P.b.b
kulturno - pomično glasilo-
Če (potrebujete apno, ga še danes naročite pri zastopnifcu
Jožefu Blažeju
LETINA, pošta Šmihel pri Pliberku Na željo takojšnja dostava na dom


Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Kiagen Turt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XV./ŠTEVILKA 8
CELOVEC, DNE 25. FEBRUARJA 1965
CENA 2.~ ŠILINGA
ms*

Našega predstavnika v deželni zbor
14. marca so volitve v koroški deželni zbor. Koroška ima v svojem deželnem parlamentu S6 poslancev, ki imajo v dobrobit dežele daljnosežno zakonodajno oinast. V tem okviru predstavlja deželni zbor dokajšnjo deželno samoupravo.
V čem je naša dobrobit
Naš prvi zaklad je naša duhovnost, naša vernost, v kateri so prvine naše slovenske samobitnosti. Naša materina beseda je posoda naše kulturnosti, naše umske in srčne izobrazbe. Zato z veliko žalostjo ugotavljamo, da javno življenje ponižuje našo materino besedo in jo pripušča kvečjemu v narečjih preprostega življenja, dočim jo v visokem in pismenem jez'ku vedno bolj nadomešča nemščina. Kot drugi deželni narod si ob sožitju z velikim narodom-sose-dom želimo tiste enakopravnosti, ki jo od sosedov terja dostojanstvo vsakega naroda. Po svojih poklicih smo kmetje, delavci, obrtniki in nastavljene! in si zase želimo vse dobrine modernega socialnega skrbstva, ki sta ga država in dežela dolžni na pravičen način zagotoviti vsem slojem prebivalstva. Tudi naši mali ljudje tega ali onega stanu imajo pravico do onega socialnega deleža v plačah ali zaslužkih, ki jim gre po naravni pravici.
Z glasovnico odločujemo o naši bodočnosti
Ob vsakih volitvah je volilcu treba najprej pogleda nazaj in naprej. Tradicijo prednikov mora povezati z bodočnostjo mladine. Kar so spoštovali naši očetje, moramo posredovati svojim otrokom in jim dodatno pripraviti, kar je še treba za njihovo dobrobit. Najmočnejše poroštvo za dosego tega cilja pa je lastno zastopstvo v deželnem zboru.
Zakaj OVP ne volimo
Nedvomno nas s to stranko družijo marsikatere težnje. Vendar se ne strinjamo in ne moremo strinjati z nacionalno usmerjeno politiko koroške OeVP. Dvakrat je že nemški liberalni nacionalizem privedel avstrijsko ljudstvo v prepad. Zdi se nam skrajna zaslepljenost, če išče ta stranka naklonjenost volilcev s popuščanjem nasproti nacionalno-nemški ozkosrčnosti. Pet-desetletje tovrstne avstrijske popustljivosti je preočiten dokaz, da se na tem rahlem temelju ne more graditi ne dežela in ne država in še najmanj pa sožitje z narodom-sosedom, ki bi se moralo odražati tudi v tem, da stranka upošteva Slovence kot enakopravne sodeželane. Ker tega o njej ne moremo trditi, je tudi voliti ne moremo.
Zakaj ne volimo SPO
Tudi s to stranko nas druži ta ali ona točka socialnega in gospodarskega programa. Zato bi smeli Slovenci z vso upravičenostjo prav od te stranke pričakovati, da Slovence upošteva tudi pri volitvah kot narodno celoto in manjšino prizna v svojih vrstah kot enakopravne partnerje. Vendar je kandidatna lista SPOe za koroški deželni zbor jasen dokaz, da za koroškega Slovenca v tej stranki ni prostora.
Koroška volilna skupnost
Tako smo se za 14. marec odločili za samostojno listo. Ker ni ne na socialistični in ne na OeVP-jevski listi prostora za može našega zaupanja, jih volimo samostojno. Tako nam velevata trezna pamet in slovensko čuteče srce. Njihova prva naloga ho, da zastopajo vselej in vsepovsod interese našega naroda, tako duhovno in kulturno, socialno in gospodarsko. Za to bo
lwi sifjetsli steši® sarolia
Medcelinska stomegatonska jedrska raketa — Odkritje maršala Sokolovskega
Iz McGikve poiročajo, da ima Sovjetska zveza novo, strašno orožje. To je izjavil sovjetokii mairšall Soikoilovski. Sovjetski marša! trdi namreč, da ima Sovjetska zveza sedaj medcelinske jedrske rakete, katerih razstrelilna moč ustreza 100 milijonom ton TNT (trin::ibrotcluOl)-navadnega razstreliva. To bi pomenilo, da ima taka medcelinska jedrska raketa 5000-krat večjo razstrelilno moč kot ena atomska bomba, kil so jo odvrgli nad japonskim mestom Hirošimo.
O tem strašnem orožju je govoril že bivši minila trski predsednik Hruščev Samo da tedaj Sovjetuka zveza še ni imela tako močnih raket, ki bi mogle ponesti s seboj take atomske bombe. Opazovalci so mnenja, da so poskusi, ki so jih Sovjeti izvedli pred 14 dnevi v Pacifiku, služili za preizkušnje tako močnih raket.
Sovjetski maršal Sokolovski, ki je bil od leta 1955 do leta 1950 vodja generalnega
štaba im je sedaj 'inšpektor obrambnega ministrstva, je presenetil svet še z nadaljnjimi odkritji. Po njegovem ima Sovjetska zveza:
® letala z nadzvočno hiitroistjoi, ki lahko ponesejo medcelinske jedrske rakete;
© močne, z atomskimi raketami oborožene podmornice, ki jih ima Sovjetska zveza prav toliko kot Združene države Amerike. „Mogoče je razlika le za eno ali dve podmornici."
Kot glavno oporo (hrbtenico) sovjetskih vojnih sil je maršal Sokolovski označil kopno vojsko, ki je oborožena s taktičnim atomskim orožjem im taktičnimi raketami.
Sovjetski maršal Sokolovski je na koncu dejal: »Sicer pa sploh nima smisla svet izrabljati za vojaške cilje, kajti na zemlji je toliko nakopičenega orožja, da zadostuje za uničenje vsega bitja in žitja na svetu."
Slavnostni sprejem Uibrichta v Kairu
Vzhodnonemški vodja pri Naserju
Vzhodnonemški partijski in državni vodja Wailter Ulbrieht je prispeli v burek v Egipt. Walteir Ulbrieht je odletel z letalom iz Berlina najprej v Dubrovnik (Jugoslavija). Od tu pa je nadaljeval svoje potovanje v Egipt z ladjo »Ljudsko prijateljstvo“.
Ladja »Ljudsko prijateljstvo" je prispela v torek v Aleksandrijo, odkoder je nadaljevala pot v glavno mesto Egipta Kairo. V Kairu, kamor je vzhodnonemški drž. predsednik V/alter Ulbrieht prispel v sredo, ga je svečano sprejel egiptovski predsednik Naser. Pri sprejemu je bila postrojena Naserjeva telesna straža. Nato sta se oba državnika v zmagoslavnem sprevodu peljala po kairskih ulicah do Naserjeve palače, ki je namenjena samo državnim poglavarjem. Po mnenju političnih opazovalcev pomeni ta poteza egiptovskega pred-
— Močan odpor Zahodne Nemčije
sednika veliko priznanje Wailterju Ul-briehtu.
Že dan poprej je bilo vse mesto Kairo okrašeno z egiptovskimi in vzhodnonemškimi zastavami. V mestu so se pojavili tudi prvič časopisi partijskega organa »Neues Deutsehland". Po mnenju političnih opazovalcev hoče s tem predsednik Naser nazorno pokazati, da je zmagovalec v sporu Bonn—Kairo.
Z napetostjo pričakuje svet, kaj bo sedaj storila Zahodna Nemčija in kako bo Bonn odgovorili na dogodke, kajti že nekaj časa poprej je zahodnonemškd kancler profesor Erhard izjavil: ,'če bo sprejel Egipt najbolj osovraženega politika obeh Nemčij (mišljen je pri tem Walter Ulbrieht), bomo ukinili vsako nadaljnjo gospodarsko pomoč
Papež potrdil 27 kardinalov
Točno ob 9.35 se je sesital v ponedeljek konziotorij (kardinalski svet), kjer je papež Pavel VI. na tajni seji, ki je trajala 40 minut potrdil 27 novih kardinalov, ki jih je 'imenoval 25. januarja.
Tako je število rimsko-katoliškega kardinalskega kolegija naraslo na 103 člane. To je prvič v zgodovini, da ima kardinalski kolegij toliko članov.
Od novih nosilcev škrlata je: 17 Evropejcev, štirje Afričani, trije Azijci, dva iz Severne Amerike in eden iz Južne Amerike.
S 23 kardinali je Italija v kardinalskem kolegiju še zmerom najmočneje zastopana, vendar je sedaj italijanski delež — po potrditvi 27 novih kardinalov — prvič padel pod tretjino.
Papež Pavel VI. je imel po potrditvi teh novih kardinalov pred konziistorijem tudi govor, ki so ga pozneje objavili. V tem govoru je papež izjavil, da je imel v mislih
dovolj prilik ne samo v deželnem zboru, marveč tudi v vseh naših organizacijah, v vsem zasebnem in javnem življenju.
Koroška volilna skupnost je hkrati program, da si z neutrudljivim, jasno usmerjenim delom ter z glasovnico zagotovimo našega predstavnika v koroškem deželnem zboru.
pri imenovanju 27 novih kardinalov to, da bi dobili v cerkvenem svetu sedež in glas zastopniki vseh delov sveta, vseh ras in vseh narodov.
Posebno pozornost pa je vzbudil v papeževem govoru oni del govora, v katerem je ugotovil, da sta dva nosilca škrlata bila po nedolžnem preganjana zaradi njih katoliškega prepričanja.
Dobesedno je papež dejal: „Kazni obeh cerkvenih knezov sta bili nepravični/4 Ta
odstavek zadeva brezdvoma lvovskega nadškofa Jožefa Sliipyja iz Sovjetske zveze in nadškofa Jožefa Berana iz Prage (Češkoslovaška).
Zanimivo je dejstvo, da 'so po imenovanju nadškofa Berana za kardinala češko-islovaške oblasti popolnoma molčale in da so morda prav zato razne časopisne agencije marsikaj šušljale o usodi novega cerkvenega kneza Berana.
Preteklo soboto pa je kardinal z nekim češkoslovaškim letalom, ki vzdržuje normalne letalske zveze z Italijo, nenadoma prispeli v Rim. Cerkveni knez, ki je bil še pred nekaj dnevi ujetnik v Češkoslovaški, je postal po šestnajstih letih zopet svoboden človek.
Tudi lvovski cerkveni knez Jožef SMpyj je trpel v sovjetskih zaporih.
tej deželi!" Zahodnonamški zunanji minister pa je dejal užaljen, da pomeni obisk Uibrichta v Egiptu žalitev Zahodne Nemčije.
Verjetno sta Erhard in Schroger upala, da bo egiptovska vlada preklicala povabilo, ker je medtem zahodnonemška vlada ustavila 'pošiljanje (na zahtevo Egipta) orožje Izraelu.
Obisk Walterja Uibrichta v Egiptu je pomenil popoln uspeh za Naserja, kajti Vzhodna Nemčija bo posodila Egiptu gospodarsko pomoč v vrednosti 1 in pol milijarde šilingov. Pogodba, ki so jo že prej podpisali v Kairu, vsebuje nadalje popačitev znanstvenega in tehničnega vzajemnega dela med Vzhodno Nemčijo in Egiptom. Denarna pomoč pa bo služila Egipčanom za gradnjo tovarn in industrijskih objektov.
Po mnenju političnih opazovalcev je fa gospodarska pomoč, ki jo je prinesel Ulbrieht v Kairo, darilo Egiptu. Da je ta denarna vsota zares darilo, je jasno, ker Egipt zaradi slabega gospodarskega položaja v naslednjih letih ne bo mogel povrniti dolga.
Pri obisku v Kairu je Walter Ulbrieht spretno izrabil vso svojo zvito diplomacijo. Tako je dejal novinarjem kairskega vladnega časopisa „AI Ahram44: ,,Če bi dale Združene države Bonnu v roke atomsko orožje, bi pomenilo to za Egipt strahovito nevarnost. Zahodna Nemčija, ki je tajno pošiljala Izraelu tanke in drugo vojno orožje, bi se tudi ne ustrašila nekega dne z dovoljenjem ZDA dati Izraelu jedrsko orožje.
Zopet vojaški udar v lužnem Vietnamu
Nov vojaški udar je pretresel zopet Južni Vietnam. Naperjen je bil proti glavnemu poveljniku generalu Khanu, ki pa se je po vesteh satgorasikega radia izjalovil. Saogon-isfci radio je tudi dejal, da 'bosta organizatorja državnega udara, polkovnik Pham Ngoc Thao in bivši general, notranji minister Lam Van Phat, prišla pred vojno sodišče.
Južno vietnamski predsednik Phan Khac Suu je pozneje izjavil, da so se voditelji vlade, vojske in upornikov sporazumeli, da se bodo pogajali. Pozval je vse prizadete, vštevši generala Khana, naj ustavijo vojaške akcije.
Po vesteh tujih časopisnih agencij so odločilno vlogo pri propadu zadnjega udara (deseti po vrsti) v Saigomu odigrale padalske enote im letalstvo, ki so bile zveste generalu Khanu, kar je dajalo upornikom le malo možnosti za uspeh.
Po novicah, ki so prispele iz Južnega Vietnama, je predsednik države Phan Khac Suu v ponedeljek odstavil generala Khana 'kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil Južnega Vietnama, namesto njega pa je imenoval generala Tran vam Minha. Generalu Khanu so že v nedeljo izglasovali nezaupnico člani sveta oboroženih sil, ki so se po zadušitvi državnega udara zbrali na posvet v Bien Hobi, 20 kilometrov severno od Sadgoma.
Gibanje proti generalu Khanu, ki je od januarja lani imel glavno besedo v državnih udarih v Saigonu, je vodila močna skupina mladih Ameriki naklonjenih oficirjev.
V združenih državah Amerike so odklonili do sedaj vsak komentar o najnovejšem vojaškem udaru v Sajgonu. Opazovalci ne izključujejo možnosti, da je bil skrit za tem desetim državnim udarom sam Wa-ishiiingitom, kajti med generalom Khanom in ameriškim veleposlanikom Taylorjem so vladala že nekaj časa nasprotja. General Khan je že nekoč celo zapretil T3ylorju, da bo sam napadel Severni Vietnam z juž-novietnamskimi silami.
Politični teden
Pc svetu ...
U THANT POZIVA ODGOVORNE NA
REŠITEV SPORA V VIETNAMU
Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Thant je minuli teden, ko je dosegla vietnamska kriza svoj višek, pozval odgovorne države, ki so zapletene v vietnamsko vojno, naj se potrudijo, da se ne bi razširil spopad v Vietnamu na sosedne države, ki bi se končno lahko vnel v svetovni požar.
Glavni tajnik U Thant je dejal, naj se državniki usedejo za okroglo mizo, tako da bi se začeli razgovori med prizadetimi. U Thant je ugotovil, da je že večkrat povedal svoje stališče o vietnamskem vprašanju, ,in še posebej, da vojaški Ukrepi niso mogli privesti do pozitivne rešitve v jugovzhodni Aziji v zadnjih desetih letih. Dalje je glavni tajnik dejal, da je tudi verjetno, da bi moglo nadaljevanje takih poti pripeljati do uspeha. Mimo rešitev je možno doseči samo na podlagi politično-diplo-matsfclh razgovorov. Po mnenju U Thanta bi obnovitev ženevske konference po možnosti privedla do gotovih rezultatov.
