uspelo mi je prepričati vodstvo v deželnem šolskem svetu in ministrstvu za pouk, da so takšni seminarji potrebni. Ugotavljam lahko, da imamo danes tudi za dvojezični pouk sodobne učne pripomočke in da ustreza izobraževalna ponudba za dvojezično šolstvo sodobnim pedagoškim potrebam. Bili ste zelo aktivni tudi kot avtorica šolskih knjig. Pobudo za to sem dobila od rajnega inšpektorja Rudija Vouka, s katerim sem sodelovala pri izdaji dveh šolskih knjig za stvarni pouk. Nato sem sodelovala tudi z očetom ravnateljem Valentinom Vautijem pri izdaji jezikovnih vadnic ..Slovenščina 2, 3 in 4". Sledili sta izdaji šolskih knjig ..Vidim, slišim, pišem", pri kateri sta mi pomagali tudi kolegici Hilda Opetnik in Tilka Sem-primoschnig, ter ..Otroci radi beremo". Obe knjigi sta še danes v šolski rabi na Koroškem in v Sloveniji. Rada sem sodelovala pri Mladem rodu, ki je učiteljem in šolarjem res v veliko oporo pri dvojezičnem pouku. Kako se je po Vašem dvojezični pouk v teku let spremenil? Razlika je velika. Prej so prišli šolarji v šolo z večjim znanjem pogovorne slovenščine. Danes je posebno pomembno, da zna učitelj posredovati otrokom ljubezen do jezika. Rezultati na naši šoli kažejo, daje to možno. Torej je uspeh ali neuspeh dvojezičnega pouka odvisen od učitelja? Če se učitelji redno izobražujejo, so tudi v stanju nuditi dvojezičen pouk, ki je atraktiven in ki motivira otroke. Izkušnje kažejo, čim bolj angažirani so učitelji, tem boljši so rezultati pri šolarjih. Kakšen nasvet bi dali mlajšim kolegicam in kolegom? Za dvojezične učitelje je po- Irena Žele je bila pionirka na področju izobraževanja dvojezičnih učiteljev. membno, da se sami dodatno šolajo na Pl, na univerzi in da delajo na šoli v angažiranemu teamu in da delajo vsi za isti cilj. To vsekakakor dodatno veča uspeh. Kaj boste delali v novem prostem času? Če mi bo šlo zdravstveno bolje, se želim posvetiti delu z mladino. Mislim, da bo v okviru novega kulturnega doma v Pliberku gotovo dovolj možnosti in potrebe. Rada bi napisala tudi kroniko ljudske šole Božji grob. S šolo hočem ostati povezana tudi v prihodnje. 6 Kmetijstvo Iz kmetijske zbornice Dl Štefan Domej pričakuje v doglednem času prve rezultate. NA POBUDO SJK Pogajanja za več slovenščine v zbornici Na pobudo frakcijskega vodje SJK Dl Štefana Do-meja je vodkinja manjšinskega biroja pri deželni vladi dr. Marija Novak-Trampusch sklicala posvet na temo: Slovenščina v kmetijski zbornici. Posveta so se poleg Domeja in Zvvittra udeležili predsednik koroške kmetijske zbornice VValfried VVutscher, direktor dr. Ernest Grčblacher, pravna svetovalca SJK mag. Rudi Vouk in mag. Vladimir Smrtnik, ddr. Karl Andervvald in dr. Franz Sturm. Znano je, da si SJK že nekaj let prizadeva za upoštevanje slovenščine v kmetijski zbornici. Ustavna služba pri deželni vladi je izdelala ekspertizo, v kateri ugotavlja, da je uporaba slovenščine pravno mogoča, kadar gre za poslovanje zbornice navzven. Pri notranjem poslovanju to po mnenju ustavne službe ni mogoče. Posvet, ki je bil preteklo sredo, je bil po besedah zborničnega svetnika Domeja ,.konstruktiven". Domej NAŠEMU TEDNIKU: „Pro-blema se zavedajo in ga ne morejo negirati. Poleg tega smo se dogovorili, da bo spet sklicana komisija, ki je bila po preteklih zborničnih volitvah ustanovljena za reševanje odprtih vprašanj glede dvojezičnosti." Domej pričakuje, da bo v doglednem času prišlo do konkretnih korakov: „Vseka-kor bo od nas odvisno, ali se bo v tej zadevi kaj spremeni- Je dvojezičnost moč za Južno Koroško? KIS (Kmečkoizobraževalna skupnost) vabi v petek, 23. in v soboto, 24. januarja na zborovanje o možnostih razvoja Južne Koroške. Tinje. V domu v Tinjah bo v petek, 23. in v soboto 24. januarja potekalo zborovanje na temo „Sudkarnten - Južna Koroška -razvoj v obmejnem prostoru". KIS hoče nakazati gospodarske in razvojne možnosti, ki jih ima Južna Koroška kot regija. Poslovodja KIS Dl Hans Mad-ritsch je na predstavitveni tiskovni konferenci v Celovcu dejal, da se na Južnem Koroškem vse premalo zavedajo pomena in moči, ki bi jo lahko regija imela, če bi nastopala enotno in skupno in če bi pri tem poudarila tudi svojo kulturno in jezikovno raznolikost. Mad-ritsch je dejal, da je eden ciljev zborovanja tudi, da nakaže možnosti sodelovanja med kmetijstvom in turizmom. Prav tako bodo analizirali možnosti čezmejnega sodelovanja med Južno Koroško in Slovenijo. Dl Hanzi Miki, ki je v kmetijski zbornici pristojen za In-terreg-projekte, je dejal, da na Koroškem teh možnosti podpore s strani EU tudi danes še premalo koriščajo. Vzrok za to so še vedno „meje v glavi", ki jih bo potrebno premostiti. Silvo Kumer »Siidkarnten - Razvoj v obmejnem prostoru Južna Koroška" - dvojezičnost kot moč PREDAVANJA IN DISKUSIJE: Mag. Kornelija Krajasits, Čsterr. Institut fur Raumplanung Univ. Prof. Dr. Friedrich Zimmermann, uni Graz Dr. Franz Greif, Bundesanstalt fur Agrarvvirtschaft, Dunaj Univ. Prof. Dr. Andreas Moritsch, uni Celovec PREZENTACIJA PROJEKTOV „Retzer Land", „Kuga", »Logarska dolina", „La-Na-Tour", »Skarnutz Grischun", »Siidkarnten - Južna Koroška" VVorkshops: razvojne in prodajne strategije DOZ. Martin Blatter-Constantin, MarketingberaterCH Elisabeth Moser, Projektberaterin Graubunden PETEK, 23. 1. 1998, SOBOTA, 24. 1. 1998, 9.00-17.00 9.00-16.00 Kako graditi poceni hleve za prašiče? Znani Dl VViedman bo v soboto predaval o tej tematiki v Pliberku. Kmetijski svetovalec za gradnjo prašičjih hlevov iz Tubinga (Nemčija) Dl Rudolf VViedmann bo to soboto, 17. januarja ob 20. uri, v hotelu Breznik v Pliberku predaval na temo „Kako gradimo živalim primerne in poceni hleve za prašiče. V okviru predavanja bo VViedman predstavil najnovejši razvoj na področju rešitev hlevov za plemenske svinje, pujske in pitance. Na to temo je referent napisal tudi knjigo, ki bo prav tako na voljo. VViedmann je že lani predaval na Koroškem in že nekaj kmetov se je odločilo za to novo in poceni varianto gradnje hlevov, ki se tem kmetov vsekakor obnesejo. Silvo Kumer Dl VViedmann bo predstavil tudi najnovejši razvoj na področju hlevov za plemenske svinje, pujske in pitance. 7 Iz naših občin |£hrcnt"'r£lcr' urluuuV £hKnhiriKnirtuikN I l#tiiu amcp i*onwil Janež Beljak ,\|lx'i i S-uljak •.1M«A‘>W VS\ IM l4llT.V>NH A !£hrcnhiiracr- urUiuuV* Podelitev častnega občanstva v Globasnici (z leve): globaškižupan Paul Robnig, častni občan Albert Sad-jak, častni občan Janez Petjak, podžupan Simon Harrich in podžupan Bernard Sadovnik. Foto: Fera Globašani so odlikovali svoje prve častne občane Prvič v zgodovini je občina Globasnica podelila trem zaslužnim občanom častno občanstvo. Podelitev je bila preteklo nedeljo. Občinski svet v Globasnici je lani soglasno sprejel sklep, da podeli častno občanstvo dolgoletnemu županu Albertu Sadjaku, zborovodju Janezu Petjaku in posthum gasilskemu komandantu Simonu Harrichu st. Na podelitvi preteklo nedeljo v gostišču Juen-na_ so prišli župani sosednjih občin Grilc, Pajank, Pfeiffer, Ha-derlapp in Lepitschnig, častno občanstvo pa je podelil namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausservvinkler. Delovanje prvih globaških častnih občanov so v svojih govorih opisali govorniki župan Paul Robnig, podžupan Bernard Sadovnik in podžupan Simon Harrich ml., ki je sprejel častno občanstvo za svojega že umrlega očeta, ki je štel med pionirje na gasilskem področju in si pridobil zasluge kot predsednik vodne zadruge v Glo- basnici. Delovanje Janeza Petja-ka kot zborovodja, komponista, prosvetaša je