V	nadaljevanju svojih ugotovitev je glavni tajnik OZN dejal, da so mu mnogi državniki, kii so za njegove predloge o rešitvi vietnamskega problema, sporočili nekaj predlogov. U Thant je dalje ugotovil, da je trdno prepričan, da je potrebno nujno najti v OZN ali izven nje sredstva in metode, ki naj bi prenesla iskanje rešitve z bojišča na diplomatsko pot.
V	TURČIJI ISMET INONU ODSTOPIL
Turški ministrski predsednik Lsmet Ino-nti je odstopil, ker je parlament odklonil njegov načrt za proračunsko leto 1965.
8Dietnega politika so v zadnjem času močno napadali zaradi njegove ciprske politike in poskusov doseči s Sovjetsko zvezo boljše odnose. Podrobneje smo pisali v zadnji številki našega lista (politični teden ..Turčija gre svoja pota").
Turški državni predsednik GUnsei je dal po odstopu Inoniija strankam razumeti, da se morajo med seboj sporazumeti, preden mu bodo predložile nove predloge. „Ljud-ska stranka" Inoniija, ki je do sedaj tvorila manjšinsko vlado in se je zanašala na podporo liberalcev, je doživela pri glasovanju poraz, ker so ravno ti liberalci prebe-žalld k opoziciji.
Sprva je imel velike možnosti za sestavo nove vlade vodja stranke »Pravičnih", Suleiman Demirel, ki je v privatnem življenju inženir in trgovec in je bil vzgojen v Združenih državah Amerike. V njegovi stranki je še zmerom veliko število privržencev bivšega ustreljenega ministrskega predsednika Menderesa. Če bi zmagala ta stranka, bi gotovo, kot že nekoč, prišlo do proitiameriških demonstracij.
Kriza, ki je nastala z odstopom vlade Inoniija, je minila, ko je bivši senator Sua-to Hajri Umguplu — ne pa Sulejman Demirel — dobil od državnega predsednika Giir-sela mandat za sestavo koalicijske vlade iz štirih opozicijskih strank.
ALBANIJA HOČE RAZPLAMTITI
SPOR OZN
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov se je na zadnji seji preteklega tedna naenkrat znašla zopet v težkem položaju. Albanska delegacija je zahtevala, naj začne Generalna skupščina takoj normalno delati. Zahteva delegacije je močno presenetila skupščino in precej razburila navzoče članice OZN. Vsem je postalo takoj jasno, kam pes taco moli. Albanija je is to zahtevo skušala povzročiti očiten spor med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Albanski delegat je dalje zahteval v Generalni skupščini, naj se izvedejo takoj glasovanja. 'Tega pa so se namenoma že od 1. decembra lani izogibali, da ne bi mogle Združene države Amerike postaviti svoje zahteve, da Sovjetska zveza ne sme glasovati, ker že dive leti dolguje prispevke Organizaciji združenih narodov.
Seja se je potem končala tako, da se je .predsednik skupščine OZN Quaison-Sackey isiklioeval na svojo pravico.
V	diplomatskih krogih Organizacije združenih narodov so prepričani, da je Albanija storila ta korak v Generairii skupščini pod pritiskom komunistične Kitajske, ki namreč upa, da bi pri trčenju obeh kolo-
sov, Amerike in Sovjetske zveze — vseeno kakšen bi bil konec — utrpela OZN zopet na prestižu (ugledu). Ta načrt bi odgovarjal kitajskim željam kot takrat, ko je predsednik Sukamo najavil izstop iz Organizacije združenih narodov.
Rešitev iz ©lepe ulice v Generalni skupščini je bila odločitev, da so odložili zasedanje do 1. septembra, torej tik pred pričetkom naslednje Generalne skupščine. Saj tudi drugače ni bilo možno, kajti delo v Organizaciji združenih narodov je zaradi znane krize itak skoraj popolnoma ohromelo.
GAMBIJA — NOVA DRŽAVA V AFRIKI
.Število neodvisnih afriških držav se je minuli teden povečalo na 36, ko je bila Gambija, ena najmanjših ozemelj na tej celimi, razglašena za neodvisno, in ko je britansko zastavo zamenjala lastna: modro-belo-rdeče-zelena.
Zadnja britanska kolonija v zahodni Afriki je bila hkrati tudi prva, ki jo je Velika Britanija ustanovila na celini. Deželica se razprostira vzdolž reke Senegala, meri 9 tisoč 300 kvadratnih kilometrov in ima ofcolli 320.000 prebivalcev. Z majhnim delom sega do Atlantika in od vseh strani meji na Senegal.
Gambija je najbolj siromašna zahodno-afriSka dežela, ki ima samo dva zdravnika Gambijca In dve srednji ter kakih 95 odstotkov nepismenega prebivalstva. Po mnenju premiera Davida Jav/are, ki je svojo deželo pripeljal do neodvisnosti, in ki vodi napredno ljudsko istranko, je Gambija predvsem zaostala zato, ker je izključno odvisna od britanskih investicij. Njen razvoj bo tudi v prihodnje odvisen cd finančnih stredstev, ki naj bi jih Velika Britanija še nadalje dajala tej deželi na bregovih reke Senegala.
Vlada Gambije pa že danes misli, da bi bilo dobro, če bi se naslonila na sosednji Senegal. Govorijo tudi o tem, da bi se ti dve deželi združili.
... in pri nas v Avstriji
BOLJŠA „KLIMA“ V KOALICIJI?
V zadnjih tednih je bilo v tako imenovani »veliki koaliciji" (t. j. med OeVP in SPOe") več posvetovanj o različnih perečih vprašanjih, ki so čakala in še deloma čakajo rešitve. Te seje niso potekale tako »bojevito", kot smo že večkrat doživeli; vendar je bilo vkljub optimizmu v zvezi z izboljšanim razpoloženjem med obema strankama doseženih le nekaj pozitivnih rešitev.
Triko je bil pretekli teden v parlamentu ponovno sprejet zakon o mlinih iz 1. 1963, kateri je bil še nedavno precejšen kamen spotike med OeVP in SPOe, o čemer smo pred tedni poročali. Tudi zakona o akcijah in o statistikah bosta verjetno kmalu dosegla svojo pozitivno rešitev. Nekoliko počasneje gre z osnutkom elektrotehničnega zrikona, za katerega bo potrebno še nekaj posvetov.
Precej »trši oreh" pa je in bo rešitev vprašanja zvišanja cene mleku, o katerem potekajo posvetovanja že več tednov. Osrednja kmečka zveza, ki je včlanjena v OeVP, zahteva zvišanje 80 grošev pri litru, medtem ‘ko so socialisti, kot se sliši »za kulisami", pripravljeni pristati na zvišanje kvečjemu za 60 grošev pri litru. Hkrati pa zahtevajo., da to zvišanje ne sme prizadeti upokojencev in družin s številnimi otroki. Ker ni prišlo do nikakega sporazuma v vladi, je bil ustanovljen poseben 6-čianski komite, sestoječ iz 3 članov OeVP im 3 SPOe; ta ima nalogo, da to vprašanje ponovno temeljito prouči. A tudi na njegovem prvem sestanku pretekli teden ni prišlo do mikake rešitve. Upajmo, da odgovorni ne bodo predolgo zavlačevali rešitve te važne zadeve in da bodo tudi kmetom uresničene njihove zahteve, v kolikor so upravičene! Seveda pa bo treba v slučaju tega im morebitnih drugih povišanj cen upoštevati tudi pri določanju plač delojemalcev!
Kot pozitiven uspeh v parlamentu prejšnji teden pa naj omenimo soglasno odobritev obeh meddržavnih pogodb, sklenjenih lansko jesen z Madžarsko glede ureditve obmejnega prometa in s tem izboljšanja medsebojnih sosedskih odmošajev. Vsi poslanci, ki so posegli v debato, so poudarjali važnost teh pogodb, saj sta obe državi v Podonavju in sta vsekakor zainteresirani na dobrih sosedskih odnosih. — Pač pa še ni »zrela" tretja pogodba, sklenjena z Madžarsko, katera govori o ureditvi obojestranskih odškodninskih vprašanjih glede premoženja in dosega znesek 87 milijonov šil. V tej zvezi je zun. minister dr. Kreisky pojasnil, da je treba predhodno stvarno ob-ravnati tozadevni razdelilni zakon. Hkrati je javil, da bo v kratkem obiskal Avstrijo madžarski zunanji minister, ki bo ob tej priliki verjetno podpisal več važnih predmetnih pogodb.
V SOCIALISTIČNI CENTRALI
ŠE VEDNO „VRE“
Nesrečne »dedne zapuščine" bivšega notranjega ministra Olaha se njegovim socialističnim somišljenikom v vodstvu stranke še vedno ni posrečilo na kolikor toliko zadovoljiv način urediti oziroma likvidirati. Posebno si belijo lase, kaj napraviti s tajnimi akti notranjega ministrstva, o katerih smo že pred tedni poročali, da so del njih našli skrit v kletnih prostorih sindikata stavbnih in lesnih delavcev. Kaj se
bo z njimi zgodilo — katere je treba še shraniti in katere uničiti — bo odločil ministrski svčt.
Veliko nevoljo še vedno povzroča v delavskih krogih tudi Olahovo samolastno in neupravičeno razpoloženje s sindikalnim (delavskim) denarjem. Posebno na Predarl-skem so nad tem nevoljni in so odklonili nadaljnje odvajanje delavskih prispevkov centrali na Dunaj,, dokler ne bo v njej zagotovljena večja in učinkovitejša kontrola nad razpolaganjem s tem denarjem.
Nadaljnja neporavnana sporna točka na Predarlskem je tudi še nova ladja za plovbo po Bodenskem jezeru v Fussachu pri Bre-genzu, kateri je prometno ministrstvo proti volji skoraj vseh odločilnih predarskih krogov hotelo dati ime »Dr. Karl Renner". (O velikih protestnih demonstracijah, do katerih je trikrat prišlo, smo že svoj čas poročali.) Ker socialistični prometni minister še vedno nepopustljivo vztraja pri svoji zahtevi, je predarlski socialistični narodni poslanec dr. Hasehvanter v znak protesta odložil svoj poslanski mandat. On ni prvi, ki je storil ta korak, in verjetno tudi ne zadnji: pripovedujejo namreč, da jih je »na vidiku", še nekaj, ki vedno bolj očitno kažejo nevoljno nad ravnanjem centrale na Dunaju s podkanclerjem dr. Piittermannom na čelu, o katerem vedč povedati, da se mu bajč že maje stolček, na katerem sedi kot vodja stranke.
PARITETNA KOMISIJA ZA CENE
IN PLAČE V ZAGATI
Radi bi našim bralcem postregli s kako razveseljivo vestjo s tega področja, a na žalost — je ravno obratno! Glede zahtev po zvišanju prejemkov tako javnih (državnih) kot nekaterih skupin zasebnih uslužbencev smo v zadnjih tednih ponovno poročali.
Danes moramo spet poročati o novih zahtevah po zvišanju. Poleg že svoječasno omenjenih hočejo imeti višje prejemke še: uslužbenci v tekstilni, mesni, lesnopredelovalni in žagarski industriji, dalje tapet-niiki, dimnikarji, mizarji, izdelovalci karoserij, kolarji, pletarji, strugarji, izdelovalci krtač in topičev, glasbil, igrač, gumbov, časnikarji, uslužbenci v papirni, celulozni im kairtoeažni industriji ter še nekateri drugi.
Upoštevajoč že svoječasno omenjene in danes naštete, lahko ugotovimo, da tako rekoč vsi delojemalci v državi hočejo višje prejemke. Te zahteve pa na drug: strani spremljajo številne zahteve po zvišanju cen, predložene paritetni komisiji, ki je zašla tako rekoč v slepo ulico, kajti nemogoče je ustreči vsem tem številnim deloma upravičenim, še večkrat pa neupravičenim zahtevam. To so ponovno uvideli tudi člani SPOe v tej komisiji, ki nato pridejo zaradi svojega zmernejšega in razumevajočega stališča v navzkrižje z odgovarjajočimi interesnimi zastopstvi delojemalcev v Delavski siindikalni zvezi oziroma v Delavski zbornici, v katerih so se pojavile bolj levo socialistično usmerjene, t. j. bolj radikalne skupine, katerim bi po mnenju nekaterih političnih opazovalcev bilo mogoče celo prav, če bi paritetična komisija nekoliko izgubila na svoji pomembnosti, in bi raje videli, da bi njeno vlogo ponovno prevzel od socialistov svoječasno zamišljeni »Gospodarski in socialni sosvet pri zvezni vladi".
V zvezi z vso to nezdravo situacijo je
SLOVENCI
doma in po sneiu
Podelitev Bevkovih značk Ob Prešernovem dnevu so v Idriji podelili Bevkove značke. Priznanje podeljuje že tretje leto zavod za prosvetno pedagoško delo dijakom, ki preberejo več knjig, med njimi pa obvezno eno Bevkovo. Letos se je prijavilo 223 učencev iz osnovnih šol v Idriji, Spodnji Idriji, Ledini in iz Idrijske gimnazije. Prijavljeni šolarji-tekmovalci so prebrali skupaj več kot 900 knjig in se naučili 669 pesmi. Pri tekmovanju so bili navzoči pisatelj France Bevk, mladinska pisateljica Ela Peroci, pesnik Ivo Minatti in pesnik Janez Menart.
t Angel Hrovatin
V Buenos Airesu v Argentini je umrl od kapi zadet Angel Hrovatin, znana osebnost med starimi slovenskimi naseljenci. Pa tudi mnogi novi naseljenci so ga dobro poznali, kajti mnogim od teh Slovencev je pomagal prebroditi začetne težave ob prihodu v Argentino. Po poklicu je bil kamnosek. Bil pa je tudi odličen pevec. Nastopal je s koncertnimi točkami na raznih prireditvah starih slovenskih naseljencev. Eno leto je bil celo nastavljen kot operni pevec v buenosaireški operi „Colon”.
Podelitev Prešernovih nagrad
V	počastitev' Prešernovega dneva so podelili Prešernove nagrade slikarju Francetu Miheliču, igralcu Vladimirju Skrbinšku in oblikovalcu inženirju Marku Turku. Petnajstim ustvarjalcem z raznih kulturnih področij pa so podelili nagrade Prešernovega sklada.
Sv. maša po novem obredu
V	župnijski cerkvi sv. Vida v Clevelandu (Združene države Amerike) so imeli nedavno prvič sv. mašo po novem obredu, da je bil duhovnik obrnjen proti vernikom. Službo je opravil g. Julij Slapšak, ki je nato v pridigi tudi pojasnil spremembe v bogoslužju.
Razstava likovnih umetnikov Slovenije
V	mestni razstavni dvorani v Paliču pri Subotici (Vojvodina, Jugoslavija) so te dni odprli razstavo Društva likovnih umetnikov Slovenije iz Ljubljane. Razstava je vzbudila v kraju nenavadno veliko zanimanje.
Kipar Aladin Lane v Šoštanju
V	Šoštanju na štajerskem (Slovenija) so odprli razstavo akademskega kiparja Aiadina Lanca iz Kamnika. Razstava prikazuje prerez njegovega umetniškega ustvarjanja.
Pastirsko pismo škofa dr. Jenka
Apostolski administrator škof dr. Jenko je poslal duhovnikom Slovenskega Primorja lepo pastirsko pismo, v katerem razlaga naloge, ki jih čakajo in jih toplo vabi k sodelovanju. Zahvalil se jim je za veliko delo, ki so ga do sedaj izvršili.
Nova akademika SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je na svoji redni letni skupščini izbrala za nova redna člana pesnika Mateja Bora in slikarja Franceta Miheliča.
pred (kratkim zavzel svatje stališče na eni izmed sej paritetične komisije zvezni kancler dr. Klaus, opozarjajoč, da pogled naprej v leto 1965 narekuje zmernost na strani delodajalcev (proizvodnje) kot tudi na strani delojemalcev. Med drugim je rekel: »V celoti motreni razveseljivi pojavi gospodarskega porasta v zaipadmem svatu zasenču-jejo v zadnjem času inflacijske tendence. Razvoj cen in plač stopa vtsled tega vedno bolj v ospredje javnega zanimanja. Zato sta avstrijska zvezna vlada in zastopstva delojemalcev skušala že lani poleti izvesti čim več ustaiiitvenih (stabilizacijskih) ukrepov proti dvigu cen in plač, kar se jima je deloma posrečilo ... V letnem povprečju je bil v 1. 1964 indeks cen za okroglo 4 odst. višji od prejšnjega leta. Eden glavnih vzrokov temu je bito pomanjkanje mesa v poletnih mesecih; nanj je odpadla približno polovica zvišanih cen. V jeseni so se cene mesu sicer nekoliko ustalile, a so bile še vedno okoli 10 odstotkov višje kot predlanskim ... Seveda bi lani cene še bolj poskočile, če ne bi zastopstvo delojemalcev in vlada izvedla več protiukrepov, katerih posledica je bilo delno pomirjenje na področju cen in plač."
Upajmo, da bo i na ena i na drugi strani zmagala razsodnost in uvidevnost, kajti če bo naše gospodarstvo v tem pravcu »napredovalo", si nikakor ne smemo obetati rožnate gospodarske bodočnosti!
Razgovor z ljubljanskim nadškofom
Verski list, ki izhaja v Ljubljani v 72.000 izvodih- dvakrat na mesec, objavlja v številki z dne 15. januarja razgovor urednika z Ljubljanskim nadškofom dr. Jožefom Pogačnikom.
„Prevzvišeni! Na tretjem zasedanju vatikanskega cerkvenega zbora ste govorili o narodnih manjšinah. Svetovni časopisi so s poudarkom poročali o vašem govoru. Nekateri listi pa so menda vaš govor popačili. Ali bi našim bravcem lahko kaj več povedali o tam?“
Odg.: „V imenu vseh slovenskih škofov sem na koncilu povedal, da je papež Janez XXIII. dal koncilu pastoralne naloge, ne pa naloge, da znova obsoja zmote. Pridružil sem se kardinalu Alfninku s Holandije, da bi nove obsodbe tudi nič ne koristile. Za razgovor z vsemi ljudmi, ki so dobre volje, tudi z brezverci, je treba predvsem očitne in prepričujoče ljubezni, ki izvira iz Kristusa, ki je prišel iskat, kar je zgubljenega.
Nevera mnogih je, sem rekel, nedvomno znamenje časa, iz katerega se moramo po Gospodovem naročilu učiti. Vendar neverni niso samo na vzhodu temveč tudi na zahodu, in verni niso samo na zahodu, temveč smo tudi na vzhodu!
Naša naloga ni, da smo sodniki, temveč vpraševati se moramo, kaj Bog od katoličanov terja v takih časih. Božja previdnost dopušča tudi nevero z namenom, da nas temeljito spreobrne in k sebi pritegne. Naše dolžnosti v takih časih so: 1. molitev in pokora, h kateri nas je papež Pij Xi. tako pretresi ji vo klical v svojih okrožnicah, 2. socialne reforme, brez katerih se socialne revolucije ne bodo ustavile, in 3. spoštovanje pravic narodnih manjšin, o katerih je pisal Janez XXIII. v svoji okrožnici „Mir na zemlji". Tudi Cerkev naj v deželah, kjer jiih ima, velika posestva prostovoljno razdeli, sicer se kaj lahko zgodi, da jih bo oddala prisiljeno. Narodne manjšine imajo pravico do svojega razvoja, svojega jezika in svoje kulture, z lastnimi vrednotami pa naj obogate večinski narod, med katerim žive.
Intervencijo o narodnih manjšinah so s svojimi podpisi podprli vsi jugoslovanski škofje...
Cenkev je dolžna, da oznanja Kristusov nauk pravice in ljubezni ter brani pravice narodnih manjšin zoper nekrščanski nacionalizem. Žal med mnogimi malodušnimi rojaki onstran naših meja narodna zavest
zamira. Premalo se zavedajo, da je vsak, ki zavrže narodno zavest, v nevarnosti, da zgubi tudi vero, zakaj pri obeh gre za to, kar je v človeku najglobljega. Človek se z Bogom najbolj iskreno pogovarja v materinskem jeziku. Žal imajo naši rojaki za mejami premalo takih, ki bi jim narodno zavest budili in vžigali. Občudujem pa naše manjšine, ko s tolikim pogumom opozarjajo oblasti svojih dežel na spomjeva-nje mednarodno sprejetih obveznosti."
„Ali bi želeli kaj posebnega povedati tisti naši mladini, ki ceni vse, kar je tujega, premalo pa spoštuje naše verske in narodne svetinje?"
Odg.: „Mislim, da je vaša sodba o današnji mladini prestroga. Govorim predvsem o mladini, ki iskreno veruje. Naša
mladina je zdrava in ima mnogo idealnega poleta. Zato vanjo zaupam. Spominjam se, kaiko smo v ljudski šoli kmečki otroci vedno za malico menjavali kruh z delavskimi otroki. Oni so imeli radi našega črnega, mi pa njihovega belega. Pa nihče ni svojega zaničeval. Nekako tako bo z mladino, ki ceni tudi tuje vrednote. Naj se nauči tujih jezikov! Kolikor jezikov kdo zna, toliko oken mu je odprtih v široki svet. A topel dom je le eden: domovina, katera nas duhovno hrani in oblikuje. Res je, da je tistega romantičnega in sentimentalnega domoljubja že davno konec. Tiste nedeljsko razpolložene Slovenije, o kateri često še sanjajo našli izseljenca, ni več. A tudi domovina s kadečimi se tovarniškimi dimniki, ropotajočimi stroji in brnečimi avtomobili je vredna ljubezni. Domovina je mati... Le pišite o naših svetinjah, tudi o naši verski zgodovini. S tem boste vzgajali pristno domoljubje, ki je kakor ljubezen do rodne matere prelepa vrlina."
Liturgična obnova
V torek, 8. februarja, so avstrijski škofje, zbrani pri 'škofijski konferenci v Salzburgu, obravnavali liturgična vprašanja. Pri tej konferenci so zbrani škofje potrdili skupno pastirsko pismo vseh avstrijskih Škofov, ki bo prebrano po vseh cerkvah na prvo postno nedeljo. V tem pastirskem pismu so h javljen e določbe o liturgični obnovi. Istočasno je škofijska konferenca določila smernice za duhovnike, kaiko naj to liturgično obnovo vpeljejo In po njej uravnajo dušnopasitinsko delo.
Načelno je bilo določeno, da se na prvo postno nedeljo, 7. marca letos, po vseh cerkvah v Avstriji vpelje božja služba po novih liturgičnih določbah. S tem je zaključen čas poizkusov na področju liturgije. Seveda bo nekaj časa trajalo, preden bo mogoče vse določbe do potankosti vpeljati.
Enotna liturgija naj bo zunanji izraz notranje edinosti v veri. Namen liturgične obnove je predvsem, da se z njo še bolj omogoči in poveča aktivno sodelovanje vernega Ljudstva pri božji službi. Zato bo odslej načelno dovoljeno, da se. bodo pri vsaki božji službi tisti deti, kjer duhovnik skupno z ljudstvom moli, ali kjer se duhovnik obrača direktno na ljudstvo, opravljali v ljudskem jeziku. (Če poročajo krajevni dnevniki, da bodo ti deli božje službe odslej v nemškem jeziku, je to seveda mišljeno za nemške kraje. Kjer je nemščina ljudski jezik vernega ljudstva, ki se zbira vsako nedeljo k božji 'službi. Sicer pa bo vsak škof kot edino odgovorni nadpaistir in
duhovnik za svojo škofijo izdal tozadevna potrebna navodila.)
Večje razumevanje bogoslužnega besedila bo pripomoglo tudi k večjemu sodelovanju. Zato je resnična obnova bogoslužja odvisna od notranje in zunanje pripravljenosti duhovnika im vernikov. Brez te resnične pripravljenosti za poglobitev in poživitev liturgije bodo vse določbe ostale le mrtva črka.
Nove knjige
BERILA IN EVANGELIJI za branje pri
službi božji. Slomškova založba, Celovec 1964. Natisnila Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Za svečnico je dobila knjigama Mohorjeve družbe v prodajo krasno knjigo z naslovom ,,Berila in evangeliji". Ko jo je neki naš izobraženec zagledal, je vzkliknil: „To je pa knjiga vredna Mohorjeve tradicije!" Vezana je v rdečo, usnju podobno kožo, „balakr6m“. Na sprednji platnici in na hrbtu ima lepo zlato opremo, ki si jo je zamislil arhitekt Stane Kregar. Na 544 straneh lepega belega močnega papirja, ki se da prijeitli, so z debelejšimi črkami natisnjena vsa berila in vsi evangeliji vseh maš v letu, ne le nedeljskih. Ta knjiga je bila narejena predvsem za uporabo v cerkvi in v kapelah pri službah božjih. Lahko rečemo, da se bo z njo olepšala naša služba božja. Kdor jo bo ovil v prozoren celofan papir, jo bo dolgo lahko ohranil lepo. Duhovniki jo lahko nanoče za vse cerkve. Je pa knjiga tudi krasen dar, posebno starejšim ljudem, ki slabo vidijo. Neki naš rojak v Franciji je bral v izseljenskem listu, da se ta knjiga pripravlja. Takoj je pisal, da je eno treba zanj rezervirati. Ko je izšla, so mu jo res poislailli. Veselo je pisal, ko je poslal zanjo denar, tole: „Vel5ko veselje ste mi napravili, ko site poslali to knjigo. Vsak večer jo sedaj beremo."
Knjiga ni izšla v veliki nakladi. Zato jo priporočamo topilo vsem, dokler je zaloga. Stane 190.— šil. in nekaj še za poštnino.
Sfari Trunk modruje
Najstarejša umetnostna akademija sveta
V	predzadnji štev. ,,Našega tednika" smo pisali, da je italijanska akademija v Firencah odlikovala dva slovenska slikarja, in sicer Božidarja Jakca in Franceta Miheliča iz Ljubljane s tem, da ju je izbrala za svoja nova člana.
Zato je dobro, če se pobliže seznanimo s to akademijo. Je to najstarejša umetnostna akademija na svetu. Italijanski naslov akademije je ,,Accademia delle arti di di-segno" (Akademija risarske umetnosti) v Firencah in je bila ustanovljena leta 1563. Razvija se je iz že starejše Družbe svetega Luke iz leta 1339. Prva akademika nove ustanove sta bila veliki genij Michelangelo in Medičejec knez Cosimo I.
Poslanica slovenskim družinam
„V letu 1965 imejmo vsi pred očmi skupno voljo: nočemo umreti. Vsak človek, tud? otrok, celo nerojen, je božja podoba. Starši, napolnite našo zemljo z božjimi podobami. Napolnite svoje stanovanje, pa čeprav je skromno, s svetlimi, žarečimi očmi in smejočimi se obrazi zdravih otrok, ki nosijo v obrazu vaše poteze in v očeh vaš žar. Ne vdajajte se mchkužnosti, ki vas telesno in duševno ubija in odpira na stežaj vrata nezadovoljstvu in razdvojenosti in prežene tudi Boga iz vaših src in vaših družin."
Slovenski škofje za novo leto 1965.
MAHRINGER RAZSTAVLJA V RIMU
V	Rimu so odprli razstavo koroškega slikarja Antona Mahringerja. Umetnik razstavlja v slavnostni dvorani avstrijskega kulturnega inštituta. Razistava obsega akvarele in risanke in bo odprta do 4. marca. Ob otvoritvi razstave so bili navzoči 'številni odlični, gostje.
V to pomembno akademijo v Firencah, ki je biila hkrati tudi prva šola za anatomijo, so sprejemali samo najoT čnejše umetnike. Tako so z leti postali člani Tizian, Caracci, Vasari, Palladio, Tintoretto, GiambOlogna, David, Ingres, Overbeck, Thomvaldsen in drugi mojstri zvenečih imen. Se danes je v statutih akademije zapisano, da volijo častne akademike izmed najbolj znamenitih italijanskih in tujih umetnikov, ki so bistveno prispevali k ute-mellijlitvi risarske umetnosti na svetu.
Sedanja politika. — Saj ne živite na Luni. Amerika in Rusija vodita svetovno politiko. Kitajec se nekaj vriva. Anglež le doma, Nemec se drži za glavo, Italijan čaka, Francoz strelja sem in tja, v svetovni politiki pa je: Amerika in Rusija.
Ali je Rusija slovanska, da čvekaš o slovanski politiki? Priznam, da mi gre slovansko vino preveč v glavo.
Brezdvomno pa s časom prihaja res slovanski element v politiki na površje.
Teorija in praksa
Za gospodarjenje gre. Kako naj uravna človelk v življenju? Kako naj človeštvo dela? Pesem poje:
Ne vse za vsakdanji kruh!
Človek je telo in duh.
Saj še gora in drevo raste v zemljo in nebo.
Zavestni materializem tlači, ker je napaka.
Polje, kdo te obdeluje skrbno dolgo vrsto let?
Kdo gredice odkopava in goji na vrtu cvet?
Nič se žuljev ne sramujmo, saj so nam v ponos in čast.
Delo nam bodočnost kuje, a v lenobi je propast.
Kako je bilo prej? Na vrtu so sadili zgodnji krompir. To je bila jed, ko je dozorel!
V hlevu je bila le kozica, drobna kravi-
bo za da bo
Zadnja številka revije „Mosf
Nedavno je izšla 4. številka revije „Most“ in je hkrati tudi zadnja, kajti izhaja četrtletno.
Ko sem prelistal revijo, sem opazili, da je skoraj polovica te posvečena drami „Pro-Ikrust" Leva Detele. Je to mitološka snov, ki govori o razbojniku Prokruisitu, ki je svoje goste na tako imenovani „Prokrustovi postelji" mučili do smrti. Če je bil gost majhen, ga je toliko časa nategoval, da mu je 'raiztrgal ude, medtem ko je dolginom na isvojli postelji sekal predolge ude.
Zanimivo je, kako si predstavlja to mitološko snov pisatelj Detela osebno. Prekva-sil jo je tako, kakor da ni resnica kar poroča mitologija o razbojniku Prokrustu. Bil je pač sin razbojnika, a je postal pesnik. Drama na smešen način pripoveduje o sporu med sinom pesnikom in očetom razbojnikom.
V „Mostu“ nastopa prvič tudi mlada pisateljica Vlasta Polojac, ki je pisala že v „Mladiiki“ in v »Literarnih vajah". V tej reviji pa je napisala črtico „Kaj tako opojno dišiš", v kateri opisuje spomine s potovanja po južni Italiji.