prav tako obče znano, kot delovanje Alberta Sadja-ka, ki je 27 let kot župan vodil občino Globasnica in si med drugim pridobil zasluge tudi kot predsednik društva izkopanin na sv. Hemi. Slavje sta olepšala MoPZ Franc Leder-Lesičjak in Gemisch-ter Chor Globasnitz. S. K. NA OBČINSKI SEJI Počastitev dveh odbornikov Kotmara vas. Še v starem letu je kotmirški župan Thomas Goritschnig počastil na občinski seji dva zaslužna občinska politika, ki nista več člana občinskega sveta. Jo-sef Liendl (OVP) je bil od leta 1970 do 1997 v občinskem svetu, od 1979 do 1990 je bil podžupan; šest let je bil namestnik poveljnika pri gasilcih. Za svoje zasluge je dobil že leta 1992 (850-letnica Kot-mare vasi) častni prstan. Anton VValdhauser (SPO) je bil prav tako 27 let v občinskem svetu, od 1986 do 1997 je bil član predstojništva; od 1972 dalje je bil tudi predsednik športnega društva ASKO. Oba sta prejela častni krožnik in častno iglo. SOGLASEN SKLEP Nova občinska nameščenka Sele. Ker je v Selah šel v pokoj dolgoletni vodja občinskega urada Nanti Pristovnik je občinski svet še v starem letu razpisal med Selani to delovno mesto in o tem sklepal na svoji minuli seji. Za mesto se je potegovalo 9 kandidatov in kandidatk (vsi so bili Selani), sklep pa je bil potem sprejet soglasno. Nova nameščenka je Doro-thea O lip, urad pa bo vodila Marija Čebul. Globasnica: Obrtna cona pri Juenni je zaživela Ker so obstoječe parcele že zasedene, bo občina morala kupiti dodatna zemljišča. Leta 1996 je občina Globasnica kupila zemljišča med Čepičami in Malo vasjo z namenom, da bi tam nastala obrtna cona. Načrt globaških politikov je bil pravilen. Dve podjetji, gradbeništvo VVurfler in transportno podjetje VVindisch sta že zgradili poslopja. Mizar Christian Božič Pa naj bi še leta 1998 začel z gradnjo svojega mizarstva v tej obrtni coni. S tem bi bila vsa zemljišča zasedena. Občina pa ima možnost, da na nakupi še nekaj ha zemljišč, če bi prišel dodaten interesent. V obrtni coni bo nastalo približno 40 delovnih mest, kar je pomembno tudi za občino, ki bo s tem dobila več komunalnega davka. g K Podjetji VVurfler in VVindisch sta se kot prvi naselili v obrtni coni med Čepičami in Malo vasjo. 8 Iz naših občin Aktualni interjvu Član predstoj-ništva koroške občinske zveze Andrej VVakounig NT: V čem je pomen članstva EL v Koroški zvezi občin? VVakounia: S takim vključevanjem samostojne slovenske občinske politike se na eni strani izboljšujejo odnosi med narodnimi skupnostima na Koroškem, na drugi strani pa je gremij možnost, da županom iz vseh koroških krajev redno posredujemo informacije o slovenski narodni skupno- Institucionaliziran model dialoga med manjšino in večino sti in o dovjezičnih občinah. Z vidika narodne skupnosti je članstvo posebno važno tudi zaradi tega, ker zagotavlja institucionaliziran dialog med večino in manjšino, oziroma med Enotno listo in koroškimi župani. S tem, da imamo tudi pravico vlagati predloge in da je naše članstvo zapisano v Statutih, ima ta gremij za nas seveda precej pomena. Bi bil to tudi možen model za deželno politiko? Nedvomno. Z vključitvijo EL v Zvezo koroških občin je nakazan eden izmed možnih modelov, kako bi lahko Koroške Slovence po samostojni poti vključili v koroški deželni zbor. S tem, da je nas zveza koroških občin sprejela v pred-stojništvo, nas priznava tudi kot enakovrednega, kompetentnega partnerja. Naša naloga je, da v tem gremiju zastopamo interese naše narodne skupnosti, seveda pa tudi regije, v kateri živi. Silvo Kumer -j--' "X" , f/tL ■ e - JI ^ "j o n ^ n miki m Na deželnem zborovanju koroške občinske zveze (Karntner Gemeindebund) je bil - kakor to predvidevajo statuti - predstavnik slovenske narodne skupnosti ponovno kooptiran v predstojništvo. Občinska zveza je model za koroški deželni zbor Po statutih koroške zveze občin je predstavnik EL kooptiran član pred-stojništva in ima pravico za vlaganje predlogov. Od leta 1991 naprej je v koroški zvezi občin (Karntner Gemeindebund) predstavnik slovenskih občinskih odbornikov kooptiran član predstojništva in ima pravico vlaganja predlogov. Ko se je Klub slovenskih občinskih odbornikov združil v deželno Enotno listo ima zdaj le-ta pravico, da imenuje predstavnika za predstojništvo zveze koroških občin. V statutih zveze ima predstavnik EL status »kooptiranega člana slovenske narodne skupnosti". V predstojništvo so zastopani župani iz vseh koroških okrajev, predsednik pa je deželni poslanec župan Hans Ferlitsch iz občine St. Stefan. Svoj zadnji občni zbor je imela občinska zveza lani oktobra. Predstojništvo koroške občinske zveze: Predsednik: Hans Ferlitsch (St. Stefan); Podpredsedniki: Valentin Happe (Škofiče), Vinzenz Rau-scher (Šmohor), Franz Schvvager (Steinfeld); Člani: Valentin Blaschitz (Velikovec), Siegfried Kampi (Krka), Manfred Kraxner (VVolfsberg), Hilmar Loitsch (Klein St. Paul), Karl Mitsche (Rožek), Manfred Mitterdorfer (Althofen), Karl Pe-tritz (Steuerberg), VVilfried Pichler (Sachsenburg), Karl Prettner (Reichenau), Gervvald Steinlech-ner (Arnoldstein). Kooptiran član slovenske narodne skupnosti: Andrej VVakounig (Bistrica na Pliberkom). Silvo Kumer Finančna moč občin na dvojezičnem območju Pred kratkim je koroška občinska zveza izdala za leto 1995 zanimivo statistiko o finančni moči občin, oziroma koliko posamezna občina pobere lastnih davkov in koliko dobi od države iz skupnih davkov. Iz poročila je razvidno, da je na prebivalca računano od skupno 131 koroških občin na dvojezičnem ozemlju po davčni moči na 1. mestu občina Dobrla vas s skoraj ATS 15.000,- davčnih donosov na prebivalca. Sledijo ji občina Škocijan na 12. mestu, ATS 13.082,-, Hodiše 22. mesto, Velikovec 26. mesto, Bekštanj 28. mesto, Bistrica pri Pliberku 10. mesto z ATS 9.980,-v 45. mesto zavzema občina Škofiče, Bistrica v Rožu 47. mesto, Pliberk 51. mesto s ATS 8.330,- na prebivalca, Železna Kapla 73. mesto, Bilčovs 76. mesto, žitara vas 94. mesto, Suha 104. mesto, Šentjakob 112. mesto z ATS 6.735,-, Globasnica 121. mesto z ATS 6.314,-, Djekše 122 mesto ter Sele s ATS 5.945,- na prebivalca zadnje in 131. mesto. V brošuri je tudi omenjeno, da so koroške občine v letu 1985 dobile skupaj ATS 6.085.000. 000,- raznih prejemkov (davkov), od tega iz lastnih davkov ATS 2.724.000.000,-pa iz skupnih davkov ATS 3.360.000. 000,-. 9 Politika Smučišču na Peci je grozilo zaprtje - zdaj spet upanje Še pred nekaj dnevi je kazalo slabo za smučišče na Peci. Karntner Bergbahnen AG namreč ni več pripravljena kriti letnih izgub. Poslovodja Karntner Bergbahnen AG mag. Reinhard Zechner je pretekli teden šel z vestjo v javnost, da Bergbahnen AG ni več pripravljena kriti letnega primanjkljaja v višini 11 do 12 mio. šilingov. Od leta 1993 dalje je Bergbahnen AG investirala na Peci 95 mio. šilingov. S temi investicijami je Bergbahnen AG upala na poživitev turizma v Podjuni, vsaj 1000 novih postelj naj bi na ta račun nastalo. Račun se ni uresničil, na Peco še vedno v največji meri prihajajo dnevni gostje, turistične sobe pa ostajajo prazne. Da položaj tudi v drugih koroških zim-skoturističnih regijah ni bistveno drugačen, je le slaba tolažba. Bergbahnen AG je predlagal, naj celotna podjunska regija prevzame letno izgubo ali pa da se smučišče da v najem privatnim in- teresentom. Ta teden je tematiko ne s Tirolske, ki bi investirala 250 obravnaval tudi kolegij koroške mio. šilingov. V projekt sta deželne vlade in zavzel načelno vključena tudi golf igrišče pri Bi-pozitivno stališče k prevzemu strici ter gradnja novega