Detelova drama „Prokrust“ in črtica Vlaste Polojačeve pravzaprav predstavljata edina pristna literarna prispevka, vse ostalo so le razprave, eseji in ocene.
Gotovo močno zanimiv pa je sestavek Vladimirja Vremca o predavanju avstrijskega katoliškega psihologa dr. Wilfrieda Daima. Ta je bil namreč leta 1964 povabljen v Moskvo, kjer je predaval o temi »Levi katolicizem in komunizem". Predavatelj je v tem predavanju govoril o razmerju, ki bi naj bilo med naprednimi katoličani in komunisti. Želeti bi bilo, da bi si članek prebral vsak naš človek.
V »Mostu" so še nanizani sestavki, kot n. pr. o velikem slovenskem arhitektu Plečniku, posebno o njegovih stvaritvah na češkoslovaškem (Pragi), dalje o novem Kulturnem domu v Trstu, kjer kritizira one, ki so se polastili »Doma", čeravno je bil namenjen vsem Slovencem, ne glede na svetovnonazorno prepričanje.
Slovenska revija »Most" — prvi letnik — pa je v glavnem dosegla svoj cilj, ki si ga je zastavila v svojem programu.
ca. Kozliček bo, teliček tudi. Mleko otročiče. Kako so čuvali dolge noči, mleka.
Zagrmelo je v Moskvi: Kolhozi! Dc dvajset krav na kolhozih. Zdaj bo! Pa nči bu. Vse so pocrkale, ker ni bilo nikogar, ki bi se za krave pobrigali. Niso moje! To je teorija in praksa.
Hruščev se je ustil, da bo, niti v Ameriki ni, kakor bo. Pa so ga vrgli, ker nči bu.
Zdaj je Brežnjev. Vsaj vrtove je dal nazaj in pri govedi naj bo, kakor je bilo, pravi.
Gospodarstvo je trd oreh in bo tako, dokler pač bo.
(Iz »Amerikanskega Slovenca")
V	„Galeriji 61“ razstavlja
Peter Kravvagna
Po dvomesečnem odmoru je zopet odprla svoje umetniške duri »Galerija 61". Kakor ,so zaključili leto 1964 z razstavo domači umeitoikti, tako se je začelo leto 1965 z razstavo domačina, doma iz Vrbe ob Vrbskem jezeru.
Mladi koroški umetnik slikar Peter Kra-vvaigma ni neznan v Celovcu. Saj je že pred dvema letoma razstavljal prav v »Galeriji 61".
V	prvih njegovih slikah se pozna še močan vpliv njegovega učitelja profesorja Andersena. Pozneje, pod vplivom potovanja v 'Špamlijoi, pa že opazimo, da je postal bolj samonikel, izviren. To je pokazala njegova razstava, v »Galeriji 61“, leta 1962.
Krawagna je šel potem za eno leto v Pariz, kjer je .spoznal velike ustvarjalce likovne umetnosti, od klasične pa prav do moderne smeri. Posledica tega je bila, da je ,Krawagna postal zrelejši in samostojnejši v svojih stvaritvah.
Mladi umetnik-slikar razstavlja v „Ga-iertiljii 61“ 29 del, in sicer olja, olja na papir, tempero in kredo. Barve v njegovih delih iso postale bolj žive, bolj sijejo, tako da one dvigajo celotno kompozicijo. Prelivajo se med seboj, ne da bi s tem izgubile svojo lastno vrednost. Prej sem ome-nil, da so njegova dela-slike žive, da sijejo, kar pa še ne pomeni, da so barve kričeče, ampak lepo umerjene in napravijo na gledalca miren vtis. V njegovih slikah se izraža bolj notranji žar, kakor je sploh značilno za vso špansko slikarsko umetnost.
»Galerija 51“ dokazuje, da je postala za mesto Celovec nenadomestljiva, saj je v kratkem času, odkar je odprla svoja umetniška vrata priredila že 32 razstav. To dejstvo jasno priča o velikem umetniškem okusu gospe Josefine Niitsch in gospoda arhitekta Rudolfa Nitscha.
Razstava bo odprta do 5. marca, in sicer jo lahko — kar toplo priporočamo — poselite od 16. do 19. ure.
Erik Prursč predaval v Gradcu
MODERNA SLOVENSKA LIRIKA V »FORUMU STADTPARKU“
Pred nedavnim je graški »Forum Stad !;park“, ki si posebno prizadeva, da bi ustvaril močne kulturne vezi z Jugoslavijo, posebno s Slovenijo, in mu je to v raznih kolektivnih razstavah in literarnih večerih že uspelo, predstavil reprezentativno liriko iz moderne, povojne Slovenije. Posebno razveseljivo pa je dejstvo, da je ta prerez številnemu občinstvu prikazal nas koroški rojak Erik Prunč, ki ga poznamo kot marljivega vodjo odra mladje. Ravno on prinaša s svojo igralsko skupino svežega kulturnega življenja v mnoge vasi in kraje, ki že zdavnaj niso več imeli slovenske prireditve, kakor preteklo nedeljo na Djekšah.
Časopisi (tako »Kleine Zeitung'-', „Sudost-Tagespost“ in »Neue Zeit“) pišejo, da je to področje dobilo s Prunčem, ki je asistent na graškem institutu za slavistiko, spretnega in povsem znanstvenega referenta. Zastopani so bili vsi pomembni liriki kot so to Tone Pavček, Ciril Zlobec, Jan iz Menart, Kajetan Kovič in drugi. Naj tukaj omenimo tudi Prunčevo radijsko od iajo, ki je ravnotako nakazala prerez liričnega literarnega ustvarjanja v Sloveniji. Zdi se nam, da je ta pot, ki jo je ubral Prunč, pravilna. Slovenska narodnostna skupina na Koroškem tako lahko res postaja most do sosedne države. Kulturna izmenjava danes ne spada več med tiste pojme, ki bi imeli slab prizvok. Mi koroški Slovenci se moramo v prvi vrsti tega zavedati. Take prireditve nesejo naše ime tudi preko deželnih in morda celo državnih meja. Iz tega vzroka čestitamo našemu Eriku Prunču k uspehu iz vsega srca. dr. r. v.
Učenke gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu prisrčno vabijo vse, ki se radi nasmejijo, na
^USTIMO PRIREDITEV
ki bo na pustno nedeljo, 28. februarja 1365, ob 14. uri v telovadnici gospodinjske šole.
Spored:	Deklamacija
Veselo petje
Zdaj gre sem, zdaj gre tja (burka v enem dejanju) Preizkušena srčnost (enodejanka)
Poštna skrivnost (burka v enem dejanju)
Rajanje
Vodja manjšinskega šolskega oddelka imenovan
Prosvetni minister dr. Piffl-Perčevič je imenoval na podlagi predloga Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij okrajnega šolskega nadzornika Rudija Vouka v smislu § 31 šolskega zakona iz leta 1959 za vodjo manjšinskega šolskega oddelka.
Oddelek obsega tako vprašanja slovenskega pouka na dvojezičnih ter glavnih šolah kot zadeve Slovenske gimnazije. Z imenovanjem nadzornikov za osnovno in manjšinsko srednješolstvo ter vodje šolskega oddelka so bili ustvarjeni glavni pogoji za ureditev šolskih vprašanj slovenske manjšine na Koroškem.
Okrajnemu šolskemu nadzorniku Rudiju Vouku k imenovanju iz srca čestitamo ter mu želimo v novem delokrogu mnogo uspehov.
DJEKŠE
(Scapinove zvijače)
Fraincoe Moličre, pisatelj komedij, je ži-vet že pred 300 leti. Med drugmi je napisal tudi veseloigro Scapinove zvijače. To je prava pustna burka. Celovški študentje so jo igrali na Djekšah v nedeljo, 21. februarja. Igrali so jo v novi Kočmarjevi dvorani. Igra je bila dobro obiskana.
Glavno vlogo ima Skapen. Tako so ga soigralci imenovali na odru. Ker besede pišemo, kakor jih izgovarjamo, npr. Lourdes izgovarjamo in pišemo kot: Lurd, tako bi tudi besedo Scapinove morali izgovarjati in pisati kot: Skapenove. Torej: Skapenove zvijače.
Igra ima tudi moralno jedro, im menda je pisatelj hotel ožigosati, grajati skopu-štvo. Dva skopuha je Skapen pošteno izplačal.
Igra je nadvse smešna, šaljiva, in ravno za pusitni čas posebno primerna. Ima skoro samo moške vloge, samo dve vlogi sta ženski. Dve nevesti. Skapen jima pripomore, da vsaka dobi svojega ženina.
Ne bilo bi slabo, če bi kdo napisal vsebino igre in bi jo potem „Tednik“ objavil. V Žvabeku je bila ob času župnika Uranška navada, da je pred predstavo kdo razložil vsebino igre. Na ta način so gledalci igri laže sledili Im jo bolije razumeli. Tudi v tem slučaju bi to ne bilo slabo, da bi pred predstavo kdo povedal vsebino ’ igre. Gledalci bi jo potem bolje razumeli in ji laže sledili, kajti ni tako lahko kar na prvi pogled razumeti vsebino igre. Posebno še, ker so imena francoska in nam nenavadna.
Skapen je kakor pravimo, z vsemi žav-bami namazan in vseh muh poln. Vedno zna svetovati in izmaže se iz najtežavnejših položajev.
Pred začetkom veseloigre in ob odmorih je igrala študentovska godba.
Oder seveda je bil pomanjkljiv, nobenih kulis, nobenega ozadja.
Študentom smo za lepo zabavo zelo hvaležni, za lepo godbo in sijajno predstavo, komedijo! Preživeli smo par veselih uric. Še dolgo se jih bomo spominjali! Posebno še otroci, na katere je napravila predstava posebno globok vtis.
Tristo let je Moliere že mrtev, njegove komedije pa živijo dalje. Naj živi Skapčn in njegovi soigralci!
MELVIČE V ZILJSKI DOLINI (Umrla je gospa Felaherjeva)
Pred kratkim so pokopali v Stepanji vasi pri Ljubljani gospo Felaherjevo, ženo našega koroškega rojaka advokata dr. Julija Felaherja. Smrt je tem bolj iznenadila vse, ki so poznali pokojno,, ker je bila že skoraj zdrava. Kar nenadoma pa se ji je zdravstveno stanje poslabšalo in ni bilo zanjo več rešitve.
Za dr. Felaherja pomeni smrt njegove nad vse ljubljene žene strašen udarec in nenadomestljivo izgubo.
Vsi, ki smo poznali rajno gospo Felaherjevo, izrekamo našemu koroškemu rojaku dr. Felaherju prisrčno sožalje.
BISTRICA PRI PLIBERKU (Resnica vedno boli)
Lani smo v našem listu izčrpno poročali o nastanku našega občinskega vodovoda in smo z žalostjo morali ugotoviti, da po tolikih letih še vedno nimamo tozadevnega obračuna. Navedli smo v naši okoboi primere dosti poznejše gradfoe s takoj po uradni odobritvi zaMjučenimi obračuni. Resnici na ljubo smo morali javnost tudi opozoriti na dejstvo, da mnogi še vedno nestrpno čakajo na po,vračilo za nadplačane deleže, medtem ko drugi zastonj pijejo vodo in svojih deležev še niso poravnali.
Ta lanski članek, ki je imel edino namen, pokazati nastanek vodovoda in pa opozoriti javnost na obstoječe nedostatke predvsem na neutemeljeno zavlačevanje obračuna, je izzval na strani socialističnega občinskega vodstva precejšnje razburjenje. Resnica pač vedno boli! Kot odgovor na omenjeni članek je socialistična stranka dostavila en dan pred volitvami 1. marca 1964 vsem bistriškim občanom volilni letak z vsebino, ki močno žali čut domačega prebivalstva. V njem naletimo na psovke kot »demagogi** in »mazači**. Iz tega letaka bi danes navedli samo sledeči dobesedni odstavek: „D:e Abrechnung liber die Was-serleitungsanlage wurde von uns deshalb verzogert, um nieht die Ausschiittung von Geldern in die Wahlzeit zu verle-g e n und damšt Propaganda zu betreiben. Die in allernachster Zeit durchzufuhrende Abrechnung vvird ubrigens fiir die Interes-senten v/eitaus giinstiger ausfallen, als dies Umberufene heute zu behaupten wissen. Diese Schmierfinke werden sich von selbst ricbten.** Podpis letaka: Župan Simon Wo-schank, Dvor štev. 13.
Od tedaj je minilo eno leto, ali če smo popolnoma točni 10 dni manj! Na občini se glede obljubljenega obračuna še do danes ni nič zganilo. Obljuba pa dela dolg! In dela ga tem bolj,, ker je bila obljuba dana vsej javnosti, dana celo v tiskani besedi črno na belem vsem občanom. In kar stvar še bolj obtežuje, ker je bila obljuba dana v nedvomtjiivem smislu, kot bi bili obračuni že dokončno pripravljeni in se je čakalo v nadstrankarski »šiirokogrudnosti** samo še, da bi bile volitve mimo! Na vsak način je to plemenita poteza, ki bi bila, ako bi odgovarjala resnici, vredna vse javne pohvale! Vsak bi moral odobravati, da se privatni denar, dolgovan posameznim občanom, pač ne sme uporabljati v volilno propagando!
Občinske volitve so že davno minile, razburjeni duhovi so polagoma pozabili na po strankah obljubljena zlata teleta, niso pa še pozabili na slovesno županovo obljubo, da bodo v „ najkrajšem “ času urejeni odprti računi okrog našega vodovoda.
Sicer se nekaj šušlja, da je v občinski pisarni zato vsak večer tako dolgo luč, ker se delajo s polno paro vodovodni računi, toda verjeti tega le ne moremo in s:cer ne radi dejstva, ker stojimo spet v neposredni volilni dobi, ko je po lanski pisani izjavi našega gospoda župana neumestno deliti občanom denar in bi se takšno početje moglo zlorabljati v propagandne namene, morda celo v korist v občini vladajoče stranke!
Bližnja bodočnost bo pokazala, ali je bila lanska trditev samo -volilna fraza ali resnica. Če tudi zadnje, ostane še večino odprto vprašanje, kako naj tolmačimo pojem »v najkrajšem času**. Ali je to en mesec ali eno leto ali celo deset let? —
Volilni sestanki
in zborovanja
Slovenci pozdravljajo vsepovsod nastop »Koroške volilne skupnosti.*' — Naši zaupniki na delu.
Termini za zborovanja
Nedelja, 28. februarja:
PODGORJE
LOČE
Ponedeljek, L marca:
ROŽEK
Torek, 2. marca:
SLOVENJI PLAJBERK
Sreda, 3. marca:
BRNCA
Četrtek, 4. marca:
SELE
Petek, 5. marca:
DOBRLA VES Sobota, 6. marca :
HODIŠE
Nedelja, 7. marca:
BILČOVS
ŠT. JANŽ V ROŽU OBIRSKO GLOBASNICA ŠTEBEN V PODJUNI
Ponedeljek, 8. marca:
ŠMARJETA V ROŽU
Torek, 9. marca:
ŽELEZNA KAPLA
Sreda, 10. marca:
ŠKOCIJAN
Na večini teh zborovanj in sestankov bo govoril nosilec naše liste Mirko Kumer. Kraj in začetek zborovanj in sestankov je razviden iz vabil in lepakov po občinah.
-—-Naše prireditve
Katoliško prosvetno društvo „Rož“ vabi na veselo igro
»DVE NEVESTI**,
ki bo v nedeljo, dne 28. februarja 1965, ob pol 3. uri popoldne za otroke in ob 7. uri zvečer za odrasle pri Antoniču na Reki.
Katoliška farna mladima iz Pliberka vljudno vabi na pustno prireditev
»GAŠPER GRE NA BOŽJO POT“
Veseloigra v treh dejanjih, ki bo v nedeljo, 28. februarja 1965, ob 14.30 pri Božjem grobu im na pustni torek, 2. februarja 1965, ob 19.30 pri Marinu v Libučah.
Farna mladima v Žitari vesi vabi na igro
»TRI SESTRE**,
ki jo priredi na pustno nedeljo, dne 28. 2. 1965, pri Planteu v Goričah, ob pol 3. uri popoldne. Pridite, da se boste iz srca nasmejali!
Farna mladima v Št. Liipšu vabi na PUSTNO PRIREDITEV, ki jo priredi na pustni torek, 2. marca 1965, v farni dvorani v Št. Liipšu, ob poi 8. uri zvečer. Kdor se hoče nasmejati, naj gotovo pride.
Katoliško prosvetno društvo uprizori v nedeljo, 28. februarja 1965, v Šercerjev! dvorani, ob pol 3. uri popoldne veseloigro
»DVE NEVESTI**.
Igro ponovi v torek, 2. marca, cb pol 8. uri zvečer v Vogrčah v farni dvorani.
Vsi prisrčno vabljeni!
Koroški Slovenci bomo volili
v deželni zbor MIRKA KUMRA - ČRČEJA

Viliach - Beljak, Gerbergasse Lastnik: HANZEJ KOVAČIČ
OD
1. FEBRUARJA
DO
5. MARCA
Tujske sobe - izredna akcija
5-delne, iz različnega lesa in raznih modelov
koHudi veika razstava oblazinjenega pohištva!
S 2680.
Pri nas na Koroškem
ŠT. JANŽ V ROŽU (Smrt in šport)
Zopet nas je ciboskala božja poslanka smrt ter odpoklicala k Bogu Marijo Kob&n, Pšeiderjevo mater. Bolehala je že nekaj let in je zadnje čase mnogo trpela. Bila je zvesta častilka Jezusovega in Marijiimega srca. Vdano je iprenašala bolečine. V življenju je morala mnogo pretrpeti, kot sosedo in delavko pa so jo povsod visoko cenili. Bila je pridna kot mravlja.
V	zgodnjih urah 4. februarja pa ji je Bog odvzel njeno težko breme bolezni in jo poklical k sebi po plačilo. Naslednjo soboto smo jo spremljali na farno pokopališče. Kapelski gospod župnik so zanjo darovali sveto mašo in se tudi z lepim nagovorom ob grobu poslovili od pokojne Pšeiderjeve matere. Beg ji naj bo dober plačnik za vse, kar je v življenju dobrega naredila.
Naslednjo nedeljo so nas obiskali bilčov-sfci igralci z Nušičevo igro ,,Navaden človek". Vrnili so nam obisk, ker smo pred Božičem mi igrali v Bilčovsu ,,Desetega brata". Prav lepo so zaigrali to nenavadno komično igro, ki je verjetno prvič na Koroškem igrana.
Zelo pa je v letošnji zimi živahno na Rutah. Nedeljo za nedeljo iin še med tednom so smučarske tekme na šentianških Rutah, kjer je zalo ugodna lega za zimski šport. Tako je priredilo domače športno društvo že dvakrat smučarske tekme, poleg tega pa še Celovčani parkrat. To nedeljo nameravajo tekmovati Bistričani.
Naši smučarji se letos kar dobro postavljajo, saj so doma in drugod (v Moosiburgu im v Šmarjeiti) odnesli več prvih mest. Posebno dobri iso: Gabriel Haimzi in Šteli, Gabriel Loljži, Meschnng V/alter dn Moschitz Vili. V postu pa nameravamo še 'gostovati p-o sosednjih farah z igro „Kap!an Klemen".
Tudi pri nas se je letos uresničil pregovor, ki pravi, da je v dolgem pustu malo porok. In res se letos nihče od potrebnih in že kar zrelih za zakonski stan ni ojunačil im stopil do 'gospoda župnika zaradi oklicev.
NONČA VES (Nekaj za predpust)
V	eni izmed naših lepih vasi se je prigod:! na videe čisto nedolžen dogodek.
Mica in Mojca sta sosedi. Povrhu še prav dobri sosedi. Skregali se nista še nikoli. Njuna domova ležita Sicer nekaj desetin metrov narazen, pa to še ne pomeni, da je to ravno dobro ali slabo. Več podrobnosti pa ne moremo izdati, da ne bosta hudi.
Da bi IMd Obe, Mica in Mojca, finančno čimbolj neodvisni od svojih mož, redita obe ugledno jato kur. Pa kakor je že zmeraj, da je 'čisto lepo gospodariti, če je pri živini vse v redu. Čim pa pride kaj vmes, na primer bolezen v hlev, pa je brž vse narobe. Tako nekako se je pred kratkim godilo tudi Mojci. Sicer je lisica tudi Mici odnesla nekaj težkih kur ameriške pasme, pa to je še prebolela, saj niti ni prav vedela, koliko jih je pravzaprav imela.
Bolj trdo je potipalo Mojco. Kar na vsem lepem ji je zbolel petelin. Dobil je drisko. Nič mi pomagalo, postajal je iz dneva v dan bolj črn v glavo in čez en teden se je preselil v krtovo deželo. Mojco je izguba precej potrla, strla pa tudi ne. „Pa že bo nekako!" je vzdihnila.
Istočasno, ko je Mcjca, še bolj pa njene ljubljene plitke 'žalovale za rajnim petedi-nom, sta se v Micinem kurjem kraljestvu bojevala za vlado starejši in mlajši petelin. Starejši si je lastil vse pravice. Mlajši si pa tudi nič ni dal dopovedati, češ: bodočnost je mladine. Mica je bila očividno na strani
mlajšega. Nekega dne je opazovala hud boj med njima im obsodila starejšega na smrt, im sicer z giljotino (priprava za obglavljenje). To pa za sam Sva ti dan (božič). Bolj pa, ko se je bližal ta uisedni dan za starejšega, tem manj se je mlajši spuščal v boj z njim. Začel je izostajati od doma: spočetka samo en dan, končno pa ga ni bilo od nikoder več. Mica je s težkim srcem ugotovila, da je tudi njega odnesla tista salamenska lisica. Zato je sklenila starega petelina pustiti še eno leto pri življenju. Samo mesa bo morala pač več kupiti za praznike.
Pa je nanesel slučaj, da je Mojca pripovedovala Mici, kako je tak in tak petelin začel vasovati pri njeni osiroteli kurji družini. Preden so pute vstale, je že kukodaj-'ssl okoli kurmika im kako so ga bile vesele. Ker sta pa Mica in Mojca dobri sosedi in to hočeta tudi ostati, sita skleni®, da pojde mlajši petelin na svoj stari dem, to pa seveda mesto starejšega petelina, ki bi morali pod 'giljotino. Hoteli sta ga vloviti, pa ni bil prav nič voljan iti nazaj k Mici. Mojca pa si je štela v čast, da si je tako lep petelin amerilkanske pasme izvolil njeno kurje brezvladje za svoj novi dem. Vsa navdušena je odprla hladilnik in se z debelim kosom mesa častno oddolžila za petelina. No, da se vse lepo in prav uradi. Dobro sosedstvo je rešeno in petelina ji za praznike ne bo treba zaklati. Saj je na biljo (božični večer) itak dosti dela, žabo je bila Mica vesela.
Navaden zemljan bi rekel: Glej, glej, kako sto Mica in Mojca dobri sosedi. — Lahko si ju vzamemo za vzgled. — Pa ni tako! Pregovor pravi: Ni je na svatu dobre stvari, da je ljudje ne bi grajali, pa tudi slabe ne, M je ne bi hvalili. Tako so se tudi tukaj znašli nekateri ljudje in so rekli, da ta postopek složnega sosedstva med Mico in Mojco ni in ni bil pravičen. Sicer so bili spočetka še nekateri, ki so trdili, da je bilo tako prav. Pa teh je zmeraj manj. Torej očitna krivica.
Spoštovani častilci norega pusta, kaj pa vi pravite k tej zadevi? Če ste izsledi® ono krivico v tej petelinja zgodbi, prosimo, da nam pišete. V pustni številki bomo rešitev objavili!
LIBUČE
Prijatelji se med seboj radi kaj pomenijo in si povedo novice. Tem več novic je, če se le poredko snidejo. V starih časih je bila lepa navada, da so se sorodniki in prijatelji za praznike in godove obiskovali. Ob topli družinski peči, pri pogrnjeni mizi v kotu domačega svetišča se je družba razživela. Ob zdravih dovtipih je tekla beseda, modra in segava in vesel smeh je razjasnil še tako od skrbi nagubana čela. Kaj, ni bilo to lepše kot dandanašnja pošta, ki prinese v hišo samo par vsakoletnih fraz?
V „Našem tedniku" pa se le srečamo po-bliže in prijateljsko, da si povemo novice, male in velike dogodke, eden drugega spodbudimo za kulturno delovanje, p,»učimo mladino, podžgemo mlačne in brezbrižne, si povemo resnico v obraz in si damo nasvetov o vseh važnih zadevah življenja.
Naš obisk pri „Tedniku“ se je nekoliko zakasnil, pa bo kljub temu služi! k zbldža-nju z brati, bralci našega lista, kateremu smo dolžni hvaležnost, pisano besedo, zvestobo v naročanju in branju. ,,Naš tednik" nam je resnični, veliki prijatelj!
Preteklo je zopet ieto, za katero se moramo Bogu zahvaliti, kajti po treh letih hudih zim nam je bila lanska setev obilo blagoslovljena, in po sireči smo jo s stroji spravili pod streho. Zimskega dela na skednjih
ni Bog ve kaj, ker je občinski stroj spotoma glavno oprav® in kmetje smo se založili s silosi.
Stare mamice, tete in babice pripovedujejo, kako so bili zimski dnevi in večeri lepi, v topli sobi v časih, ko so še brneli kolovrati ('menovani tudi, po sestavu — slogi kolovrata: „p’s in psica") in je družina ostajala doma — moški pri domači obrti zaposleni, otroci pri šolski tablica in knjigi, starčki pri Mohorjevem koledarju in Večer-nicah. Dandanes družinsko skupnost razdirajo razne novotarije, potrebne pa tudi nepotrebne in škodljive. Iz družine jih trga tudi pohilep in neurejena želja po materiji. Hvala Bogu, še imamo mnogo idealne mladine, ki se drži domačega ognjišča in izročil starih. Ti bodo stebri naše bodočnosti. Pri tem imamo v mislih naše nadobudne mladeniče — ženine — ki pa se jim prav nič ne mudi, da bi poiskali in pripeljali na svoj dom nevesto in njeno balo. Bog daj, da bi se jim posrečilo najti pravo — ki bo znala držati tri ogle kmečke hiše; da bodo držale tudi lepe domače šege im spoštovale svetinje onih, ki so v težkih razmerah obdelovali domačo zemljo in si s
Dunajski dopisnik bavarskega lista Stid-deotsche Zeitung" Gunther Hoffmann slika gospodarski položaj Avstrije ob koncu leta 1964 v glavnem takole:
Avstrija je zopet eno leto zaman prebila v čakalnici Evropske gospodarske skupnosti. Kakor vse kaže, pa se bo tudi v tej smeni nekaj zganilo. Ministri Evropske gospodarske skupnosti (EWG) so na sestanku v Bruslju pred kratkim sklenili, da je treba pripraviti načrt za pridružitev Avstrije k tej gospodarski skupnosti. Pogajanja z Avstrijo se bodo začela marca. Ker so države Evropske gospodarske skupnosti najvažnejši trgovinski partner Avstrije, ovira ta negotovost nasproti EWG razvoj avstrijskega gospodarstva, vendar ni ta okoinest mogla splošno zavreta pravega gospodarskega prospeha. Podjetja so si morala sicer toliko bolj prizadevati, da prekoračijo carinske ovire.
Narodni proizvod se je dvignil za C odst.
V avstrijskem gospodarstvu se je v letu 1964 nadaljeval krepak vzpon, čeprav so postale gonilne sile nekoliko šibkejše. Od poletja dalje ni več zasebna potrošnja, ki že delj. časa daje najkrepkejšo pobudi«, tako naglo rasla, ker so potrošniki pričeli varčevati ter se je zaradi povišanja cen zmanjšala njihova kupna moč. Tudi nakupi za zalogo so prešli vrhunec.
Nasprotno je zopet krepkeje oživel izvoz in naložbe kažejo težnjo navzgor. Dejanski bruto narodni proizvod se je dvignil za 6 odst. (v prejšnjem letu 4 odst.), čeprav se je kmetijstvo razvijalo izpod normale. Celotno ni bil v gospodarstvu dosežem takšen uspeh že od leta 1960. Industrijska proizvodnja se je dvignila povprečno za 88 odst.
Surovinska industrija, ki se je povzpela za 26 odst. v prvem tromesečju, je v svoji rasti popustila; proizvodnja investicijskega blaga je narasla za 10 odst., med tem ko je proizvodnja potrošnega blaga napredovala v primeru s prejšnjim leitom za okoli 7 odst. Upadanje na domačih trgih je bilo mogoče nadomestiti s povečanjem izvoza. Gradbena dejavnost je spričo okrepljene racionalizacije napredovala ter je zaposlila okoli 1 odst. več ljudi.
Rastlinska proizvodnja v kmetijstvu je zaradi dobre letine narasla za 6 odst., proizvodnja mesa pa je nazadovala za 4 do 5 odst. Sečnja v gozdovih je bila za okoli
krvavimi žulji postavili ali ohranjali dom.
Vas, fantje, pa kličemo na korajžo, da bomo še letos „šrangali“! Ne bodi vas strah, saj vas je menda kar deset kandidatov; predpust bo kmalu pri kraju.
Vsako leto nam prazniki prinesejo veliko lepega. Vsekako so prav naša — žegnanja na podružnicah. Lepo je spremljati Gospoda v sveti mcnštramci skozi cvetoča in zoreča polja. Mežnarji pokajo, pevci pojejo, gospod nam lepo pridigajo. Vso liturgijo pa v domačem jeziku. Le škoda, da nekatere to razdraži. In to nekatere domač.ne. Za tujca je naša domača govorica, molitev in petje nekaj posebnega, zanimivega in radi. poslušajo ubranost naše besede, molitve in pesmi, kar sami tolikokrat poudarjajo. Zato vendar pridejo med nas in vedo, da človek najlaže in najlepše poje na strune, ki mu jih je Bog napel na Inštrument. Struna pa, ki mu jo navija prenapetež — se razglasi ali celo poči.
Lepe ure smo preživeli ob raznih prireditvah in Metih. Naši ljudje radi spoznajo tudi kraje izven ožje domovine, kakor Dunaj, Marijino selo, Gospo Sveto, Višarje, (Nadaljevanje na 8. strani)
5 odst. večja. Zelo ugodno se je zopet razvil v lanskem letu turistični promet: število tujih turistov je naraslo za 7 odst., devizni priliv pa se je zaradi dviga cen v gostinskih obratih za nočitev in prehrano ter tudi zaradi večjih izdatkov turistov dvignil za 17 odst.