hotela, smučišča od investitorske skupi- Silvo Kumer Če bi smučiošče na Peci prevzela privatna investitorska skupina s Tirolskega, bi v nov projekt smučišče + golf + hote! investirali 250. mio. Marjan Podobnik je obiskal pliberški kulturni dom in Zadrugo-Market Podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik je bil pretekli petek na neuradnem obisku v Pliberku, kjer se je srečal s Slovenci. Dr. Marjan Podobnik je študijski kolega zborničnega svetnika Dl Stefana Domeja, ki je tudi po končanem študiju v Ljubljani ohranil z današnjim podpredsednikom slovenske vlade redne kontakte. Pretekli teden je Domej povabil Podobnika na neuradni obisk v Pliberk. Najprej je bil Podobnik s svojo družino na Dome- jevi kmetiji pri Zgoncu v Rinkolah, nato pa so si skupno ogledali pliberški kulturni dom. kjer je ek. sv. Fric Kumer na licu mesta informiral podpredsednika o napredkih. Če bo šlo po načrtih, bodo dom še letos odprli in predali njegovemu namenu. Predsednik Zadru-ge-Market Pliberk inž. Fridl Kapun pa je imel priložnost, da Podobni- ku predstavi pliberško Zadrugo. Podobnik, ki sicer že zelo podrobno pozna razmere na dvojezičnem Koroškem je bil od prizadevanj pliberških Slovencev navdušen in se želi, če bo mu čas dopuščal, v podobnem privatnem krogu spet informirati o novostih iz tega kraja dvojezičnga ozemlja. Silvo Kumer V Zadrugi-Market je Podbnika sprejel Podobnik sije ogledal tudi napredke pri kulturnem domu. Z predsednik inž. Frid! Kapun. /eve: Jurij Mandl, dr. Marjan Podbnik in ek. sv. Fric Kumer. Na kratko USPEH ZA BLATO Še letos začetek gradnje pešpoti Blato. Vas Blato pri Pliberku je lani aprila zaprla cesto in z demonstracijo opozorila javnost na nerešena prometna vprašnja na vasi, kjer so predvsem pešci v stalni nevarnosti, kadar hodijo po deželni cesti. S pomočjo občine in deželne cestne uprave je bilo možno še v lanskem letu izdelati načrt za gradnjo pešpoti. Pretekli teden so bili vaščani vabljeni na predstavitev projekta, ki bo stal nad 4 mio. šilingov. V klubu pri Črčeju so župan mag. Raimund Grilc, podžupan Štefan Visotschnig, mestni svetnik Fric Kumer in vodja občinskega urda Franz Sourij predstavili narčte. Predvideno je, da se vzdolž cele vasi uredi pešpot, ki bo prevozna tudi za kolesarje. Ob začetku vasi pri Stefanho-fu in pri Kapu ter v sredini vasi pri Črčeju, pa bo zgrajen premeteni otok, ki bo voznike avtomobilov prisilil, da se počasi peljejo skozi vasi. Potrebna zemljišča (pribl 1.900 m2) so dali Blačani po zmerni ceni javnosti na voljo. Na predstavitvi je bilo od predstavnikov ORE (Silvo Kumer in Josef Kap) rečeno, da si Blačani želijo v sklopu gradnje visokohitrostne železnice tudi premestitev deželne ceste. Olajšavo za Blato bi prinesel tudi most čez Dravo, ker bi večji del prometa v Velikovec in Celovec potem šel čez most na avtocesto. ZA DOBER NAMEN Odborniki se odpovedali sejnini Žitara vas. Žitrajski občinski mandatarji ter vodja občinskega urada so se odpovedali sejnini zadnje (božične) občinske seje. Denar bo namenjen dobrodelnim namenom. O tem, kdo bo dobil denar, pa bo občinski svet sklepal na naslednji občinski seji. 10 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Na Kočuhi pri Šmarjeti bo v ponedeljek, 19. januarja, obhajala 65. rojstni dan Neži Primig. Slavljenki ob tej priložnosti čestitajo in želijo vse najboljše domači cerkveni pevci in dobri znanci. Čestitke veljajo tudi za god, ki ga bo slavljenka obhajala prihodnjo sredo. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Včeraj je praznovala osebni praznik Marija Lienhard iz Li-buč. Želimo obilo božjega blagoslova in zdravja ter da bi še naprej premagovala vsakodnevne križe in težavice s svojim prirojenim optimizmom. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje Slovensko društvo upokojencev Pliberk. Naslednje voščilo je namenjeno Marjanu in Karolini Jernej iz Šentvida v Podjuni, ki slavita 40. rojstni dan ter bratu Janku, ki obhaja 51. rojstni dan. Vsem trem slavljencem veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Konec minulega tedna je obhajala 87. letnico rojstva Neža Ažnah iz Doba pri Pliberku. Za ta visoki osebni jubilej iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Martina Wirnsperger-Kassl iz Bludenza praznuje konec januarja rojstni dan in god. Za ta dva osebna praznika ji od srca čestitajo vsi njeni na Koroškem in kličejo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Žamanjah bo praznovala 21. pomlad Tamara Kulmesch. Čestitamo in mnogo uspeha tudi v prihodnje. V nedeljo, 18. januarja, slavi 70. življenjski jubilej Agnes Me-tschina z Gore pri Bilčovsu. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebne sreče. Ludmili in Romanu Koflerju se je pred nedavnim rodila hčerkica Alina. Brat Gabriel, stari starši Andrej in Ludmila Sturm, znanci ter prijatelji od srca čestitajo mladim staršem, novi zemljanki Alini pa žejijo vso srečo na življenjski poti. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Mici Martinjak iz Go-rinčič. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam članov društva upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Minuli ponedeljek je obhajala rojstni dan Pavla Smrečnik iz Male vasi pri Globasnici. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Pred nedavnim je obhajal rojstni dan in god Zdravko Mlečnik iz Sel na Kotu. Čestitamo in mnogo osebne sreče in uspeha tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Neži Lubas iz Vogrč, Veri Amenitsch iz Pliberka, Doroteji Domej iz Rinkol, Pavli Rosen-zopf iz Breške vasi, Nežki Knor s Ponikve, Rozki Kordež iz Nonče vasi, Alojziji Miiller iz Vogrč in Konradu Kusterju iz Konovec. Posebne čestitke pa veljajo Neži Pečnik iz Šmihela, ki obhaja 75. rojstni dan. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Zakoncema Mili Gasser in Rudiju Brandstatterju z Dunaja se je rodil sin Silvo. Najboljše želje Silvu na začetku življenjske poti, mladima staršema pa veliko sreče in veselja s prvorojenč-kom! Rojstni dan je obhajala Jožefa Lampichler z Radiš. Ob tej priložnosti ji od srca čestitajo in želijo vse najboljše starši in otroci z družinami. Pred nedavnim je obhajala osebni praznik Pavla Zalesnik iz Šmarjete nad Pliberkom. Čestitamo in vse najboljše. Minulo soboto je obhajala 96. rojstni dan Tončka Gutenber-ger, vnuk Markuš pa 13. pomlad. obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Za minuli rojstni dan čestitamo tudi Fricu Hudlu. Vse najboljše in na mnoga zdrava in uspeha polna leta. V Beli pri Železni Kapli je pred nedavnim praznovala rojstni dan Elfrieda Oraže. Vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Neži Olip in Tomiju Maku iz Sel pri cerkvi, ki sta obhajala osebni praznik. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. 40. pomlad obhaja Danica Slugove iz Škocijana. Slavljenki ob osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in veselja tudi v prihodnje. V Borovju pri Pliberku je obhajala 75. letnico življenja Marija Kos. Slavljenki za ta lepi življenjski praznik od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. 75. obletnico življenja je slavil Pavel Mak, po domače Gregijev iz Sel na Kotu. Slavljencu ob tem lepem osebnem jubileju prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva. ČESTITKA TEDNA Praznik v krogu desetih otrok Pretekli teden je Nežka Opetnik iz Doba pri Pliberku praznovala 70. rojstni dan. Obhajala ga je v krogu svojih desetih otrok, številnih vnukov ter bratov in sestre. Še danes se veseli trdnega zdravja in pridno pomaga na domači kmetiji. Zelo pa so ji tudi pri srcu skrb za cerkev sv. Lucije ter Mohorjeve knjige. Ob lepem živjenjskem jubileju ji želimo obilo božjega blagoslova, zdravja in prijetnega počutja v krogu njenih najdražjih. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo otroci z družinami in Mohorjeva založba. -Kuj- ,.Skoraj ne moremo verjet', a naša Lučka bo 19. 1. 20 let. Za ta tvoj okrogli jubilej ti od srca želimo vse najboljše, veliko ljubezni, sreče in zdravja. Izpolnijo se ti naj vse tvoje želje. Že štiri mesece je od tega, odkar si šla v Ameriko za Au-pair. Še devet mesecev bo živela onstran velikega morja. Ker tudi v Ameriki dobiš NAS TEDNIK, ti hočemo po tej poti čestitati in ti od srca zapojemo: Živijo, oj živijo ... Ponosni smo nate in želimo, da boš v prihodnje ostala ista kakor doslej. To so želje vseh tvojih domačih; nečakinje Jasmin, Nadja in Sarah ter mali nečak Gabriel že težko čakajo na teto Lucijo." Tem čestitkam Luciji Kassl se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Pavli Hudi iz Goselne vasi, Greti Grascher iz Lovank, Neži Zunder iz Kokja, dr. Francu Vrbincu iz S rej pri Škocijanu in Toneju Pesjaku iz Malčap. Posebne čestitke pa veljajo Mariji VVicher iz Gorič in Emilu Tomit-zu iz Bukovja, ki slavita 60. rojstni dan. Vsi ostali člani od srca čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Župnik v pokoju Janez Lampichler bo v nedeljo, 18. januarja, obhajal 83. rojstni dan. Ob tej priložnosti mu od srca čestitajo in želijo vse najboljše nekdanji farani iz Šmarjete v Rožu. Čestitkam se pridružujejo dobri znanci in uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Gaia Galvani te dni v Celovcu praznuje 22. rojstni dan. Za prihodnost želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva ter mnogo sreče in uspeha. Čestitkam se pridružujejo prijateljice in prijatelji od blizu in daleč. 11 Rož - Podjuna - Žila CELOVEC Bil je kmetom dober služabnik Inž. Blaž Singerje v četrtek, 7. januarja, umrl v 77. letu starosti. Luč sveta je zagledal leta 1921 na Mačah v Rožu. Doraščal je v zelo skromnih razmerah, vendar ni klonil. „Gnala ga je neukrotljiva sila po učenju in spoznavanju na pot samouka" (inž. Tonči Schlapper), svoje strokovno in srčno bogastvo pa je - iz globoke narodne in socialne zavesti - razdajal za dobrobit domače ter zlasti kmečke družbe. Inž. Blaž Singer je bil gonilna sila nekdanje Slovenske kmečke zveze. Uradno je bil njen tajnik, toda svojega poklica ni pojmoval uradniško. Zavedal se je, kaj so resnične naloge in odgovornost tistih, ki jim je zaupana javna funkcija. S svojim delom je dokazal, da je edini pomen javne službe v tem, da služi in koristi ljudem, ne pa narobe. Bil je skoraj neprenehoma prisoten v naših kmečkih vaseh, oskrboval naše kmete s koristnimi nasveti, jim posredoval sprva po Slovenskem vestniku, nato pa NAŠEM TEDNIKU izčrpne strokovne informacije, skratka: bil jim je v veliko pomoč. V zgodovino celotnega avstrijskega kmetijstva pa je brezd-vomno šel kot pionir na področju prašičereje. V Podjuni je namreč ustanovil prvi krožek za rejo prašičev, po katerem se je zgledovala vsa kmečka Avstrija. Za to in za vse ostale zasluge, ki jih ima pokojni Blaž Singer za naše kmete, se mu je ob zadnjem slovesu pretekli ponedeljek na šentru-Pertskem pokopališču v Celovcu iskreno zahvalil zbornični svetnik Dl Štefan Domej. Besede slovesa sta spregovorila tudi direktor koroške kmetijske zbornice dr. Ernst Grobla-cher ter njegov prijatelj in tovariš inž. Tonči Schlapper. Pogrebni obred je vodil tinjski rektor Jože Ko-peinig, s pesmimi-žalostinkami pa so se od velikega ljubitelja slovenske kulture (Blaž Singer je napisal tudi žaloigro „Naša pot" v spomin Matiji Verdniku-Tomažu ter turistični vodnik Koroške z dvojezičnim krajevnim seznamom; poleg tega je bil nekaj let predsednik SAK) poslovili pevci bilčovškega MoPZ „Bilka“. Inž. Blaža Singerja bomo ohranili v častnem spominu. Vdovi Pavli, hčerki Majdi ter sinovoma Bojku in Mirku izrekamo iskreno sožalje. -Kuj- x T t Inž. Blaž Singer Rožek: Štrekarjeva Tildi je utihnila Kljub temu, da smo vedeli za težko bolezen Štrekarjeve Tildi z Brezij pri Rožeku, nas je pretresla novica o njeni nenadni smrti, ki jo je doletela na dan pred tremi kralji. Zaradi praznika se je težko zvedelo za njen pogreb preteklo sredo; kljub temu je rajno pospremilo zelo lepo število pogrebcev na njeni zadnji zemeljski poti na rožeško pokopališče. Svečanost je vodil domači župnik pater Tonček Zajc, ubrano petje domačih in ledinških pevcev pa je pripravila Anica Lesjak-Res-mann z Ledine. Prav to prelepo petje nas je spomnilo na največjo ljubezen rajne Tilde Schleicher - na petje! Vedno se je rada pridružila pevcem tako v domači cerkvi kakor tudi na ljubljenem Humu in pri kapelici v Podgorjah, kamor je rada poromala. Rajna Tildi se je rada udeleževala izletov in prireditev kulturnega društva „Markovič“, kjer nam bo njena dobra volja prav tako manjkala, kakor nam bo manjkalo njeno petje vsepovsod. Iskrena zahvala njej, da smo jo imeti v naših vrstah ... PF Pliberk: Prijateljstvo čez pesem Že nad 15 let je od tega, ko so se prvič srečali zbori SPD Edinost Pliberk, Mešani komorni zbor Celje in MePZ Haliaetum iz Izole. Pobuda je bila neobvezna, stik pa je bil vzpostavljen na Plaži nekje pri Izoli. Iz tega se je razvilo prijateljstvo med zbori, ki si pod geslom Koncert prijateljst-va - Concerto deli' amicizia že °d leta 1982 izmenjujejo obiske zdaj v Celju, zdaj v Izoli, zdaj v Pliberku. Letošnji gostitelj je bila spet Edinost, ki je v soboto pred Polno dvorano poslušalcev v far-nem domu Pliberk pozdravila Prijatelje iz Slovenije. Zanimivost triade je v tem, da dva zbora sestavljajo pripadniki manjšine, Edinost seveda Koroški Sloven-si> Haliaetum (latinsko ime za Izolo) pa pripadniki italijanske Manjšine v Sloveniji; Celjani so tu nekje povezovalni most, če- ni nenavzočnosti (zastopal ga je prav vsaj geografsko na „napač- podžupan Štefan Visotschnig) v ni strani". Pliberški župan Rai- pismu v italijanskem jeziku pose-mund Grilc si kot italijanist ni dal bej dal pozdraviti slovenske Itali-vzeti priložnosti, da je kljub fizič- jane. t Ivanka Turk PODKRAJ__________________ Šternovi Ivanki v slovo Že nekaj časa je od tega, ko je Ivanko Turk, Sternovo mater iz Podkraja pri Libučah, gospodar življenja razbremenil vsega trpljenja, bridkosti in težke boleni. Odpoklical jo je v večnost v 84. letu starosti. Pogrebna svečanost je bila v petek, 21. novembra 1997 na domačem pokopališlu v Spodnjih Libučah. Poleg Pliberškega mestnega župnika mag. Ivana Olipa in libuških Matjaževcev jo je oblikoval tudi škocijanski župnik mag. Mirko Isopp. Sin rajne Sternove matere Vinko in Isopp sta se namreč rodila v izseljenstvu - kajti tudi Sternovi družini nacisti niso prizanesli. Zato so Sternove pregnali z domače kmetije, iz nje napravili postojanko SS-ovcev. Prav tem grozotam tretjega rajha oz. trpljenja, ki so ga morali v tem času prenašati Koroški Slovenci, je škocijanski župnik mag. Isopp posvetil del svojega poslovilnega govora. Kot je znano, nacisti s svojimi načrti niso uspeli, po srečni vrnitvi na domače posestvo pa se je začelo trdo delo obnove. Toda nekaj let po koncu vojne je rajno Sternovo mater prizadel nadaljnji hudi udarec - njen mož Franc se je pri pospravljanju sena smrtno ponesrečil. Rajna Ivanka kljub temu ni obupala; z nepopisno pridnostjo in vztrajnostjo je skrbela za svoj dom in gospodarsko posestvo, ki slovi kot eno najuspešnejših v tem predelu spodnje Podjune. Kadar pa si je vzela čas za oddih, se je zelo rada udeleževala raznih romanj. Sedaj uživa v večnosti trajni mir in pokoj. Pri Vsemogočnem in pravičnem plačniku je deležna bogatega plačila za vso svojo veliko ljubezen do domačih ljudi in domače zemlje. Žalujočim otrokom Milki, Ivanki, Vinku, Veri, Nevi in Ireni velja naše iskreno sožalje. -Kuj- Razlika med črko zakona in prakso je bila največja na področju šolstva NMiii ma licHKkei] Prof. Dušan Nečak je vodil projektno skupino, ki je izdelala znanstveno študijo o Nemcih na Slovenskem 1941 - 1955. Študije same še niso objavili, so pa pred nedavnim predstavili v Ljubljani kratek oris Nemcev na Slovenskem (1918 -1955). Do tega je prišlo na željo slovenskega zunanjega ministrstva - predvsem tudi zato, ker je avstrijsko zunanje ministrstvo naročilo in že predstavilo študijo prof. Stefana Karnerja. Zaradi aktualnosti te problematike, se je uredništvo NAŠEGA TEDNIKA odločilo, da v nadaljevanjih objavi odlomke predstavljenega kratkega orisa Nemcev na Slovenskem. W- . 