Proizvodnost se dviga
Povečanje celotne proizvodnje je bilo možno doseči, čeprav se število zaposlenih ni dosti spremenilo, in sicer z naraščajočo proizvodnostjo v večini od gospodarskih vej. Nominalne plače delavstva so se le malo dvignile, dejanski bruto dohodk: ljudi, zaposlenih v industriji, pa so se povišali za 9 odst.; plače dunajskih delavcev na uro so se dvignile za 10 odst. Presenetljivo naglo dviganje cen je popustilo šele proti koncu leta. Povprečno so se cene v po-
Puch-, Sissy-, Poimy- in Mobylette-mopede motorna vozila, ženska, moška in mladinska Športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki
Johan Lomšek
TIHOJA, P. Dobrla ves — Ebemdorf Telefon 04237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogoji!
trošnji dvignile za 4 odst., tako je Avstrija zašla med države, kjer se cene relativno močno dvigajo.
Prebitek v plačilni bilanci
Avstrijski izvoz se je lani dvignil za 9 odst. (prejšnje leto za 5 odst.), uvoz pa za 11 odst. (leta 1963 za 8 odst.) Primanjkljaj v trgovinski bilanci je torej prekoračil 10 milijard. Kljub temu je bila plačilna bilanca aktivna, dn sicer zaradi povišanja dohodkov od uslug in turizma. Prebitek je dosegel okoli 2 millitjardi šilingov (polovico maipj kakor leta 1963). Spričo tega pozitivnega razvoja je optimizem za leto 1965 upravičen; obeta se povečanje narodnega proizvoda nekako za 5 odst. V gospodarskih krogih upajo, da bo končno prišlo do pridružitve Avstrije k Evropski gospodar-eM skupnosti.
Krepak vzpon avstrijskega gospodarstva
Države EWG (EGS) najvažnejši trgovinski partner — Aktivna plačilna bilanca
»Httošlta votilM skufMOSl''
edina slovenska lista pri deželnozborskih volitvah
Nekaj za dekleta, pa tudi za...
Kdor se pa jezno
in kislo drži . . .
Saj veste za navado, o kateri moram na žalost reči, da jo imajo pogosto mlada dekleta. Že marsikateri je zagrenila življenje. Misiim na čmernoist ali kuijavost. „Kaj pa te je danes pič:ilo?“ sprašuje mati, spra-šujefo prijateljice takšno dekle, če vidijo, da takoj vse zameri in se drži, kakor da je zanjo za vselej umrla vsa življenjska radost. Slabe volje je in se je zato vse ogiblje. Dostikrat je najmanjša malenkost kriva take samovoljnosti. Pismo prijateljice, čeprav je trdno upala, a ni prišlo z jutranjo pošto —, ali pa je prekipelo mleko na šte-diillniiku — ali pa jo kliče mati, ko je ravno pri čiltamjiu zamnuive zgodlbe in podobno — tisoč talkiih malenkosti dnevno!
Res je sicer, da niti v poletju ne sitje vsak dan enako lepo sonce na nebu. Spomladansko sonce pa je še posebno rado nagajivo — zlasti muhasti april, in vendar mora s tam računati kmet, ko na nedeljski popoldan dela delovni načrt za prihodnji teden. Prav tako je z onimi, ki morajo s takimi muhastimi nežnimi bitji živeti pod eno streho ... Zato se ml ne zdi prav, če ob takih oblačnih dnevih vsi navale na „nataiknjeno“ dekle in ji še prav nagajajo ter hudomušno sprašujejo: „No, kaj se pa danes spat talko kislo držiš? Ali ti je včerajšnja juha ostala v želodcu; saj nam še dober tek kvariš ...“
Tako očitajoče zadržanje okolice M prav nič ne zaleglo; nasprotno., čmernoist in ku-'javosit bi se celo Stopnjevala do zakrknjene trme. Saj sama ve, kako smešno in poniževalno je, če se v svojem občutju veže na malenkosti, ko je vendar toliko nesrečnih, pa jlim je uspelo, da se ohranijo v vedrosti in prijaznosti. Ve celo, kako more postati ta navada kujavositi usodna zanjo; nihče ne bo več maral zanjo; srca nekdanjih prija-telj&c se bodo zaprla pred njo in vse se je bo izogibalo ...
Ob tem spoznanju jo pogosto prevzame strah. Saj bi rada postala drugačna in opustila to odurno čmernost, a si ne ve pomagati ... Zato onim, ki trpe na tej bolezni, svetuje izkušeni prijatelj mladih uspešni pripomoček, ki pa velja tudi za muhaste fante.
Divji hudournik ni mogoče ukrotiti le z mogočnim jezom nekje v dolini; nebrzdan naval vodovja ga bo z lahkoto podrl. Zato je vse bolj važno, da gredo inženirji do izvirkov in poskrbijo, da se vode pravi čas razdele. — Tako je s hudournikom človekove samovoljnosti ob čmernlh dnevih. Predvsem je treba gledati, da se povodenj slabe volje in jeze razprši takoj spočetka. Ko se nam tolikokrat v dnevnih prilikah pokaži to> in ono — in vse to nas more napolniti z nevoljo —, takrat brž sklenimo: Hočem ostati mirna. Ta neprijetnost mora ibiltd meni in drugim v blagoslov! In če nam Ibo uspelo — kako se bo čmernost razbil-
»B »
Kaj čita mladina?
Ne le mladina delovnih poklicev marveč tudi študirajoča mladina ima dovolj prostega časa, ki ji je dan za oddih in privatno izobraževanje. Zanimiva so dogajanja social no-znanstvenega Instituta na dunajski univerzi, ki je izpeljal anketo med 2100 študenti-srednješolci in učenci raznih poklicev o njihovi uporabi prostega časa. Vprašanja ankete so bila stavljena predvsem na to, kaj ta mladina čita.
Prva ugotovitev potrjuje dejstvo, da moremo danes govoriti o krizi filma za starejše. Mladina še namreč vedno prav pridno obiskuje kino: 96 odst. mladine zahaja pogosto v kino, od teh 36 odst. kar tedensko.
Družina je nadvse važen faiktor v mladinskem doživljanju in oblikovanju. Žal je tre-tjpna vseh družin neurejenih. Očetova odsotnost ima vedno kvarne posledice in vedno boCj trpi mladina zaradi popolne ali delne zaposlitve matere.
Mladina danes mnogo manj čita kot nekoč in bere pač to, kar je v hiši, Zato čitajo časopis, M v družino prihaja. Dnevni časopis bere 40 do 50 odst. (druga številka velja za študente) mladine redno, ostali pa le priložnostno. V dnevnem časopisju jih najbolj zanima šport (67 do 71 odst.), nato domače vesti, politika in nazadnje kultura.
Ker večina čita liste, na katere so naročeni starši, je večina kultumo-potiitično tako usmerjena kot njih starši.
Med revijami in ilustriranimi listi zavzemajo prvo mesto filmske ilustracije (30 do 62), sledijo pa drugi iluistriirani mladinski listi in Digest (1 do 31 odst.). Tehnične in znanstvene publikacije čita 20 odst. študirajoče mladine, liste mladinskih organizacij pa le 3 do 5 odst., kar pomeni, da ima današnja mladina malo zanimanja za svoje organizacije, ker hoče biti presta in nevezana na kogarkoli.
Precej je današnja mladina dovzetna za knjige, ki pa morajo biti pustolovske ali kriminalne vsebine (30), manj pa jo zanimajo knjige z resno ali podučno vsebino. To velja predvsem za delovno mladino. Študentje pa se bolj zanimajo za beletristiko, romane in poezijo. Med tkzv. „šund-lOteiralturo prevladujejo povesiti z divjega zapada; pa tudi Karl May še ima mnogo prijateljev med mladimi.
Prav nič laskava ugotovitev za katoliško mladino pa ni dejstvo, da mladina, ki hodi v cerkev, samo za 5 odst manj čita plehko literaturo kot ostali, pač pa ima mnogo več smisla za resno muziko. Vobče današnja mladina ljubi muziko in je 44 odst. igra kakšen instrument; od teh kar 54 odst. klavir.	y
r)z filmskega sneta
GRETA GARBO SE ŠE UDEJSTVUJE
Najbolj poznana filmska zvezda v minulih desetletjih je bila gotovo Greta Garbo, ki je vse dalije časa uživala svoj zvezdniški sloves, kakor je to pri današnjih filmskih igralcih, čeprav pa je Greta Garbo že šla v svoj zasluženi „pofcoj“, se še vendar zelo zanima za film ter se tudi še udinja filmski umetnosti. Sedaj je stara 58 let in se je pogodila z znamenitim filmskim producentom in režiserjem Dinom de Laurentisom za vlogo tehnične svetovalke pri nameravanem fiiknanju „Boižanistveinikov“.
mila in neprijetno, se bo spremenilo v prijetno ...
Neki pregovor pravi: ..Komur Bog zapre vrata, mu opre dkno“. To pomeni, da lahko iz vsake neprijetnosti narediš kaj dobrega zase in za druge, samo če pravočasno opaziš odprto akno, skozi katero je posijalo sonce vedrosti.
ČE FILM POTVARJA RESNICO
V konkurenčni borbi na filmskem trgu je privedlo vodstvo nemške filmske družbe „Sch'0'rch“ do tega, da je pošiljalo na trg filme z izrazito ekstremistično tendenco in je v ta namen v svojih filmih močno pretiraval ali celo potvarjal zgodovinsko resnico. Toda to družbi ni prav nič pripomoglo k večjim dobičkom, nasprotno so ti filmi skoraj povsod doživljali neuspeh. Že pri mednarodnih cenitvah (na festivalih) niso odnesli nobenih -nagrad, filmska kritika pa jih je tudi slabo ocenjevala. Posebno očitajo tem filmom, da so preveč tendenčno na levo usmerjeni. Celo film „Tonio Kro-ger“, ki je narejen po noveli Thomasa Manna, ni dosegel nobenih uspehov in je finančno zelo slabo odrezal, saj je družbo stala izdelava filma približno 600.000 DM, v blagajno pa je pri predstavah prišlo Je nekaj nad 30.000 DM. Seveda -ima zaradi teh neuspehov družba velike gospodarske skrbi.
(Hmški
U&iižek
Med drvarji
Sredi najhujše z'me zapoje v naših gozdovih sekira. Takrat je najugodnejši čas za sečnjo. Drvarji pravijo, da je les takrat mrtev.
Drevesa, ki so za posek, skrbno odbe-rejio- in že naprej določijo, čemu bo služil les. Z veščim očesom oceni drvar, kam m-cira pasti drevo, da ne bo škode. Ostra sekira določi smer. Udarci odmevajo z brega v breg, v daljavi odgovarjajo drugi drvarji!. Žaga spodreže drevo prav nizko. Z velikim truščem telebne velikan po tleh. Gozdne živali se zdrznejo od strahu.
Ležeče drevo oklestijo, veje zložijo na kup, deblo pa razžagajo v določeni dolžini. Med tem časom pade že drugo drevo. Sekira udarja venomer, vmes pa poje žaga svojo enakomerno pesem.
Talko gre ves dan, le opoldne malo prenehajo, da pojedo in ob ognju pokade Cedro (pipo) tobaka.
Ko se zmrači, se stisnejo v leseno kočo in ob prasketanju ognja pripovedujejo razne zgodbe.
IKOROSKA ZIMA
Per nas je padu velik snieh, vsačemu možu do kolien; zapadu je devet vesi, devet vesi, sedem cerkvi.
-Se ne vidi drujeha ko nove cerkve vrh tumd.
Tam bori sedi črni kues, lepo žvižha noj poje, da bi skoro vihred bva,
-da b’ hribi prekopneli se, da b’ rasle jahodce, jah-odce in vijolice, da b’ dečle peršle tergat je, da b’ kues večbarti vidu je.
To pesem o koroški zimi je leta 1869 zapisal Matija Majar-Ziljski.
Ko sem videla svojega moža, kako si je šival gumb, sem mu rekla, da nima naprstnika na pravem prstu.
„Že vem,“ mi je odgovoril mož, „moral bi biti na tvojem.“
KRIMINALNI ROMAN Prevedel:
AVGUST PETRiŠIČ
23. NADAi-J E VANJ E
SKRIVNOST
lillMIillllllllllltll
d&o
I S A X RO H MER		
HI	1	
1 lili !: i		
Hkuuuia
-Slika, ki jo je nudil tisti hip, mi bo trajno ositala v spominu. V svoji dolgi rumeni halji, z licem, podcibnim maski, sklciujen naprej med nered tistih čudnih priprav pred njim, z velikim lin visokim čelom, ki se je v svetichi zasenčene loči zgoraj, in z njegovimi nenaravno prestrtimi, zelenimi očmi je bil slika iz kraljestva delirija. Najbolj čudna okoliščina pa je bila, da sta se on in vsa bližnja okolica skoraj docela ujemala s prikaznijo, ki sem jo bil videl v sanjah, ko sem ležal vklenjen v celici!
V nekaterih velikih vrčih so bili anatomski vzorci. Lahen duh po opiju je visel v ozračju in igrajoč se s čopom blazine, na kateri je Fu-Manču sedel, je skakljala in (brbljala mala -svilena opica. Ta trenutek je bil do skrajnosti napet. Pripravljen sem bil na vse — na vse, razen na tisto, kar se je res dogodilo.
Doktorjevo -čudovito zlo -obličje ni niti trenilo. Veke so vztrepetale nad zamegle-nimi očmi in njih zelena -barva je za hip vzžarela, potem pa spet postala motna.
„Roke kvišku!" je zarohnel Smith, „in brez kakih ukani" Glas se mu je tresel od razburjenja. „Zdaj je igra končana, Fu-Manču. 'Poišči, Petrie, nekaj, da ga zveževa!"
Stopil sem Smithu ob stran in bil na tem, da grem mimo njega v ozek hodnik. Trup ladje se je pod nami — ječa-je in škri-pajje — premikali kakor živo bitje, voda pa j-e pulščclbno udarjala cb gnijoče lesene ladijske oboke.
»Roke kvišku!" je ponovili Smith velevajoče.
Fu-Manču je polagoma dvignil roke, na njegovih negibnih potezah pa se je kazal smehljaj — smehljaj brez trohe radosti, pač pa poln pretmje, smehljaj, ki je pokazal njegove ravne, čudn-obarvne zobe, a ki ni spremenil nečloveškega, topega in 'brezčutnega pogleda njegovih oči.
Polčasi in slkaje je govoril.
»Svetoval bi dr. Petriieju, da pogleda malo nazaj, preden se premakne."
'Smithove ostre, sive oči niso za trenutek zapustile Kitajca. Revolver se ni za las premaknil. Toda urno sem pogledal nazaj — din zadušil v sebi vzkrifc groze.
Zloben kozav obraz, ki je kazal volčje zobe im Zilatenične, škileče oči, je stal nekaj palcev od mene. Suha, rjava roka, ki so se ji kilte poznale kot vrvi, je držala ukrivljen nož le za palec nad mojo vratno žilo. Le majhen gib bi me spiravil s sveta, en mah
z -grcizinim orožjem bi mi brez dvoma odsekal glavo od telesa.
»Smith!" sem zašepetal hripavo, »ne ozri se! Za božjo voljo, obdrži ga na muhi. Toda neki dafcoit ima svoj nož na mojem vratu."
Tačas je Smith prvikrat zatrepetal. Vendar -ni odvrnil pogleda od zlobnega, negibnega Fu-Mančujevega obraza. Le mo-čno je stisnil zobe, da so mu čeljustne mišice vidno izstopile.
Mislim, da je vladala tišina, ki je sledila mojemu strašnemu odkritju, le nekaj sekund. Vsaka teh sekund je zame pomenila odlašanje -smrti. Spodaj v ječečem -trupu sem se nadejal več pošastnih grozot, kakor sem jih dotlej spoznal ob katerem koli srečanju s to morilsko družbo; in takoj mi •je švignila skozi um misel: dekle naju je izdalo!
»Menliila sta, da sem isarn?" je vprašal Fu-Manču. »Res sem bil." Kljub temu njegovo rumeno, ne-gilbno obličje ni pokazalo trohe sladu, ko- sva bila vstopila. »Toda m-oj zvesti -silluga vaju j-e sledil," je dodal. »Zahvalim se mu. Talko mislim, Mr. Smith, da moram jaz gostiti."
Smith ni nič odgovorili. Uganil sem, da divje razmišlja. Fu-Manču je premaknil roko, da je pogladili! opico, ki mu je skočila na ramo ter na njej občepela čeblja je s piskačojim glasom. »Ne ganite se!“ je dejal Smith besno. »Svarim vas!"
Fu-Manč-u se zato ni zmenil. »Ali smem vprašati, kako ste zvedeli za moje skrivališče?" je vprašal.
»Ta trup so stražili že od svliita dalije," je pogumno lagal Smith.
»Tako?" -Doktorjeve oči so se za -trenutek zasvetile. »In danes ste me prisilili, da sem zažgal hišo in ste tudi ujeli enega mojih pomagačev. Čestitam vam. Ona me ne bi izdala, pa če bi jo s škorpijoni bičali."
Dolgi, svetili nož je bil -tako blizu mojega vratu, da bi je-dva spravil polo papirja med ostrino in mojo žilo, mislim; še -bumeije pa mi je začeto biti -srce, ko sem slišal naslednje besede.
»V zagati ste," je dejal Fu-Manču. »-Stavim vam predlog. Menim, da vam moja zastavljena beseda ne M zadostovala?"
»Nikakor ne," je takoj odgovoril Smith.
»Zaradi tega," je nadaljeval Kitajec v lepi angleščini, 'ki jo je včasih kvarilo le njegovo golitno izg-ovanjanje, »zaradi tega moram sprejeti jaz vašo. O vaših sredstvih izven kabine ne vem ničesar. Prav tako malo veste vi o mojih. Tako bosta moj burmanski prijatelj in doktor Petrie šla spredaj, vi in jaz -pa bova šla za njima. Potem bomo šili čez barje, recimo, kakih tri sto metrov daleč. Nato boste položili svoj revolver na tla in mi dali besedo, da ga pustite tam. Dalje zahtevam od vas zagotovilo-, da ne boste izvršili name n-ikakega napada, dokler spet ne pridem sem nazaj. Jaz lin moj dobri služabnik se bova umaknila in vaju zapustila, da po poteku določenega časa -storite, kar se vam zdi p-ri-mamo. Sprejmete?"
Smith se je obotavljal, potem pa dejal:
»Toda tudi dokoit mora pustiti svoj nož."
Fu-Manču se -je spet zlobno nasmehnil.
»Sprejimem. Ali naj jaz vodim?"
„Ne!“ je zarohnel Smith. »Petrie in da-
p <*> j js ^ /\ 00 N 00 O B - R - /\ 00 N 00 J ^ E
DOŽIVLJAJI PODEŽELSKEGA DUHOVNIKA:
Prijetno novoletno voščilo in darilo je •bilo za me vest, da j.e moral orni nasilnež, to je eden izmed tiste trojice, ki ml je pobral radio, k vojakom. Takrat, ko mi je vzel radio, sem mu dejal, da naj prej poskus! to, kar smo mi v prvi svetovni vojni doživeli, potem pa naj pride in narekuje in ubogali ga bomo. Da dotiičnemu fantu ne bi bilo treba k vojakom, sta prosila'dva iz vasi na merodajnem mestu zanj, da bi ostal doma. Toda zaman, prošnjo so odbili s pri-pomibo, da potrebujejo na fronti tudi zmož-niih mladeničev. Za me vendar le majhna uteha.
V	začetku 1. 1940 so se začeli nad menoj zbirati črni oblaki. Ne samo, da so mi pred svečnico umrli oče v starosti 81 let, marveč so začeli tedaj laziti v župnišče orožniki. Prepustiti sem jim moral župnijski urad, da so delali preiskave po mili volji. Pokazal sem jim vse, kar so želeli. Pregledali so matrike, med njimi tudi mojo spominsko knjigo iz katere pišem te spomine. Iskali so letake za fronto, seznam vpoklicanih vojakov, korespondenco itd. Tako so delali po vsej Avstriji.
Dan sv. Rešnjega Telesa smo morali zaradi razmer za osem dni preložiti. Ko smo šli v procesiji z Najsvtejšim, sta motila obhod „HJ“ m „BDM“ z glasnim govorjenjem, petjem in markiranjem v šolo. K sreči je bilo razmerje 20:200. Pri procesiji so verniki glasneje molili in dali tako onim pravi odgovor.
Pred koncem šolskega leta sta metala še onadva nasilneža, ki sta bila udeležena pri odvzemu mojega radioaparata, k vojakom. Tako so morali sedaj vsi trije njih juna-šltvo pokazati tudi na fronti.
V	tistih dneh so zaprli dekana Singerja, ker je na pismo šolskemu vodstvu prilepili zinamiko z Dolfusisovo sliko, ter ga kot sovražnika Nemcev poslali v Berlin, odtod pa v Zloglasno taborišče „Dachau“. Ko so ga pozneje oprostili, je kmalu za tem umrl na posledicah taboriščnega življenja, v Maria Trost pri Gradcu.
Da bi utrdili miselnost in sfantazirali „HJ“ v naši vasi, so pošiljali mladino od drugod. Ta je dala potem domačinom navodilo „črneiga“ čisto prezreti. Pa so bili črno oblečeni, pa ne „HJ“ ampak „SS“.
Da bi službo božjo prezrli, je požarna bramba vadila zanalašč med tem časom. Teh manir se gasilci še danes niso odvadili. Ali vlada v njih še isti duh in ali so še istega prepričanja im mišljenja? Ali zares ne morejo drugače? S tem gotovo ne
kolt gresta spredaj, potem vi in nazadnje jaz.“
Beseda povelja iz goltanca Fu-Mančuja se je oglasila im zapustili smo kabino z njenim zlim vzdušjem in čudnimi pripravami ter v dogovorjenem redu odšli na krov.
„Po lestvi bo nerodno iti,“ je dejal Fu-•Manču. „Dr. Petrie, hočem vašo besedo, da se držite pogojev."
»Obljubljam," sem dejal im beseda me je kar dušila.
Šli smo po lestvi navzgor, prispeli na nasip im korakali potem čez ravnino tako, da je Smith imel svoj revolver stalno naperjen na, Kitajca. Okoli nas pa je zdaj spredaj zdaj zadaj skakljala opica. Vštric mene je stopal dakoit, ki je bil le okrog bokov ovit s platnom; s seboj je nosil velik nož im včasih me je ošinil K' krvoločnimi očmi. Še nikdar prej mi jesenski mesec na tistem mestu gledal takega prizora.
„Tu se razidemo," je dejal Fu-Mamču im nekaj zinili svojemu služabniku. Mož jie vrgel nož ma tla.
»Preiščl ga, Petrie," je ukazal Smith. »Morda ima skrit kak drug mož."
Doktor je dovolil, makar sem pretipal dakoitovo borno oblačilo.
»Zdaj preiišči Fu-Mančuja!"
Tudli to sam napravili. Še nikdar prej nisem začutil v sebi takega studa nad človeškim bitjem; vzdrhteli sem,, ko1 da bi se bil dotaknil strupene golazni.
iSmiitih je vrgel svoj revolver na tla. »Sam sebi se zdim pošten bedak," je dejal, »Nihče mi me bo mogel odreči pravice, da vas na mestu ustrelim."
»
3. nadaljevanje
prosijo božjega blagoslova za njih odgovorno delo.
27. aprila na sam moj rostni dam sem bil povabljen pred cerkveno oblast. Povedali so mi, da je prišel iz Berlina odlok, da moram zapustiti župnijo, ker je naša družina dedno bolna. »Vi morate v Alt-Otting, pa basta", so mi dejali tam. Nobeno opravičilo ni zaleglo. Nato sem prosil, da mi dajo vsaj osem dni časa za premislek, in da moram mojo staro mater na to pripraviti. In že med tem, ko sem stal pred cerkveno oblastjo, je dozorel v meni sklep, da grem v sam levji brlog.
Že R. R. Wihmamm, uradnik »Ge-tapa", mi je svojčas dajal — ko sem se pri njem skliceval na cerkveno oblast — naj ne hodim h kovaflku, ampak h kovaču. Ta nasvet sem si vzel k srcu, zato sem sklenil pisati pismo »Gestapu". Tam bom potem gotovo zvedel, kje je ta Berlin, ki zahteva, da moram proč iz župnije.
Usedel sem se in napisal pismo »Gestapu" sledeče vsebine:
»Včeraj sem bi! pri H. H. K. K. in zvedel, da moram zapustiti župnijo zaradi dedne bolezni. Tu pa moram vprašati, v čem obstoja ta dedna bolezen? Moj oče so bili vojak celih osam let. Dva starejša brata sva bila v prvi svetovni vojni. Dva mlajša pa sita sedaj na fronti. Najlstarejši brat pa se je vrnili s tremi boleznimi s Karpatov. Jaz pa sem se vrniii z boleznijo malarijo in drugimi težkimi posledicami s soške fronte. Imeno vali so me tudi za oficirja."
V osmih dneh sem že dobil od »Gestapa" odgovor, v katerem SO' pisaii, da nimajo zoper mene ničesar slabega poročati, in da lahko ostanem v župniji.
Po tem odgovoiru »Gestapa" sem — kakor je bilo določeno — stopil zopet pred zastopnika cerkvene Oblasti. Tu sem predložil dopis »Gestapa". Z veseljem so me sprejeli in odslovili. Še predmo pa sem zapustili cerkveni urad, sem vprašal spremlja-jiočega K., če je svobodna beseda dovoljena ...: »Povedati moram namreč, da mi je svetna »Gestapo" oblast ljubša kot...“ in jo odikurii domov.
Na cvetno nedeljo leta 1941 je Hitler napadel Jugoslavijo. Tega dne je prišel popoldne nek orožnik in mi naznanil, da mora po naročilu »Gestapa" izvesti hišno pre-isikavo. Pri preiskavi sem videl, da mož dela to le nekako površno. Brskal je le tu in tam po listinah in lističih talko, da je bilo očitno, da je prišel z drugim namenom, kajti ni trajalo dolgo in že me je aretiral.
Kolikor isem jaz poznal Smitha, sem lahko razbral iz zadržanega besa v njegovem glasu, da ga je Je zastavljena beseda in zna-čajnost zadržala, da dr. Fu-Manču tisti hip ni sprejel svojega zasluženega plačila. Daši je bil sovražnik, sem občudovali njegov pogum, kajti tudi on se je moral vsega tega zavedati.
Dakoit in doktor ista se obrnila 'in šla nazaj. Smithovo naslednje dejanje me je pre-isenetiilo. Komaj sem se na tihem zahvalil Bogu za rešitev, je prijatelj začel odlagati isiulknljlič, ovratnik lin telovnik.
»Spravi svoje dragocenosti in stori isto," je zamrmral hripavo. »Le malo izgledov imava, toda nocoj, Petrie, morava bežati, da si dobesedno rešiva življenje."
Živimo v dobi miru, ko le malokaterega človeka doleti usoda, da se zahvali za svoje življenje urnosti svojih nog. Po Smithovih besedah sem se trenutno zavedel, da bo nocoj najina usoda takšna.
Ladijski trup je ležal spodaj pod nekakšnim igričem. Na vzhodu fin zaipadu nisva Smela upati. Na jugu je bi! Fu-Manču; in prav ko sva se, osvobojena (težkega oblačila, (spustila v dir proti severu, se je skozi noč oglasili čuden znak nekega dalkoiita, ki mu je odgovoril drugi, pa še tretji.
»Najimanlj trije," je siknii! Smith; »trije oboroženi dalkoiti. Obupno!"
»Vzemi revolver," isem zavpil, »Smith, to je...“
„Ne,“ me je s stisnjenimi zobmi zavrnil. »Neki vzhodnjaški pregovor pravi: ,Drži be-•sedo, četudi ti zlomi tilnik!’ Bati se nama ni, da bi ga Fu-Manču proti nama uporab-
Na hitrico sem se pobril, sl pripravil hrbtnik, potem pa hajdi na orožniško po-sitajO'. Od tu pa pod varnim spremstvom v Vrbo in dalje v Celovec na deželno sodišče. Natovorjen s posteljnino sem prišel na sodišče. Nemalo sem se pa začudil, ko sem našel tam štiri tovariše-sošolce-duhov-nike. Dali so nam celico št. 82, v drugem nadstropju. Da sem bil jaz tu, razumem, ampak, da so bili tudi. oni štirje aretirani, tega pa trenutno nisem mogel razumeti. Na veliki četrtek se nam je pridružilo še 12 sotrpinov. Billi so nekateri iz Mežiške delilne — Jugoslavije. Približno 50 duhovnikov je bilo iz južnega dela Koroške. Nekaj je bilo poklicanih tudi v Beljak, Velikovec in Borovlje.
'Kakšen je bil naš dnevni red?
Ob 6. uri smo mo rali vstati. Umili smo se, postlali postelje, nato snažilk celice, zraven tega tudi stranišča. Kar nam je še časa ostalo, smo opravili jutranjo molitev. Ob 7. uri je bil zajtrk: orna kava... korenjeva juha, ati močnata, ali pa ovsena juha. Sledila je telovadba., nato premišljevanje in študij — seveda brez pripomočkov. Ob 9. uri je M! pregied po Vilšjem nadzorstvu.
Od 10. do 11. ure je bila sv. maša v kapelici: mi duhovniki smo bili na koru, drugi kaznjenci pa spodaj. Ob 11. uri smo dobili južino, ki je bila še kar zadovoljiva. Ob 14. uri smo morali zopet snažiti celice in stranišča. Oni iz prvega nadstropja so smeli na dvorišče, in sicer od 14. do 17. ure, medtem ko mi duhovniki nismo dobili dovoli jenja. Ob 17. uri je sledila večerja: ričet (jješprenček s fižolom). O, tedaj je še bilo!
Postelja, ki je bila poldnevi priklenjena k siten!, sto jo ponoči odklopili. Bila je v slno žalostnem stanju. Slama razdrobljena in smrdeča. Nekdo od štirih tovarišev-duhovnikov ni imel niti blazinice. Takoj naslednjega dne, ko je imel službo neki nad-zormik-oiviliiist iz Žreica in ne S S, sem ga pobarali, ako bi Mo mogoče, da bi dobili druge slamnljače. Nadzornik je pokazal na dvorišče in dajal: »Ondi jih pravkar polnijo". Odvrnil sem mu: »Kaj nam to pomaga, ko pa ne smemo na dvorišče." Jet-mišlki paznik je odgovoril: »Kmalu vam jih bodo prinesli gor in postavili tja v kot. Z njegovim odgovorom sem bil kar zadovoljen.