1 ’ \ ■■ Nemška manjšina v Kraljevini Jugoslaviji (1918-1941) \z e so pri zadnjem Ijuds-f. kem štetju v monarhiji (1910) na slovenskem ozemlju, ki je po razpadu Av-stro-Ogrske pripadlo Kraljevini SHS, našteli 106.377 ljudi z nemškim občevalnim jezikom, se je pri prvem popisu prebivalstva v Kraljevini SHS (31. 1. 1921) število nemškogovo-rečih na Slovenskem - sedaj so spraševali po maternem in ne več po občevalnem jeziku -"skrčilo" na 41.514 oseb. Od tega jih je bilo največ na Spodnjem Štajerskem (21.786), na Kranjskem so jih našteli 16.457, v prej koroški Mežiški dolini (okraj Prevalje) samo še 717 in v Prekmurju (okraj Murska Sobota) 2540. Največji absolutni in tudi relativni padec nemškogovorečega prebivalstva je bil opazen na Spodnjem Štajerskem, zlasti v spodnještajerskih avtonomnih mestih Celje, Ptuj in Maribor. Glavni razlog tako velikega (statističnega) upada števila nemškega prebivalstva v Sloveniji (1910-1921) je gotovo tičal v samem načinu ljudskih štetij v Avstriji in Kraljevini SHS. Medtem ko so pri popisu prebivalstva v Kraljevini SHS leta 1921 spraševali po ..maternem jeziku", so v Avstriji od leta 1880 popisovali ..občevalni jezik" prebivalstva. Ljudska štetja po ..občevalnem jeziku" pa so opazno nagibala tehtnico v korist gospodarsko in politično dominantnih skupin, ki so bili zlasti v spodnještajerskih mestih in trgih ter v koroški Mežiški dolini vse do leta 1918 Nemci. Seveda pa velike razlike v številu oseb z nemškim »občevalnim" in nemškim »maternim" jezikom (1910-1921) niso bile zgolj posledice različnega načina popisovanja prebivalstva ter izseljevanja nemškega prebivalstva (zlasti meščanstva po izobrazbi, ki je bilo z ukrepi oblasti ob eksistenco), ampak tudi zavestne težnje slovenskih oblasti, da bi številne nemškomisleče posameznike, „ki so vsled svoje vzgoje, šibkosti značaja ali gospodarske odvisnosti služili tujcu" (»nemškutarje"), vrnili v naročje naroda, ki so ga zatajili. Kljub novemu kriteriju mater- nega jezika so namreč pri popisu leta 1921 za Nemce šteli samo tiste, ki so bili Nemci po svojih starših, pripadnosti k nemškemu maternemu jeziku pa niso priznavali tistim, ki so bili po ugotovitvah popisovalcev slovenskega izvora, pa so se iz katerihkoli razlogov odločili za nemško nacionalno in kulturno zavest. Reasimilacij-ska tendenca je bila prisotna tudi pri popisu prebivalstva leta 1931, ko so v Dravski banovini našteli le še 28.998 prebivalcev z nemškim maternim jezikom (od tega 25.054 jugoslovanskih državljanov in 3944 tujcev, zlasti Avstrijcev). Toda statistična asimilacija vseeno ni bila tako obsežna, kot je navajala nemška politična publicistika. Kajti interne ugotovitve statističnega urada Kulturbunda v Sloveniji iz januarja 1941, da živi na Slovenskem 28.075 Nemcev (folksdojčerjev), se namreč precej približujejo rezultatom popisa prebivalstva iz leta 1931. S saintgermainsko mirovno pogodbo z dne 10. 10. 1919 se je Kraljevina SHS v 51. členu obvezala, da bo ščitila manjšine, ki se po rasi, jeziku ali veri razlikujejo od večine prebivalstva. Podobno kot Poljska, Češkoslovaška, Romunija in Grčija, pa je morala Kraljevina SHS z zavezniškimi velesilami podpisati tudi posebno pogodbo o zaščiti narodnih manjšin. Čeprav omenjena pogodba manjšinam v Kraljevini SHS ni zagotavljala »skupinske", ampak le osebno zaščito, so bile v njej zagotovljene pravice nacionalnih manjšin na enaki ravni kot v drugih državah. Toda medtem ko so začele ostale podpisnice načela saintgermainske mirovne pdgodbe uveljavljati tudi v praksi, nekatere - kot Avstrija in Češkoslovaška - pa so svoje obveznosti do nacionalnih manjšin uredile (po načelu reprocitete) tudi s posebnimi pogodbami, je bilo izvajanje določil pogodbe v Kraljevini SHS (Jugoslaviji) vse do druge svetovne vojne skrajno pomanjklivo. Razlika med črko zakona in prakso je bila največja (in za manjšino tudi najbolj boleča) na področju šolstva. Čeprav so slovenske (jugoslovanske) oblasti nemški manjšini formalno priznale pravico do manjšinskega osnovnega in srednjega šolstva, se je spričo relativno visokega pogojnega cenzusa za odprtje manjšinskih vzporednic (sprva 40, po letu 1925 pa 30 šoloobveznih otrok ..pristne nemške narodnosti") in t. i. ..imenske analize", ki so jo po letu 1921 uporabljali pri določanju ..pristnosti" tega ali onega šoloobveznega otroka (otroke iz mešanih zakonov ali s slovensko zvenečim priimkom niso priznavali za ..pristne" in le-ti niso smeli obiskovati pouka v nemških razredih) nemško osnovno in srednje manjšinsko šolstvo v Sloveniji v dvajsetih letih nenehno krčilo. Pravno se je položaj nemškega manjšinskega šolstva nekoliko izboljšal po izdaji Zakona o narodnih šolah (5. 12. 1929) in zlasti z zaupno odredbo prosvetnega ministrstva z dne 1. 9. 1930 (le-ta je bila posledica peticije celjskega odvetnika dr. VValterja Riebla na Društvo narodov v zadevi celjske Nemške hiše in vedno tesnejšega povezovanja Jugoslavije z Nemčijo), ki je ukinila vpisovanje otrok na Podlagi imenske analize, toda tudi v tridesetih letih se je nemško manjšinsko šolstvo v Sloveniji še naprej krčilo. Če je v šolskem letu 1930/31 na 36 osnovnih šolah v Sloveniji delovalo še 54 manjšinskih oddelkov, ki jih je obiskovalo 1-841 učencev, jih je bilo v šolskem letu 1940/41 na 14 osnovnih šolah le še 18 (s 700 učenci). r^o razpadu Avstro-Ogrske so poskušale * slovenske oblasti z različnimi administrativnimi ukrepi oslabiti ekonomsko moč nemškega prebivalstva. Slovenska vlada v Ljubljani je že 30- 12. 1918 izdala ukaz o sekvestru nad premoženjem sovražnih državljanov (pod nadzor so postavili ..vsako Podjetje in pordružnico podjetja v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, čigar dohodki Pošiljajo v celoti ali vsaj deloma v inozemstvo ali o katerem je utemeljena domneva, da se hoče na kakršenkoli način odtegniti obdavčitvi v tu-zemstvu") in na podlagi tega ukaza do leta 1923 nacionalizirala tudi del (čeprav izredno majhen) nemškega premožen- ja na Slovenskem. V ekonomsko moč nemške manjšine je nekoliko posegla tudi agrarna reforma, čeprav je v celoti zajela le osmino gozdov in 38% obdelovane zemlje veleposestnikov v Sloveniji. Najbolj pa so slovenske oblasti posegle v premoženje nemških društev. Samo v času kulmi-nacije koroškega vprašanja so oblasti razpustile več kot 200 krajevnih skupin nemških društev in zaplenile njihovo premoženje, pri čemer so v marsikaterem primeru (kot v primeru Nemške hiše v Celju) nastopale protizakonito. Klub številčni šibkosti in opisanim ukrepom države, ki so posegali v premoženjske odnose, so imeli Nemci na Slovenskem - v primerjavi z ostalimi Nemci v državi - gospodarsko najtrdnejši položaj. V njihovih rokah je bila obsežna veleposest, bili so lastniki velikih industrijskih in (vele)tr-govskih podjetij ter bančnih zavodov, zlasti v spodnještajerskih mestih pa so bili tudi močni hišni posestniki. Že socialna struktura nemškega prebivalstva v Sloveniji je bila daleč nad jugoslovanskim (in slovenskim) povprečjem. Če je po popisu prebivalstva iz leta 1931 v Jugoslaviji živelo kar 79% prebivalstva od kmetijstva, 10% od industrije in obrti, 5% od trgovine in prometa in 4% od javnih služb, vojske in svobodnih poklicev, je po podatkih, ki jih je na začetku štiridesetih let zbrala nemška obveščevalna služba, kar 25,9% Nemcev na Spodnjem Štajerskem živelo od obrti, 21,7% od trgovine, 17,9% od svobodnih poklicev in le 14,1% od kmetijstva. 13,2% Nemcev so bili delavci, 5,6% javni uslužbenci in upokojenci in 1,6% industrijaici. Nemci na Spodnjem Štajerskem so bili lastniki 144 industrijskih obratov, medtem ko je bilo slovenskih le 131. Seveda pa so bili v bistveno drugačnem (slabšem gospodarskem) položaju kočevski Nemci, ki so bili predvsem kmetje in mali obrtniki ter trgovci. Čeprav se je odnos oblasti do nemške manjšine na Slovenskem v času med obema vojnami spreminjal, so v njem prevladovali ideja maščevalnosti za vse krivice izpred prve svetovne vojne, misel na potrebo pritiska in oviranja, strah pred tem, da bi nemška stranka utegnila močno ogroziti slovenske narodne inte- rese, torej pogledi, ki so bili neprestano v konfliktu z idejo zakonitosti in upoštevanja narodne enakopravnosti. Zlasti v letih po prvi svetovni vojni je etos maščevalnosti povsem prevladal nad čutom za pravičnost. V času bojev za severno mejo in pogajanj na mirovni konferenci, pa v času priprav na koroški plebiscit, so se represivni ukrepi zoper nemško manjšino kar vrstili. Za Slovence neugoden izid plebiscita in domnevno slab položaj slovenske manjšine na Koroškem pa sta privedla do tega, da vse do konca leta 1921 Nemci na Slovenskem niso uživali nobenih političnih pravic. |y | emci v Sloveniji so se l\ I lahko politično organizi-I M rali šele potem, ko je potekal opcijski rok. Oblasti so najprej dovolile politično organizacijo konservativno in katoliško usmerjenih Kočevarjev (20. 11. 1921 so v Kočevju ustanovili Kočevsko kmečko stranko - Gottscheer Bauern-partei), ustanovitev Politične- ga in gospodarskega društva Nemcev v Sloveniji pa so dovolile skoraj leto dni kasneje. Društvo, ki so ga ustanovili 1. 10. 1922 v Mariboru, si je zlasti prizadevalo na šolskem področju in za prepričevanje slovenske javnosti, da je „duh nacionalizma" v nasprotju z gospodarskimi in civilizacijskimi nameni vsake moderne države. Prvič so se Nemci lahko udeležili parlamentarnih volitev šele leta 1923. Pri teh volitvah je dobil kandidat nemške stranke Franz Schau-er v volilnem okraju Maribor-Celje 5981 glasov (6% glasov volilnih udeležencev) in bil kot predsednik tretje najmočnejše stranke (čeprav le-ta ni presegla t. i. eliminacijskega količnika, s katerim so favorizirali velike stranke) izvoljen za državnega poslanca. (Kočevska kmečka stranka z župnikom Josefom Eppichom na čelu je na volitvah podprla kandidate SLS.) Pri volitvah 8. februarja 1925, ki so bile v znaku hudega volilnega terorja Pašic-Pribičeviceve vlade, je nemški kandidat Schauer Gotenica (Gottenitz) - po drugi svetovni vojni in še danes najbolj zaprto področje v Sloveniji. Prvič so se lahko Nemci udeležili parlamentarnih volitev leta 1923 Velik problem je bila nacifikacija slovenskih Nemcev prejel le 4.362 glasov ali 4% glasov volilnih udeležencev. Pri zadnjih volitvah pred uvedbo diktature 11. septembra 1927 pa se je število glasov za nemškega kandidata dr. Lotharja Muhleisna spet približalo stanju iz leta 1923. Na volitvah je namreč prejel 5.790 glasov ali 6% glasov volilnih udeležencev, kljub temu pa (podobno kot na volitvah 1925) nemški stranki (zaradi eliminacijskega količnika) ni uspelo dobiti mandata za državni zbor. Še bolje kot na državnozborskih volitvah so se Nemci odrezali na občinskih volitvah, zlasti v spodnještajerskih mestih. Na občinskih volitvah leta 1924 so v Mariboru dobili okoli 21% glasov, na Ptuju 34% in v Celju (v koaliciji s SLS) kar 41% glasov. Pri novih občinskih volitvah v letu 1927/28 pa so v Sloveniji izvoli 105 nemških občinskih odbornikov. Absolutno večino so Nemci dobili v občini Apače, Fikšinci, Marenberg (Radlje) in Sladki vrh, precej odbornikov pa še v občinah Konjice, Kočevje, Ptuj, Rogaška Slatina, Sv. Lovrenc, Šoštanj, Vi- tanje in Slovenj Gradec. V Celju so bili v 32-članski občinski odbor izvoljeni štirje pripadniki manjšine, v mariborskem 41-članskem odboru pa j ih je bilo le še pet. Ze od samega začetka je pri odnosu slovenskih oblasti do nemške manjšine igralo izredno pomembno vlogo vprašanje koroških Slovencev. Potem ko je vlada Kraljevine SHS na zahtevo ministra za uk in bogočastje Svetozarja Pribičevica 11. aprila 1924 razpustila osrednjo nemško kulturno organizacijo Kultur-bund in je Pribičevic razpust utemeljil kot povračilni ukrep zaradi preganjanja Slovencev na Koroškem, so politični predstavniki nemške manjšine v Sloveniji začeli pritiskati na odločujoče nemške politične kroge v Celovcu, da z ureditvijo položaja koroških Slovencev prispevajo k izboljšanju položaja nemške manjšine v Sloveniji. Do pravične rešitve manjšinskega vprašanja pa so poskušali priti - v skladu z načelom kulturne avtonomije, ki ga je po estonskem vzoru zagovarjala organizacija Kongresi evropskih narodnosti (manjšin) - tudi v soglasju s predstavniki slovenske manjšine v Avstriji in tudi v Italiji. Zahtevo po ureditvi slovenskega vprašanja na Koroškem s kulturno avtonomijo (zlasti na šolskem področju) je vsebovala posebna spomenica Političnega in gospodarskega društva Nemcev v Sloveniji, ki so jo nemški zaupniki sprejeli na seji društva 16. 12. 1925, januarja 1926 pa so jo poslali koroški deželni vladi, prosvetnemu ministrstvu v Beograd ter zainteresiranim parlamentarnim ozirom deželnozbor-skim zastopnikom sosednjih manjšin v Avstriji, Italiji in Jugoslaviji. V spremnem dopisu naslovnikom so izrazili upanje, da bo ..moralna in idealna" podpora koroškim Slovencem odprla pot ne le za „mirno in sporazumno rešitev manjšinskega problema na Koroškem", ampak tudi manjšinskega vprašanja v Kraljevini SHS in drugih sosednjih državah. Vendar je bilo na poti do recipročne ureditve manjšinskih problemov v obeh državah vse preveč ovir in do nje nikoli ni prišlo. » prila 1929 so Nemci v Sloveniji - v upanju, da # Ibodo vplivali na manjšinsko diskusijo pred Društvom narodov - objavili Spomenico o položaju Nemcev v Sloveniji, v kateri so opozorili na protinemške ukrepe slovenskih oblasti po letu 1918. Pritožbe nemške manjšine v Sloveniji je avgusta 1929 podprlo tudi zvezno vodstvo Švabskonemškega Kulturbun-da, ki je v posebni spomenici opozorilo generala Živkovica, da oblasti v Sloveniji še vedno kršijo člena 7 in 8 manjšinske pogodbe. Ko pa je zaradi Nemške hiše v Celju junija 1930 na Društvo narodov naslovil posebno peticijo celjski odvetnik dr. VValter Riebl (podprlo ga je tudi nemško zunanje ministrstvo), so se jugoslovanske oblasti, ki so prav takrat začele z zunanjepolitičnim približevajem k Nemčiji, odločile za spremembo svoje manjšinske politike. V času diktature se je tako položaj nemške manjšine tudi na Slovenskem precej izboljšal, po vstopu SLS v novo Stojadino-vicevo vlado (1935), v kateri je postal notranji minister dr. Anton Korošec, pa je v manjšinski politiki spet prevladal ostrejši kurs. Obnovljeni pritisk na nemško manjšino pa ni bil le posledica Slovencem »prirojenega šovinizma in sovraštva do Nemcev", kot je rada pisala nemška publicistika, ampak tudi vse opaznejše nacifikacije slovenskih Nemcev po Hitlerjevem prihodu na oblast in njihove vedno bolj odkrite iredentistične usmerejnosti. Že na pomlad 1933 so se na hišah v Kočevju in na Kočevskem začeli pojavljati kljukasti križi, kočevski Nemci pa so skupinsko v zasebnih stanovanjih redno poslušali nemška radijska poročila in Hitlerjeve govore. Mnogi Nem-, ci v Celju in drugih spodnještajerskih mestih so se začeli pozdravljati s Heil Hitler in pod zavihkom nositi značke s kljukastim križem. Celjski Deutsche Zeitung je že 9.3. 