Ko smo drugi dan snažili celico, smo videli v kotu postavljene blazine in blazinice, kar počez položene. Tedaj sem prosil paznika naj gre na drugi hodnik, in mu mi treba vse videti. Tako smo potem vsaj stare zamenjali z nanovo napolnjenimi slam-mjačami. Smešno je le bilo videti, kako so naše slamnjače stale kot polomljeni vprašaji.
Komaj pa je naš stražar zaprl vrata naše celice, že so se zaslišali na hodniku težki
Jljal, kajti on se ogiblje hrupnim načinom." Bilo je približno eno.miljo do prve stavbe — neobljudene koče — im še četrt milje do najbližje obljudene. Tako. nisva mogla imeti prav mikakega upanja, da srečava živo dušo, koga drugega razen Fu-Mančujevuh da-koitov.
Izprva sva bežala z lahkoto, kajti šele druga polovica milje naj odloči najino usodo. Poklicni morilci, ki so naju zasledovali, so bežali ko panterji, to sem vedel. In pregnal sem iz mislii predstavo o tistih rumenih postavah z ukrivljenimi bleščečimi noži. Dolgo časa se nobeden izmed maju ni ozri. Bežala sva molče in trdovratno.
Potem me je Smithovo sikanje opozorilo, da naj kaj pričakujem.
Ali se naj tudi jaz ozrem? Da. 9ilo je nemogoče, ubraniti se tej strašni skušnjavi. Hitro sem pogledal čez ramo nazaj.
Nikoli, dokler bom živel, ne pozabim, kar sem tedaj videl. Dva dakoita sta prehitela svojega tretjega tovariša (ali svoje tovariše) im sta nama bila le kakih tri sto metrov ,za“ petami. Bila ista bolj podobna strašnim zverem ko človeškim bitjem, ko- ste tako sklonjena naprej, s čudno nagnjenima glavama, dirjala za nama. V jasni mesečini so se jima svetili zobje, kar sem celo iz take razdalje im ob bežnem pogledu opazil, in prav tafcO' sta se svetila njuna dolga noža.
»Zdaj pa le, kar moreš," je sopel Smith. »Poskusiti morava vlomiti v zapuščeno 'bajto. Najina edina nadal"
V svojih mladih letih nisem nikoli bi! (kak poseben tekač; za Smitha ne morem
koraki: mnogih škornjev in rožljanje ključev. To je pa kointroila (pregled), mi je kot nenadoma šinilo v glavo. Toda ni mi bilo treba dolgo premišljevati in že zaslišimo osoren glas: »Ja was ist denm das?! Wir werden es gleich haben..." in že so začeli odpirati celice. Najprej so šli v sosednjo, potem pa v našo celico. Takoj, ko sem to Videl, sem zavpil; »Haibt achit! Toda vod-ja-nadzornik mi že zavrne: „Wir kernnen ikein Haibt achtl, sondem nur ein Achtumg!" Odvrni;! sem mu: »Bil sem v prvi svetovni vojni, pa je še to v meni." V celici je bilo že malo poravnano in pospravljeno. Nad-zomlik je pogledal po celici in ja takoj opazil neko »(Spremembo", zato je najlbližje stoječega vprašal: „Wie latutet das 7. Ge-foioit? Ker je temu zastala beseda v grlu, stopim naprej im rečem korajžno? »Ich ken-ne das 7. Gebot, aber im Arrest ist es er-laulbt." In vsi so se nasmejali in odšli. Odšli so, ne da bi deževalo zaušnic, kot je bilo to v navadi po drugih celicah. Saj bi nas bili ket mlaltiči snope. Mi pa smo potem nadaljevali z duhovnimi vajami.
iBralec, ko bereš te vrstice, se morda čudiš, kako sem si mogel vse to zapomniti in naknadno zapisati v spominsko knjigo. Brevir, ki so nam ga pustili, je imel zadaj več praznih lis tov-strani. Tod sem vse ste-ncgrafiral. Seveda natančno ne, da bi mi ne mogli pri natančni preiskavi priti na sled.
Tako nam je teklo življenje v ječi. Končino smo dočakali dan, 26. aprila, ko bi nas morali izpustiti. Predno pa so nas odpu-istllllii, smo morali na sodišču še podpisati dva reverza. Na enem je pisalo, da moramo tekom deset dni zapustiti župnijo in iti v krško ali dravsko dolino. Na drugem re-verzu pa je bilo zabeleženo, da se ne smemo narodno-poliitiično udejstvovati.
Po odpustitvi smo bili skupno — saj le na namig — povabljeni k škofu na obed.
(Dalje prihodnjič)
ZA SMEH
Zena: »Povej, Janko, kaj bi storil, če bi jaz umrla in bi ti postal vdovec?"
Mož: »Isto kot ti, če bi jaz umri in bi ti Ma vdova."
Žena: »Ti falot, prej si pa zmeraj trdil, da ne moreš brez mene živeti."
Mož (ko se vrne domov, zelo natrkan); »Stara, nehaj že vendar enkrat zmerjati! Dovolj sem že kaznovan s tem, da te dvakrat vidim!"
Žena: »Zakaj pa stojiš zmerom pri oknu, kadar jaz pojem?"
Mož: »Zato, da ne bi ljudje mislili, da te tepem."
govoriti. Odkrito povedano, pa sva pretekla naslednjo polovico milje v času, ki ne bi delal sramote poklicnemu tekaču. Niti enkrat več se potem nisva ozrla. Meter za metrom sva puščala za seboj. Zdelo se mi je, da mi bo srce počilo. Moje nožne mišice so bile hudo razbolele. Končno sva ugledala zapuščeno kočo in imel sem občutek, da bi mi bilo preteči še nadalje tri metre skoraj tako nemogoče, kot če bi bile tri milje. Spotaknil sem se.
»Moj Bog!" je s slabim glasom vzkliknil Smith.
Toda pobral sem se. Bose noge so nama teptale za petami im sopeče dihanje nama je izdajalo, da sva zadala Fu-Manču,jevim krvoločnim psom težko nalogo.
»Smith," sem šepnil, »poglej naprej! Nekdo!"
Kakor skozi rdečo meglo sem videl temno postavo, ki je stopila iz sence koče in se potem spet skrila vanjo. To je mogel biti le spet kak nov dakoit; toda Smith., ki ni slišal ali se ni zmenil za moje tiho zašepetane besede, se je treskoma in slepo zaletel v vrata.
Hrupno so se odprla in pognal se je v temo notranjosti. Stegnjeno je ležal na tleh, ko sem s poslednjimi močmi prispel do praga in se zavlekel noter, 'kjer sem skoraj padel čez njega.
Blazno sem zagrabil vrata. Njegova noga ■mi je Ma napoti. Brcnil sem nogo vstran in zaloputnil vrata. Ko sem se obrnil, je prvi dakoit z obličjem zlodeja in izbuljenimi očmi že tekel po stezi proti vratom.
(Dalije prihodnjič)
Pre's'"sth»aUW>«eerr
«,ohn*'B'Stoel
po«4e,mob
KUchen
FREMDENZKMMER
'in viefen Helzarten und baster Qualitat
Ste MO-Untn schanec
. . . mil Mobetn v o m
MOBELHAUS
SCHLEMMER
KSaienfiitt, 8.-Mai-StraSe 13. Tei. 71-3-37
O Fachmannische Berafung [> Bagueme Teilzahlunjen
[> Ko>tenlose Zusteliuag mif eigenem Aufo t> SiA/-Mi>bel-^erkaukSsteile
frči nas JčacašUtm
(Nadaljevanje s 5. strani)
Sušak, Reko, Ljubljano, Brezje itd. O, tudi v Gorioi, v Trstu in na Sveti gori so bile posamezne skupine. Lepo je po svetu — a vsak pristavi: „Najiepše pa je doma!"
Pri Marinu smo v mnogih večerih z zanimanjem gledali filme in poslušali predavanja. G. Zaletelu smo hvaležni za vse lepo in koristno. Veselimo se že slik iz daljnega sveta, Indije in Bombaja itd.
Poroki smo imeli na podružnici Sv. Andreja samo dve.
Zdaj pa sledijo bolj žalostne novice. Prvo naj omenimo odhod našega dobrega g. kaplana Franceta Hudla. Lani jeseni je moral iz Pliberka v sosednji Šmihel. Ob njegovih poslovilnih bseedah na prižnici se je cerkev napolnila z jokom. Saj je bil s svojo preprosto domačnostjo priljubljen. Zlovoljne puščice pa, ki so bile od nekod — namerjene nanj, so se v množici hvaležnih velikih im malih otrok porazgubile — udarjale so brez škode — v prazno.
In še naši pogrebi.
Grobovi so lani pokrili sledeče smrtnike: Heleno Začen, Dražakovo mater iz Podkra-
ja; Tilko Geiger, pd. Ardevčnioo iz Ponikve, umrle v bolnici; Wakovnikovega očeta iz Ponikve; Strahovega sina, ki se je v Švici z avtom ponesrečil. Bil je iz Derveše vesi; Potočnik Gregorja, Barjaka iz Zg. Libuč; Reka Dular, železničarja iz Derveše vesi; Kanaufovega Franca iz Podkraja — z motorjem ponesrečenega; Janeza Kunc, kmeta iz Ponikve; Leopolda Riedl iz Šentjurja; Stefioovo mater iz Derveše vesi; Erhatovo mater iz Derveše vesi; čnižovrikovo mater — umrlo v Podkloštru; Antona Šranc in Matevža Marko iz Libuč.
Bog daj vsem večni mir!
PERILO in razno BLAGO, 'preostalo od ZIMSKE RAZPRODAJE, sedaj še posebno poceni!
£. Mamtc
KLAGENFURT — Alter Platz
CELOVEC
Ol. DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM
Od 14. do 21. marca 1965
TEKSTILIJE IN MODA ■ Salon krzna a Luksuzni predmeti B Umetnostna obrt B Igrače B Športne potrebščine fl Moderne spalnice B Modema mizna kultura
RAZSTAVA POHIŠTVA (na velesejmskem razstavišču: sevemozahodna hala, hala 23 in hala 24)
s Posebna razstava SW-pohištva: v velesejmski palači
TEHNIKA - INDUSTRIJA - OBRT: Stroji H Naprave E Orodje E Razstava gradbene stroke B Umetne snovi as Tehnika v gospodinjstvu B Razstava dvokoles in njih pribora
KMETIJSTVO: Razstava kmetijskih strojev s predvajanji na terenu B Semena Q Razstava plemenske in delovne živine B Živila in posladlla B Vinska poskušnja
m Posebna razstava avstrijskega mlekarstva pod geslom »Mlečna cesta 1965“
KOLEKTIVNE RAZSTAVE INSTITUTOV ZA POSPEŠEVANJE STVA NIŽJE AVSTRIJSKE IN TIROLSKE
GOSPODAR-
Oba dela velesejma — velese j mska palača in velesejmsko razstavišče — sta odprta dnevno od 9. do 18. ure; vinska poskušnja in živila pa do 20. ure.
Vozne olajšave so za obiskovalce izven Dunaja na železnicah in avtobusih. Velesejmske izkaznice dobite pri deželnih trgovskih in obrtnih zbornicah pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah (razen Tirolske in Predarl-ske) in pri vseh z ustrezno tablo označenih prodajalnah (n. pr. pri potovalnih uradih itd.)
jfpiesoei soel” a medni hali
Slovita Dunajska drsalna revija, ki je še pred kratkim navduševala dunajsko občinstvo, se je preselila za štirinajst dni v koroško glavno mesto Celovec.
Na Dunaju si je ogledalo to svetovno znano drsalno revijo okoli milijon ljudi.
60-članski ansambel sedaj zabava in navdušuje domačo in tuje občinstvo. Ansambel sestavljajo sami sloviti drsalni solisti. V sredo, 24. februarja, je bila premiera, ki
je dosegla ogromen uspeh. Prva predstava v celovški mestni hali je nadkrllila vse dosedanje. Revija je gotovo nepozabno doživetje, ki mu botrujejo prikupne drsalke, čudoviti kostimi ter ples barv in melodij.
Danajska drsalna revija gostuje v Celovcu od 24. februarja do 9. marca 1965.
Podrobnejše poročilo bomo objavili v naslednji številki »Našega tednika".
SLOVENSKE ODDAJE V RADIE
%- - ^ •*-	•»*>•«».- 'V*	o* ti. -b*
PONEDELJEK, 1. 3.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Žena in dom. 10 minut za športnike. 18.00 odrsko ogledalo. — — TOREK, 2. 3.: 14.15 Poročila, objave. Za pustno veselje ... Glasbena oddaja. — SREDA, 3. 3.: 14.15 Poročila, objave. Kar že-liite, zaigramo. — ČETRTEK, 4. 3r 14.15 Poročila, objave. Dr. Metod Turnšek: Ljudski koledar. — PETEK, 5. 3.: 14.15 Poročala, objave. Od petka do petka po naših krajih im pri naših ljudeh. Domače vesti. Iz ljudstva za ljudstvo... Obisk pri Tereziji Škclk iz Kazaz. Mala davčna abeceda. (12.) — SOBOTA, 6. 3.: 9.00 Od pesmi do petimi — od srca do Sirca. Voščila. 18.25 Za prijeten konec tedna. — NEDELJA, 7. 3.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravijamo in voščimo.
© V prejšnjem tednu je bilo v Avstriji 1144 prometnih nesreč; 15 oseb je bilo mrtvih in 499 ranjenih.
QLEDALISCE V CELOVCU |
Petek, 26. februarja, ob 19.30: Ballet-abend und der Bajazzo (Baletni večer in opera Bajaizzo); 14. predstava za F-abonmd im GWG-petak; 7. predstava za podeželski petkov abonma. — Sobota, 27. februarja, ob 19.30: Der Grlow (opereta). — Nedelja, 28. februarja, ob 15. uri: Der Freischiitz (Čarostralec — opera). — Torek, 2. marca, ob 19. uri: Die Katze auf dem heiflen Bleeh-daeh (Mačka na vroči pločevinasti strehi); 4. predstava za mladinski A-abcmma. Ostale vstopnice pri blagajni. — Sreda, 3. marca ni predstave! — četrtek, 4. marca, ob 19.30: Die hblzeme Schussel (Lesena skleda — premiera); drama Edmunda Morrisa; 16. predstava za D-abonma im GWG-četr-tek; 10. predstava za GV/K-četrtek; 9. predstava za podeželski četrtkov-abomma.
Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonma.
Gradimo tovarno lahkih kovin v CeSovcu
Takoj sprejmemo
dobre pomožne	ali pomočnike
za notranjo montažo ob najboljših socialnih pogojih. V slučaju dobre preizkušnje sledi stalna zaposlitev. Preskrba stanova ja možna — Znanje nemščine je potrebno.
Klagenlurt - Celovec, Aichelburg-LabU-StraSe 12 — Telefon 56-23
SpJfpHPtUt}
vestno, pridno In pošteno dekle, ki je dovolj ročna za delo v knjigoveznici. Plača debra, ugodni delovni pogoji, nastop službe po dogovoru.
'Tjiskarna
Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Vikiringsr Ring 26
i)am{ sj& liskami sklad!


" ■ JA".-, Lv-j	'y.V;;A
FREMDENZIMMER-AUSSTELLUNG
KLAGENFURT T H E A T E R G. 4

Vse za vodno instalacijo (sanitarni material) dobavlja
Bratje Rutar & €o
Dobria vas — Eberrtdorf
1/laš tednik-keonika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šiL Za Italijo 2800.— Ur, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— fft., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— t šlerl., z* U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.