1933 jasno izrazil simpatijo za Hitlerja in nacistično gibanje: „Vsi Nemci sveta se radostni in globoko pretreseni zahvaljujemo Bogu, da je nemškemu narodu... v najstrašnejših urah poslal pravega moža." Hitler pa je v enem svojih prvih govorov po prevzemu oblasti omenil tudi Nemce v Sloveniji in pohvalil celjski list Deutsche Zeitung. Razsežnosti nacifikacije nemške manjšine v Dravski banovini v drugi polovici leta 1933 in prvi polovici leta 1934 je v več poročilih kanclerju Dolfussu in drugim uradom na Dunaju plastično opisal avstrijski konzul v Ljubljani dr. Orsi-ni-Rosenberg, ki je z zaskrbljenostjo beležil navdušenje nad nacističnimi idejami zlasti med študentsko mladino (mnogi so študirali na nemških univerzah) in delom nemških industrialcev, hkrati pa ugotavljal, da so glavna središča nacistične propagande krajevne skupine Kulturbunda v Mariboru, Ptuju, Celju, Ljubljani in Kočevju. Se bolj pa je nacifikacija nemške manjšine napredovala po neuspelem nacističnem puču v Avstriji (25.7. 1934). Zlasti v nekaterih krajevnih skupinah Kulturbunda na Slovenskem (v letih 1931-33 so v Sloveniji ustanovili 5 krajevnih skupin, in sicer v Mariboru, Celju, Ptuju, Kočevju in Ljubljani, po letu 1934 pa so ustanovili še številne krajevne skupine naKočevskem in na Spodnjem Štajerskem) je nacistična orientacija povsem prevladala. Namesto starega gesla ..Volkstreu - Staatstreu" je vse bolj prihajalo v ospredje geslo: ..Furchtlos, wahr und treu", pod vplivom „obnovitelj-skega gibanja", ki je bilo od- Sprevod Kočevarjev v narodnih nošah (leta 1928). Pokopališče na Kočevskem v Prvi Jugoslaviji. krito nacistično usmerjeno, pa je to geslo kmalu zamenjalo geslo: „Ein Volk, ein Fuhrer." Nacistična propaganda pa je v vedno večji meri zajela tudi v prejšnjem obdobju bolj konservativno in katoliške usmerjene Kočevarje. Na Kočevskem je najprej širila nacistično gibanje Deutsche Studenten-schaft, AulBenstelle fiir Sud-slavvien, ki je v ta namen na Kočevsko pošiljala študente munchenske univerze. Vendar Pa nacističnih idej na Kočevskem niso širili samo tujci, ampak tudi kočevski krošnjarji, ki so v jesenskih in zimskih mesecih prodajali suho robo po Nemčiji. Med svojim bivanjem v Nemčiji so obiskovali posebne nacistične tečaje (predvsem v Dresdnu in Munchnu) in se v domovino vračali kot nacistični propagandisti in nemški vohuni. Zaradi vedno odkritejše nacistične usmerjenosti so oblasti v Sloveniji postopoma razpustile večino krajevnih skupin Kulturbunda. Prva je bila že leta 1934 razpuščena krajevna skupina v Slovenskih Konjicah (vpisanih je imela več članov, kot je bilo po štetju leta 1931 v tem kraju naštetih prebivalcev z nemškim maternim jezikom), potem ko je konec junija 1935 v novi Stojadinbvičevi vladi Prevzel mesto notranjega ministra dr. Anton Korošec, pa so si razpusti kar sledili. Razpusti krajevnih organizacij Kulturbunda in drugi ukrepi zoper nemško manjšino so bili v prvi vrsti usmerjeni zoper naraščajočo nacistično propagando, toda nacifikacije dela nemške manjšine v Sloveniji z njimi oblasti niso uspele zatreti. Avstrijski generalni konzul v Ljubljani je 21.12. 1937 v poročilu državnemu sekretarju Schmidtu o političnem razpoloženju nemštva v Sloveniji zapisal, da postaja tudi pri starejših pripadnikih manjšine odnos do Avstrije vse bolj,.platoničen" (kljub stoletni gospodarski, kulturni in politični povezanosti) in da postajajo - kot nemška manjšina v drugih državah - ob privlačni sili „veli-ke Nemčije vedno bolj vse-nemško orientirani. Zlasti mladina pa je skoraj v celoti usmerjena nacistično. Kljub lojal-nostnim izjavam do jugoslovanske države mladina upa v skorajšnjo ..osvoboditev", ki jo seveda pričakuje od Nemčije. riključitev Avstrije k l_/ nemškemu rajhu je - po mnenju nemškega poslanika v Beogradu von Heere-na - pri velikem delu nemške manjšine vzbudila ..naravnost fantastične upe v naglo spremembo lastne usode". Tudi britanska diplomatska poročila o razpoloženju nemške manj- šine v Jugoslaviji so navajala, da je nemška manjšina v Sloveniji po Anschlussu zasvojena „z nacistično doktrino" in da večina njenih članov upa, da „bodo že kmalu združeni z rajhom". Propaganda za priključitev k nemškemu rajhu je najprej dosegla vrhunec po razkosanju ostankov Češkoslovaške in razglasitvi protektorata nad Češko in Moravsko. V Apaški ravnini so Nemci konec marca 1939 organizirali obsežne demonstracije, ki so privedle tudi do spopadov z oblastmi. 27.3. 1939 je množica pred orožniško postajo vzklikala Hitlerju in zahtevala: „Wir vvollen heim ins Reich!", v naslednjih dneh pa so nemiri zajeli tudi nekatere druge kraje ob severni meji. Nacistična propaganda za priključitev slovenske Štajerske k rajhu pa je dosegla višek po kapitulaciji Francije. Takrat se je nacistično usmerjeni del nemške manjšine že začel pripravljati na sprejem nemške vojske. Po Anschlussu se je del nacistično usmerjenih pripadnikov nemške manjšine v Sloveniji tudi aktivno vključil v obveščevalno delo za Sicher-heitsdienst (SD) in vojaško obveščevalno službo Abvvehr. Poleti 1940 je jugoslovanska vojaška obveščevalna služba v Mariboru odkrila nemško obveščevalno mrežo, ki je z radij- sko zvezo vzdrževala stike z Gradcem. Še pomembnejša pa je bila obveščevalna mreža celjskega trgovca VVernerja Stigerja (po njegovem pobegu v Gradec v začetku maja 1940 je mrežo vodil tovarnar Maks Adolf VVesten), ki jo je funkcionar Gestapa v Celovcu VVeber označil za njaboljšo v celi Jugoslaviji. Za orožje sposobni člani leta 1939 obnovljenega Kulturbunda (pred okupacijo je na Slovenskem delovalo več kot 50 krajevnih skupin z več kot 12000 člani) so se organizirali v polvojaški formaciji Volksdeutsche Mannschaft. Nekateri nacistično usmerjeni pripadniki nemške manjšine v Sloveniji so v letih pred okupacijo sistematično (po okrajih) zbirali podatke o narodno zavednih („Nemcem sovražnih") Slovencih. Tako so ob okupaciji člani Sicherheitspolizei in Sicherheitsdienst s seboj prinesli že tiskane sezname nad 3500 jugoslovanskih državljanov, predvsem iz Slovenije, ki jih je bilo treba takoj aretirati. Po 27. marcu 1941 se je precej pripadnikov nemške manjšine z več transporti odpeljalo v Avstrijo ali Nemčijo. Iz njihovih vrst so izbrali vodnike nemškim enotam in tudi funkcionarje za nemško civilno upravo v zasedeni Sloveniji. Slike iz knjige „Gottschee. Verlorene Heimat deutscher VValdbauern" Zlasti mladina je bila skoraj v celoti nacistično usmerjena 16 Oglas WEISSE WOCHEN ** WEISSE WOCHEN bei - ‘Textim von/od 13.1.1998 bis/do 23.1.1998 gOOOtiOO hinter Sparmarkt Kuschej 9150 Bleiburg, KoschatstraBe 14 Tel.: 04235/4362 JERSEV-LEINTUCH Gr.: 90/190 cm 79.- DAUNENABTEILUNG: DAMAST-SERVIETTEN 15.- 3 HANDTUCHER Gr.: 50/100 cm 100.- BETTWASCHE/BAUMWOLLE 1 TUCHENT 140/200 cm 1 POLSTER 70/90 cm 100.- FLANELL-BETTVVASCHE 1 TUCHENT 140/200 cm 1 POLSTER 70/90 cm 198.- GESCHIRRTUCH 1/2 Leinen ■20% VERSCHIEDENE SUPERDECKEN FLACHBETTEN -20% (ausgenommen auf Sonderartikel) *bssbs9 1 Etnziehdecke 1 polster vvaschbar bis 60 790.- l/@©K][§Kl GESAMTES BETTVVASCHE- u HANDTUCH-PROGRAMM 10.- FROTTEE-LEINTUCH Gr.: 180/200 150.- / W EISSE WOCHEN \-20% _X (AuBer Sonderangebote) Oglas 17 Verkaufsstelle COUNT DOVVN ALJ F DIE GESAMTE HERBST- und WINTERWARE EINZIEHDECKE Fullung: 700 g Schafschurwolle in Wollsiegel Oualitat SCHAFSCHURWOLL POLŠJER Gr.: 60/80 cm od. 70/90 cm OK(\ EINZIEHDECKE KAMELHAAR / SCHAFSCHURVVOLLE CASHMERE WINTERWARM WOLLIG WEICH -20% (ausgenommen auf Sonderartikel) BAUMWOLL/ LEINEN BETTVVASCHE 1 Tuchent 140/200 cm 1 Polster 70/90 cm 390.- UNTERBETTEN SCHAFWOLLE 2 Stuck MATRATZE ** LATTENROST ** MATRATZENSCHONER FEDERKERNMATRATZE - AKTION ■ Lattenrost ■ Schoner 90/190 cm 90/190 cm ab 1.490.— LATEXMATRATZE - AKTION ■ Lattenrost ■ Schoner 90/190 cm 90/190 cm ab 1.990.— Sie wissen ja, bei uns stimmt PREIS ** OUALITAT ** LEISTUNG ** FREUNDLICHE BEDIENUNG Sie wissen ja, wenn 's ums Bett geht, sind Sie im Textiihof Goitnik „GOLD-RICHTIG“! Kein Parkplatzproblem ** Zadosti parkirnih mest | 18 Pogovor 19 Pogovor petek, 16. januarja 1998 Leon Štukelj... • se je rodil 12. novembra 1898 v Novem mestu • je leta 1924 opravil zadnji izpit na pravni fakulteti • je najstarejši slovenski sodnik • je najstarejši še živeči dobitnik olimpijskega zlata • je najuspešnejši slovenski olimpijski tekmovalec vseh časov • je sodeloval na olimpijskih igrah v Parizu (1924), v Amsterdamu (1928) in v Berlinu (1936) • je prvi zlati olimpijski kolajni osvojil v Parizu (na drogu in v mnogoboju) kljub poškodovani roki • je na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah skupno osvojil 17 medalj, 8 od teh zlatih. • je bil leta 1987 odlikovan z Olimpijskim redom (L'Ordre Olympique) • je še z 99 leti sposoben izvesti telovadne elemente, ki jih ne zmorejo tudi 80 let mlajši od njega • danes „intenzivno“ živi v Mariboru in se pripravlja na 100. letnico življenja želim povedati, da sem oboje -študij, pozneje poklic in šport -opravljal zelo vestno. Prostega časa nisem poznal, saj se je dan pričel ob šestih zjutraj in ne končal pred deveto uro zvečer. Bili so velikanski napori, nenazadnje že zaradi tega, ker se je študij in pozneje poklic prepletal s tekmovanji. Kako pa ste sploh prišli k telovadbi? Kako? Kako pa sem prišel na svet? Rodil sem se v kraju, v Novem mestu, kjer je delovalo telovadno društv Sokol, ustanovljeno leta 1887. V tem društvu sem bil že zelo mlad seznanjen z osnovami telovadbe, kar je bil temelj za poznejše dosežke. Ali so se vrhunski športni dosežki poleg popularnosti in časti izrazili tudi v denarju? Od kolajn nisem imel nič materialnega, celo nasprotno. Mnogokrat smo tekmovali na lastne stroške. odnesli s Koroške in kaj menite o zamisli iger brez meja? Preden odgovorim na vprašanje, bi rad povedal, da sem bil takrat zelo toplo sprejet in da sem bil deležen velike pozornosti. Povabilu pa sem se odzval kljub kritičnim izjavam Zernatta (o nemško-govorečih v Sloveniji, opomba uredništva), kajti menim, daje takšna povezava nedvomno velikega pomena. Kar zadeva vtis, ki sem ga odnesel iz Celocva, pa je bil zelo pozitiven. Dežela je zelo bogata, to sem opazil že v telovadnici, kjer je bilo tekmovanje. Oprema, tla, sploh celotno tekmovalno okolje se je predstavilo novo in v živih barvah. Tudi telovadci so bili dobri, nekateri celo presenetljivo elegantni. Res, zelo lepo imate v Celovcu. Zamisel igre brez meja pa je vsekakor odlična, nenazadnje v interesu združevanja prijateljskih odnosov med sosedi. Osebno me je vedno vodilo geslo, da šport povezuje. Že zaradi tega zelo pozdrav- Zlatemu odličju v mnogoboju v Parizu pripisuje Štukelj največjo vrednost, saj je s tem postal ..Champion Olympique de Gymna-stique“ (na to priznanje - na stiki levo zgoraj je še posebej ponosen). Leon Štukelj hrani zdrai duh v zdravem telesu Z najstarejšim še živečim olimpijskim zmagovalcem se je pogovarjal Franc Sadjak. Naš tednik: V desetih mesecih, natančno 12. novembra 1998, boste obhajali povsem redek življenjski jubilej, namreč 100. rojstni dan. Kakšen je vaš recept, da ste še v tej starosti telesno tako sveži? Leon Štukelj: Recepta ne vem povedati. Puritansko vsekakor nikoli nisem živel, torej tudi kot aktivni športnik ne. Danes vzdržujem telesno zdravje tako, da jem zmerno ter veliko hodim in delam tudi posebne telovadne vaje. Sicer ne več zelo zahtevne - ker obstaja nevarnost poškodb, pač pa takšne, da vsaj nekoliko obremenjujem mišičevje. Ne kadim in tudi v preteklosti nisem kadil, rad pa spijem kozarec vina. In kako vzdržujete duševno vitalnost? Poklic sodnika predpostavlja med drugim logično mišljenje. Zato je potreben svež duh, ki pa ga je treba vedno spet trenirati. Danes ga svežim oz. vzdržujem s tem, da veliko berem. Redno namreč brkljam po raznih knjigah in seveda tudi časnikih. Menim tudi, da kdor ne čita, tudi nič ne ve - jaz pa bi rad vedel vse. Vsekakor živim intenzivno in preprosto, kar me mladi, nikoli pa ne kompliciram, kajti to škoduje zdravju - mnogi bodo to potrdili. Vaša športna zgodba je enkratna, saj ste sodelovali kar na treh olimpijskih igrah in z nobene se niste vrnili brez odličja. Prvi dve kolajni ste osvojili v Parizu leta 1924, torej pred 74 leti. Kako globoko so vam ti športni viški še v spominu? Vseh se še zelo dobro spominjam. Tako se na primer mojih prvih olimpijskih iger v Parizu že zaradi tega dobro spominjam, ker sem šel tja pravzaprav le kot opazovalec - popolnoma brez pričakovanj. 12 dni pred igrami sem si namreč močno zvil prste na roki in bil zaradi tega seveda zelo prizadet. V Parizu sem poškodovano roko sicer redno zdravil z jodovo razstopino, toda dan pred tekmovanjem se mi še nikakor ni zdela zdrava ali zrela za tekmovanje. Na dan nastopa pa sem zjutraj kljub temu za poskus napravil posebni telovadni element, pa so prsti proti pričakovanju zadovoljivo držali. Tako sem tvegal nastop ter šel na tekmovanje in zabeležil dva izredna uspeha - zlato na drogu in v mnogoboju. Moram reči, da sem imel neverjetno srečo. Vaša bleščeča mednarodna kariera v gimnastiki se je začela na svetovnem pr- Živim intenzivno in preprosto, kar me mladi, nikoli pa ne kompliciram, kajti to škoduje zdravju. LEON ŠTUKELJ venstvu leta 1922 v Ljubljani, kjer ste osvojili tri zlate medalje, sklenili pa ste jo s srebrno medaljo na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936. Kateri dosežek vrednotite osebno za najvišjega? Nedvomno je bil to dosežek zlate medalje v mnogoboju na igrah v Parizu. V skupnem seštevku sedmih panog sem bil najuspešnejši in zaradi tega Champion Olympique de Gym-nastigue. To je gotovo za telovadca največje priznanje, kajti uveljaviti se mora v vseh disciplinah oz. v nobeni si ne sme privoščiti slabosti. Žal pa to priznanje pogosto podcenjujejo prav novinarji, ki kažejo večje zanimanje za dosežke v posameznih disciplinah. Prav v letu olimpijskih iger v Parizu ste opravili zadnji izpit na pravni fakulteti. Kako ste usklajevali študij s treningom? Poleti smo trenirali vsak dan po dobri dve uri, pozimi pa malo redkeje, ker ni bilo primernega treninškega okolja. Vsekakor sem bil zelo amibiciozen; s tem rJ- %71